^Hlog^Našemu Listu" št. 21.
V Kamniku, 26. maja 1906.
Izhaja vsako soboto
in je za naročnike ..Našega
Lista" v kamniškem okraju
brezplačen.
Kamničan
Oglasi se računajo
tristopaa petit-vrsta jjo 10 v.
za enkrat, za večkratno ob-
javljenje po dogovoru.
V
Cesa liain je treba. (Daije.) Vožnja za teh par kilo-metrov, kar jih štejemo do deželnega stolnega mesta, bi se tudi skoraj lahko imenovala polževa. Tudi v tem oziru so vse druge lokalne železnice na Kranjskem mnogo, mnogo na boljšem. Primerjajmo lokalno progico Ljubljana-Vrhnika, na kateri se mnogokrat pripeti, da se voziš čisto sam v celem vlaku, pa imamo dokaz; kako se naša lokalna proga prezira. Trdi se, da je bilo nekdaj še veliko slabeje in da se je celo prigodilo, da je vlak zaradi utrtijenosti obstal sredi proge. Tudi takrat se je baje moledovalo za zboljšanje, a se ni moglo nicesar doseči, dokler se ni ne-kemu visokemu železničnemu funkeijonarju pripetilo, da je moral sredi proge cakati, da se vlak odpoeije in vozi zopet dalje. Nekemu našemu someščanu, ki se je z dotičnim gospodom skupno vozil, gre hvala, da je porabil priliko in da se je nekoliko v tem oziru zboljšalo. Vpeljali so se tudi tovorni vlaki, vender pa menda ne zadostujejo, ker morajo potniki med vožnjo mnogokrat čakati, da naloži vlak tovor, tako n. pr. se na kolodvoru v Domžalah to redno ponavlja, potniki morajo pa to prenašati kakor nekaj povsem naravnega. Vozna cena tudi ni primerna za tako kratko progico. Dokler ni bil uveden davek na vožne listke, je bila cena, ce tudi ne nizka, vendar pa še dokaj ugodna, davek na listke je pa eeno pač previsoko dvignil. Ce že ni mogoče cene znižati za navadne vlake, gotovo pa bi se lahko vpeljali zabavni vlaki, ki bi vozili po znižani ceni. Zeleznica bi pri tem gotovo ne trpela škode, naše mesto bi pa silno pridobilo na tujskem prometu. Podaljšanje železnice na Stajersko se nam obeta od leta do leta in se bode morda obetalo tudi še desetletja, a s samo obljubo nam ni eisto nič pridobljenega. Sicer jeV Kamniku mnogo prebivalcev, ki tarnajo in stokajo po onih srečnih starih časih, 'ko še železnica ni vozila iz Kamnika v Ljubljano in ki bi se v svojem uprav kamniškern konservatizmu morda upirali podaljšanju naše proge, a taki ne pornislijo, da živimo v časih, v katerih je najhitrejša prometna zveza prepočasna. Gotova resnica je, da so nekdaj zaslužili vozniki in da so dobro shajale in bogatele gostilne ob cestah; ravno tako je pa tudi gotova resnica, da je po-polnoma izključeno v katerikoli industriji konkurirati z zunanjim svetom brez železnice. V našem okraju so bo-gate zaloge lesa; kako bi bilo mogoče kaj zaslužiti pri lesni trgovini, če bi se moralo vse zvoziti po cesti. V obližju Motnika se nahajajo veliki zakladi izvrstnega pre-moga; izvažati ga je seveda nemogoče, ker je voznina predraga. Podaljšanje železnice bi tudi to spremenilo Imeti železnično zvezo z bogato Savinsko dolino bilo bi gotovo za naše mesto velikega pomena. Cela Savinska dolina teži v Celje, če bi pa imeli ugodnejšo zvezo z našim mestom, bi se to morda  nekoliko  predrugačilo.    Mrtvi  zakladi so
ležali dolgo časa v našem mestu, kako bi se bila lahko s temi zakladi poživila trgovina ali pa ustanovila indu-strija. Kjer je industrija, tam je denar in življenje. Slam-nikarska industrija je v našem okraju za Slovence skoraj izgubljena, temu kriva je brezbrižnost. Prepričani smo, da bi se lesna industrija pri nas prav lahko oživela, kajti dovolj imamo lesa v obližju, a lesne izdelke moraino do-bivati od drugod, mesto da bi se izdelovali doma. Kje se izdelujejo sodi, pohištvo, kuhinjsko posodje, kje se obde-luje stavbinski les! Vse drugod! Mesto da bi tržili mi, raje kupujemo inpostajamo od letado letagmotno slabejši. Ustva-riti industrijo in na ta nacin parirati, ,,udarec", ki ga je zadala železnica nekaterim, to bi bila dolžnost Toda pri nas je že tako, prepirati se za osebnosii in neumnosti, resno delo pa odlašati. No saj je vseeno, če po naši smrti trava raste ali pa ne!                                     (Daije prih.)
