SOKOLSKI GLASNIK 1925. V Ljubljani, dne 28. februarja 1925. E. G angl: Četrta obletnica smrti brata staroste Oražna Četrtič se obnavlja smrtni dan prvega staroste Jugoslovenskega sokolskega saveza, brata dr. Ivana Oražna, ki se je dne 11. marca 1921. nenadoma preselil v kraljestvo nesmrtnikov. Njegov ljubljeni «Zeleni hrib» na dolenjski strani Ljubljane je zasenčilo plahutanje ledenomrzlili kril strašne Smrti, a hipoma se je bolest kakor ostrina dvoreznega meča zajedla v vsako naše srce širom naše zemlje! Zastrmeli so naši pogledi v praznino, ki je nastala po njegovem odhodu: Ali ostanemo osiroteli, ko ni več njega, ki nam je kazal pot in s svojim sijajnim zgledom razvnemal naša srca za veliko in edinstveno sokolsko stvar? Ne tako, bratje! Oražnovo mišljenje in čuvstvovanje je ostalo dediščina in svojina nas vseh, ki smo dvignili glave iz neme bolečine in uprli poglede v jasnino daljnih dni, prelivajočih se v blesku solnca in toplote, kličočih, burno pozivajočih vsako zvesto in delovno roko k pozitivnemu ustvarjanju moralnih in materialnih dobrin, da jih sprejemaj vase in se z njimi po-plemenituj ves naš narod, kakor je združen in objet v bratskem kolu našega Sokolstva! Zdravniški odseki, ki so že osnovani ali se pa ravnokar snujejo v Savezu, v župah in društvih, so vidno in stalno znamenje neumrljivosti našega prvega staroste brata dr. Oražna, so dokaz, kako se bratje zdravniki zavedajo svoje velike in prevažne naloge v Sokolstvu, in so priča požrtvovalnosti in resničnega bratstva zdravnikov Sokolov. To so dediči Oražnove srčne dobrote, nasledniki njegove človekoljubnosti in obenem gradilci strokovne resnosti sokolske vzgoje in znanstvenega zanimanja zanjo. Že dolgo let prej, preden je bila dejansko ustanovljena naša država, so objemali pogledi brata Oražna vso našo zemljo, neprestano hrepeneč iz mrzlih in v morje tujinstva se pogrezajočih severnih krajev proti jugu med brate Hrvate in Srbe, ki jih je hotel videti združene s Slovenci pod enim krovom, izmirjene v nebratskih spletkah in borbah, za vekomaj složne v sokolskih vrstah. Prepričan je bil, da polaga samo načelo sokolskega bratstva, sokolske enakosti in svobode, kakor jo pojmujemo mi, trdne, da, ne-razrušne temelje našemu blagonosnemu sožitju, ki troje plemen istega izvora veže, spaja in staplja v eno edinstveno celoto, moralno jako v svojih nravstvenih in duševnih zakladih in fizično zdravo v pridobitvah sokolske telesne vzgoje. «Oražnov dijaški dom», ki ostane trajna priča Oražnove plemenitosti, naj bi leto za letom dovajal v naše vrste mlade in sveže čete idealnih, v duhu Oražnovega jugoslovenstva vzgojenih in strokovno usposobljenih mož, tako da bi naše pomlajevanje in nadomeščanje nastopajočih izgub prihajalo iz ustanove Oražnovih bratskih radodarnih rok. Saj je tedanji dekan medicinske fakultete ljubljanske univerze ob Oražnovem odprtem grobu dal zagotovilo: ---------- 287, ženske clece 308, članov v kroju 444. Lastne domove imajo društva: Bled, Gorenja vas-Poljane, Kranj, Medvode, Mojstrana, Radovljica, Stražišče, Škofja Loka, Tržič, Železniki, Žiri. Odbor je imel v pretečenem letu 2 seji, starešinstvo pa 7 sej. Društvenih skupščin so se udeležili župni delegati. Udeležba je izostala le pri društvu Mojstrana, ki je prepozno javilo svoj občni zbor. Ta udeležba župnih delegatov se je izkazala kot jako potrebna, delegati so imeli priložnost, da so se informirali o prilikah v posameznih društvih in si je župno starešinstvo na podlagi teh poročil napravilo precej jasno sliko o stanju društev. Župni kataster je urejen razen v društvu Mojstrana. Na novo je bilo ustanovljeno društvo v Dražgošah, ki ga skupščina soglasno sprejme v župno organizacijo. — Poročilo blagajnika, brata Meška, izkazuje preko 6000 Din prebitka. Vrhutega dolgujejo še tri društva na porezu 1120 Din. — Vestno sestavljeno poročilo predsednika prosvetnega odbora, br. dr. Obersnela, je vsebovalo organizacijo in delo prosvete. V svojem poročilu navaja, da se da prosvetno delo uspešno voditi le iz župnega središča. V bodoče se Kranj kot sedež župe ne more in ne sme odtegovati dolžnostim, ki jih ima kot župno središče. Dve stroki sta, na katerih naj bi se prosvetno delo predvsem osredotočilo, to je sokolski tisk in predavanja idejne vsebine. Število naročnikov v župi za sokolski tisk napreduje. Poroča o usodi edine sokolske publikacije, ki je izšla v minulem letu poleg «Vaj za skupne nastope in tekme v letu 1924.» v območju župe, t. j. spomenica