SOKOLSKI GLASNIK
1925.	V	Ljubljani, dne 28. februarja 1925.
E. G angl:
Četrta obletnica smrti brata staroste Oražna
Četrtič se obnavlja smrtni dan prvega staroste Jugoslovenskega sokolskega saveza, brata dr. Ivana Oražna, ki se je dne 11. marca 1921. nenadoma preselil v kraljestvo nesmrtnikov. Njegov ljubljeni «Zeleni hrib» na dolenjski strani Ljubljane je zasenčilo plahutanje ledenomrzlili kril strašne Smrti, a hipoma se je bolest kakor ostrina dvoreznega meča zajedla v vsako naše srce širom naše zemlje! Zastrmeli so naši pogledi v praznino, ki je nastala po njegovem odhodu: Ali ostanemo osiroteli, ko ni več njega, ki nam je kazal pot in s svojim sijajnim zgledom razvnemal naša srca za veliko in edinstveno sokolsko stvar?
Ne tako, bratje! Oražnovo mišljenje in čuvstvovanje je ostalo dediščina in svojina nas vseh, ki smo dvignili glave iz neme bolečine in uprli poglede v jasnino daljnih dni, prelivajočih se v blesku solnca in toplote, kličočih, burno pozivajočih vsako zvesto in delovno roko k pozitivnemu ustvarjanju moralnih in materialnih dobrin, da jih sprejemaj vase in se z njimi po-plemenituj ves naš narod, kakor je združen in objet v bratskem kolu našega Sokolstva!
Zdravniški odseki, ki so že osnovani ali se pa ravnokar snujejo v Savezu, v župah in društvih, so vidno in stalno znamenje neumrljivosti našega prvega staroste brata dr. Oražna, so dokaz, kako se bratje zdravniki zavedajo svoje velike in prevažne naloge v Sokolstvu, in so priča požrtvovalnosti in resničnega bratstva zdravnikov Sokolov. To so dediči Oražnove srčne dobrote, nasledniki njegove človekoljubnosti in obenem gradilci strokovne resnosti sokolske vzgoje in znanstvenega zanimanja zanjo.
Že dolgo let prej, preden je bila dejansko ustanovljena naša država, so objemali pogledi brata Oražna vso našo zemljo, neprestano hrepeneč iz mrzlih in v morje tujinstva se pogrezajočih severnih krajev proti jugu med brate Hrvate in Srbe, ki jih je hotel videti združene s Slovenci pod enim krovom, izmirjene v nebratskih spletkah in borbah, za vekomaj složne v sokolskih vrstah. Prepričan je bil, da polaga samo načelo sokolskega bratstva, sokolske enakosti in svobode, kakor jo pojmujemo mi, trdne, da, ne-razrušne temelje našemu blagonosnemu sožitju, ki troje plemen istega izvora veže, spaja in staplja v eno edinstveno celoto, moralno jako v svojih nravstvenih in duševnih zakladih in fizično zdravo v pridobitvah sokolske telesne vzgoje.
«Oražnov dijaški dom», ki ostane trajna priča Oražnove plemenitosti, naj bi leto za letom dovajal v naše vrste mlade in sveže čete idealnih, v duhu Oražnovega jugoslovenstva vzgojenih in strokovno usposobljenih mož, tako da bi naše pomlajevanje in nadomeščanje nastopajočih izgub prihajalo iz ustanove Oražnovih bratskih radodarnih rok. Saj je tedanji dekan medicinske fakultete ljubljanske univerze ob Oražnovem odprtem grobu dal zagotovilo: <Mi vsi, dijaštvo in profesorji, ki smo ena bratovska skupnost, zvezana po skupnem delu in stremljenju, čutimo danes novo moč v najtežjih naših bojih in naporih. Silo te moči čutimo tem bolj, ker je prišel ta tvoj velikodušni dar v prid našim ubožnim medicincem iz tvojih rok, plemeniti Jugosloven, in rok tvojih, ki si bil Jugosloven v besedi in dejanju... V naši
mladini boš imel lep, vreden, kipeč spomenik! Lahko naj ti bo v naši zemlji, prijatelj! Delo prevzamemo mi, ti pa v miru počivaj!»
Delo prevzamemo mi! Delo v zmislu načel brata dr. Oražna,' delo v smeri njegovega jugoslovenskega mišljenja, delo v duhu njegovega sokolskega prepričanja in njegovega jeklenega, čistega, neomajnega značaja!
In ne vprašajmo se ob četrti obletnici smrti našega prvega staroste samo, kdo dela, vprašajmo se rajši, kako dela; vprašajmo se, je li delo vsakega posameznika v čast in poveličanje spomina brata Oražna, je li vsako dejanje cvetje na njegov grob, ali pa je morda oskrunjenje te svete gomile — ali je morda dokaz, da nismo vredni, da nam je slovenska mati rodila jugoslovenskega Sokola brata dr. Ivana Oražna!
Roko na srce! Kje je lep, vreden, kipeč spomenik? V vrstah onih, ki polagajo tri prste na sokolski prapor!
