Neodrešena domovina. —-r Za Kaliiansko šolstvo v neodrešeni domovini. Ministrski svet \r Rimu je izdal naredbo. kako na.i I^aliiani v zasedenem ozcmlju zadoščajo sol^ki obveznost;. Naredba se ie izdala. zato. ker so v neodrešenem ozetnliu kraji. kjer imajo družine domačih in priselienih Italijanov za svoie otroke le sloyanske šole na izbiro. Nastalo ie v glavah modrih laških krmilariev vprašanie. ali izoolnijo starši. ki pošili^iio svoie otroke v slovensko alj hrvatsko solo. s tem obveznost ljndskošolske^a pouka. kakcr ga zahteva zakon. Sklep na to vora^anje se elasi sledeče: Tei obveznosri zadoščajo le tisti italijanski starši ki nošiliaio svoie otroke v italiianske šo-ie Zpto hoče država ustano\h\ italiianskejhidske šole povsod. kfer fe najinani 15 laških otrok - brez ozira na to da velia v zasedenem ozemlin še vedno avstriiski šolski zakon ki določa, da ip za ustair>v!tev liudske šole potrebnih 4(. otrok orebivajočih v okrožju 4 km. Nič ne bi rekli. če bi ta qajnoveiši sklep velial tudi za starše slovenskih otrok. Kai šc! Slovani v zasedencm ozemlju so dr:'avliani druge vrste —• zanie ne veljajo ta določila! V iDiiijskem Dolitičnem okraiu živi n. pr. 27.000 istrskih Hrvatov. kateromu šlevilu odaovarja nad 4000 učencev in tičenk in ki ima danes samo 4 hrvatske razrede in niti ene čiste hrvatske §ole! Daleč seea laška nravičnost: Na eni strani torei posebna šo!a za 15 otrok na drnei strani oa le en ra/red za 1000 slovenskih otrok! — Tržaška »Kdinost« dodaja ^em nainovcjšim laškim spletkam sledeče besede: Primorani bomo. nredložiti svetu v debeii kniiei vso našo šolsko mizerijo — ta knlturni škandal! Braniti se hočemo ored raiznarodovan.em! Tudi za nas veliafo razlosi one rimske naredbe. Z zobtni in nohti se hočemo braniti pred poniže\-a!nim nolož-iiem državlianov dmge ali tretie vrste! —r Iz lfubezni« do slovanskeca učlteljstva. Višja šolska oblast v Trstu je izdala odredbo. na podlagi katere se _e slovenskcintt učiteljstvu odvzelo ooučevanie la^keca iezika na slovenskih tržaških l.udskih ^olah. Odslei bodo na teh šolah poučevali laščino pristni Kalabreži in tako bo slovenska mladina izročena lii.dem. ki ne poznaio besedice našega iezika. RaJi te odredbe se je slovenško učitelisko dmštvo za Trst in okolico pri- iii.val oolcti poziiui itd. \ ečinoma sklepa iz rizib na steni. Arlieplogija nam dalie priipoveduje. kako se ie čjovek duševno razvijal v tisočih. mojda celo v milijon letih in ta razvoi zasleduie od prvega človeka pa prav do zeodovinske dobe. Pri tem pa se naide izvanredno sličnost med duševnim obzoriem EMrvih Liudi 111 med Utiševnim obzoiriem oitroka. In prikaže se nam resnica. da ie razvoi vsega č.eveštva podoben razvoiu posarneznega člcveka. Pr.meriajmo risanie v votlini ter risanie otroka ki vstoni v šolo. Opazimo lakoi skaro nopolno sličnost. Oboie ie torvi risaiiie na prvi stoipnii razvoja. Kako; nam pa rizbc diluviialnega človcka i>ripovedu.ie.io s čim sc ic pečal \n kai sra ie zanimalo, ravnotako nam razodenejo risbe otrok, ki so izvršene brez tuieea vipliva, kai otroka zaniina in s čim se najboli v svoii ditši peča. RazcKievaio nam tprei del otrokovega obzoria. Da je risanje jezik. ki včasih natančncie raz.iasni kak poiein kakor beseda. to ie itak dovoli dokazano. Slov. Šot Matica ie leta 1903. izdala Schreinerjevo • »Analizo duševneira obzorja otroškega itd.«. kjer oisec Dondarja važnost jtakc analize s pomočjo jezika, t. i. vprašani in odgovorov. Ali se ne bi ta'ka analiza dala izvršiti tudi s pomočjo risanja? Ko učenci prvikrat rišejo. nai sc iitn nusti orosta volja: nai narišeio. kar hoCc-io Risbe zberemo in jih pregledamo. S pomočjo te analize razvidimo: 1. kai otroka najboli zanima. 2. kaiere nredme^e že pozna, 3. kako riatančno r»izna dotične nrechnete elede niihovih bivstvenib delov. 4. ali itna smisel za snažnost. za'red itd. Mnogo lahko dožcnemo s pumočjo take analize kar bi drugače le z dolgitn občevanjeni z ivenci spoznali. Kdor se zanima za to stvar. nai si nabavi Suliarievo: »Das Zeichenen in der VVlksschule«. I. del. Koristno bi bilo. če bi izvedle vse šole začetno risanie. Materijal nai bi zbra'o učitelisko društvo. ki nai postavi rosebcn cdsek za izvršitev analize. Začetek šolskeera leta ie tu. torei čas. ko se lahko nredloe izvrši: zajo je treba l.itre odločitve in notem dela. \liroslav Zor.