Piše se nam: V našem mestnem zboru vlada torej obstrukcija. Morda je ta bolezen postala moderna, kar je pa moderno, se pa seveda tudi pri nas ne sme opustiti. Mestni zbor ima gotovo važne točke rešiti, zato je na-ravnost neodpustno, da se hoče delovanje v mestnem zboru otežkoSiti ali celo ubiti. Vsako društvo je kompetentno odločati v svojem krogu in ne vem, kaj bi dejal n. pr. Sokol, Čitalnica ali Kamniški Dom, ko bi mu hotel mestni zbor dajati kake predpise glede njegovega samostojnega delokroga. Ravno tako kot ta društva je pa tudi naša meščanska korporacija popolnoma samostojna. Kaj se bode neki s prepiiom v korporaciji doseglo? Upravičenci tožijo od leta do leta, da je korporacija vedno slabeje upravljana in faktum je, da je upravičenje do korporacije od leta do leta ceneje. Nekdaj se je to upravičenje cenilo na 1000 goldinarjev, danos jo pa že padlo na skoraj ravno toliko kron. Korporacija je gotovo potrebna bolj kot vsako drugo društvo, da se reorganizira, njeno gosjpodarstvo se mora korenito zboljšati, a za take zahteve in nasvete ni prostora v mestnem zboru. V Kamniku se je že marsikaj zavozilo, ravnotako se bode zgodilo tudi z našo korporaeijo. Morda ni več daleč tisti čas, ko bo celo zadevo vzela v roke vlada sama spoznavši, da korporacija sama ne zna s svojim prenioženjem racijonelno gospodariti. Vlada nam bo poslala c. kr. upra-vitelja, c. kr. gozdarje in c. kr. drugo osobje, ki bode na korporacijskem posestvu gospodovalo, ne zmeneč se za želje in nasvete sedanjih upravičencev. Tako bode država svoj nekdanji dar vzela zopet v svojo upravo in ko bo uvedeno racionelno gospodarstvo, polastila se bo država te posesti. In kaj bodo imeli Kamničani od tega? Nie več ..klafter" in nič vee hlodov, to bo placilo za vedna prepiranja in osebna nasprotstva.
Kamniški meščan.
™ Opomba uredništva: Priobčujemo nespremenjen ta dopis in dostavljamo, da bomo morda še v položaju kor-poracijsko vprašanje natančneje razmotrivati.
Iz Stoba. Ne mislite, da spimo smrtno spanje; kedar nas kdo predrami, se tudi mi zbudimo. Dolgo dasa smo mislili. da bodemo imeli z Domžalci skupno gasilno društvo, toda v Dornžalah. je nekaj gospodov, ki delajo vedno zdražbo in povsodi šcujejo. Znano vam je itak že, kako se je začel v Stobu zidati Grasilni dom. Dolgo smo čakali ugodnega poroeila iz Domžal, toda vse zastonj. Rešitve ni bilo in je ni. Menda bodo prej morale cele Domžale s tirolskimi kapacitetami vred postati popolnoma slovenske, da bodemo dobili rešitev! Zato smo se vendar tudi mi zbudili in ustanovili smo pretečeno nedeljo samostojno Gasilno društvo s sedežem v Stobu. K novo ustanovlje-nemu društvu pristopilo je takoj prvi dan 20 mož. Izvolili smo si načelstvo, ki obstoji iz sledeeih gospodov: Rudolf Mayer, načelnik, Pranc Cerar načelnika namestnik, Anton Miiller ml, blagajnik, Jožef Jezernik, tajnik, odborniki pa so: Frane Habjan, Franc Štainer in Franc Vidmar. Ta odbor je takoj vse potrebno ukrenil, da se preskrbi obleka, nabavi potrebno orodje in urede vse dmge zadeve. Težka naloga sicer čaka novo društvo in treba bo dokaj požrtvovalnosti in vstrajnosti in šlo bode, četudi počasi. Možje, vstrajajte pri zacetem delu, da bode doseženi cilj vam in celi vasi v čast. Blagosloviti nameravajo Gasilni dom drugo nedeljo v juliju, ako jim do tega časa pošlje tovarnar Smekal naročeno brizgalno, ki je prve vrste in je bila odlikovana na razstavi. Pri tej priliki prirede tudi večjo veselico. Za takrat povabimo vsa društva in vse okoličane, da se v obilnem številu udeleže slavnosti. Na-tančni spored priobčil se bode pravočasno.
H Odlikovanje. Županu v Vodicah gospodu Matevžu Seršenu podelil je cesar srebrn zaslužni križec s krono.
m        Za javno  ljudsko  knjižnico v Kamniku  daroval
*'e  gosp. dr. Konrad Janežic,  odvetnik v Voloski 20 K.
¦ Srčna hvala! Živeli nasledniki!

^rojač v J(amni^u
se   uljudno   priporoča   v   vsakovrstna   v  njegovo
siroko spadajoča   dela  ^agotavljajoč   dobro   delo
po najnovejscm kroju in s primerno ceno.
^V^ai^ilo
na
izredni občni zbor
,,DorožaIskega Sokola"
ki se vrši
v nedeljo 27. maja ob 4. uri popoldne
v gostilni Fr. Kuharja v Domžalah.           I
Vspored.              I
1.) Pozdrav staroste.                                                     ^fl
2.) Odborova poročila.                                                   ^M
3.) Volitev  staroste,   podstaroste,   načelnika,   namestnikov 1 in delegatov ,,Slov. Sokolske Zveze". ^^^^^^^^^^J
4. Slučainosti.                                  _____^^^^^^^^^^H
^^ Odbor.l
Izborno zalogo raznovrstnih novih in starih vin v sodih in steklenicah priporoca
Anton MCiller
vinotržec v Domžalah (Kranjsko).

Kdor želi kupiti pristnega
mavca (gšpsa)
po prav niztci ceni,
naj se oglasi pri
Josipu Fajdi^-i na Sutni.
Velika zalop
vsakonrstne opeke
pri F. Pečniku
v Domžalah.
Postrežba točna, cene nizke.
iz raznih velikih tovarn.
Stanje hranilnih vlog: nad  8,350.000 iC
MESTNA HRANILNICA V KAMNIKU
Rezervni zaklad: nad 25.000 IC
sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 9. do 12. ure dopoldne in jih obrestuje po 4% ter pripisuje nevzdignjene obresti vsacega pol leta h kapitalu. — Rentni davek plačuje hranilnica iz svojega, ne da bi ga zaračunila vlagateljera. Za varnost vlog jamči poleg lastnega rezervnega zaklada mestna občina Kamniška z vsem svojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo.
Da je varnost vlog popolna,  svedoči  zlasti to,  da vlagajo v to hranilnico tudi  sodisJa denar maloletnsh otrok
1H  VarOVailC6V.                    Denarne  vloge   sprejemajo   se  tudi   po   poiti  in   potom   e. kr.  poitne   hranilniee.
Posojila se dajejo na zemljišca na 5 °/0 obresti in na amortizovanje v 36 letni ali krajsi dobi,   tako   da poplača dolžnik posojilo 100 K v teku 36 let popolnorha, ako plačuje hranilnici vsakega po1 leta z obrestmi vred 3 K. Posoja se tudi na menice in na vrednostne papirje.
Izdajatelj in odgovorni urednik Hinko Sax
Lastnina in tisk tiskarne A. Slatnar v Kamniku.