Dušan M. Bogunović:
Sokolstvo u Južnoj Srbiji
Južna Srbija jeste deo naše domovine, koji je pripao nama posle zname-nitoga balkanskoga rata. S nacionalnoga gledišta ona je kolevka srpskoga dela našega naroda, gdje se razvijala kultura, život i najsijajnija doba toga dela našega naroda. Tu se nalazi historijsko Kosovo, carski grad cara Dušana Skoplje, grad Kraljeviča Marka Prilep, carski Prizren, selo srpske patri-jaršije Peč i t. d., i t. d. Posle balkanskoga rata nalazimo liistorijska mesta Kumanovo, Prištinu, Štip, Veles, Devdeliju i ostala mesta, koja se nalaze na levoj obali Vardara. Narod je zove Južna Srbija, i ako je ona saslavljena od nekoliko manjih pokrajina (kao Metohije) a posle Kumanovske bitke pro-zvana je Nova Srbija. Svakome nacionalnome Jugoslovenu ovaj deo naše domovine mio je i drag. Pa ako iko, to jugoslovensko Sokolstvo sa svoga neoborivoga gledišta narodnoga i državnoga jedinstva, treba da zna prilike i razvoj Sokolstva u Južnoj Srbiji, j er od toga poznavanja zavisi i naša ljubav i pažnja, koju treba i moramo da poklonimo Sokolstvu u tome kraju.
Sokolska ideja ir tome kraju je ideja sadašnjosti i ako su i za vrijeme turske vlasti postojala sokolska društva «Dušan Silni», koja su imata čislo propagandistički karakter t. j. održavati budnu svest srpskoga dela našega naroda u tome kraju, jer nasuprot toj propagandi postojala je bugarska propaganda, koja je imala svoje «Junake», a kraj ovih dviju propagandi po-stojale su još: turska, grčka, arnautska i rumunjska propaganda. Usljed tih propagandi na svest u pripadnosti toga dela našega naroda, nastao je u Južnoj Srbiji taki kaos u pogledu nacionalne pripadnosti, da se o jedinstvenoj nacional-noj svesti u tima krajevima ne može da govori, i ako suce-laprošlost, kulturni spomenici, običaji i tradicije jasni dokazi, da taj elemenat s malim izuzecima doseljeni k a pripada srpskome delu našega naroda. No 500 godišnje ropstvo i propagande stvorile su Vavilon od naroda, a da se ne govori o mačedon-skom pokretu emigranata, koji rade na bilo prisajedinjenju Bugarskoj ili nezavisnoj Macedoniji, stvarajufii u našoj domovini novu mačedonsku narodnost, kao što je Austrija stvorila bosansku. Baš taj fakat nalaže jugo-slovenskome Sokolstvu, da ono kao sveopšta narodnja ustanova, proširujuči svoj rad bez obzira na pleme, veru i stalež probudi u ovom delu naše domovine osečaj, da i ono pripada velikoj zajednici jugoslovenskoga naroda. Ono to jedino i može da učini, jer je pokret vanpartijski i nepolitički. Tu zadaču treba u prvom redu da vrše sokolska društva u Južnoj Srbiji i to u smislu Jugoslovenstva koje spaja u jedno, a ne Jugoslovenstva koje razdvaja na troje i četvero, pa šta više i na vere. No, ta sokolska društva treba da imadu i potporu sviju nas van Južne Srbije. Sokolstvo tako ima mnogo
volje i snage ali malo stručno spremnih voda i načelnika. Jedan kurz, ko,ji bi dao u početku 50 i nekoliko spremnih voda i načelnika, ali u pravom smislu reči spremnih, t. j. tehnički, organizatorski i idejno, jeste pitanje nasušnoga hleba za tamošnje Sokolstvo. U tome treba da mi iz ovih krajeva pomislimo i da od svoga vremena damo i njima i krenemo dva meseca u njihove krajeve. To je prva zada ca. Ideja Sokolstva u pravom smislu sokolske ideologije nije poznata ni onome krugu, koji je član sokolske organizacije i ako sokolski radnici u tome kraju žrtvuju i previše i rade u prilikama, prostoru i sredini, koja da je kod nas, mnogoga i mnogoga od nas prošao bi idealizam za rad. No, kako domor.oci, tako i oni koji su došli u te krajeve, a večinom pri-padaju hrvatskome delu našega naroda, rade sa idealizmom, koji treba da služi za primjer, a da ne spominjem s koliko ljubavi rade vojnički krugovi zajed no s civilnim vlastima. Pokraj poznavanja ideje Sokolstva, i organizacija je slaba, a javna štampa piše samo od vremena do vremena o Sokolstvu. Potrebno bi bilo, da u te krajeve otide sokolski radnik propovednik i organizator, koji bi živom rečju znao prikazati snagu i potrebu sokolske ideje, koji bi pisanom rečju u dnevnim novinama znao za širu javnost prikazati snagu i potrebu sokolske ideje, a kraj toga znao i organizovati društvo u pravcu: upravnom, telmičkom i prosvetnom. Ovaj rad po društvima i javnosti, trebao bi da bude u isto vreme sa radom na kurzu i kad se onaj elan povrati iz kurza nade uredenu i organizaciju, na koju on samo primeni znanje stečeno na kurzu, ali ne samo tehničko, nego i idejno-organizatorsko, a to je veoma važno. Tim dvama momentima, a kraj toga jakom organi-zacijom župe u Skoplju i okružja bitoljskoga, bregalničkoga, kosovskoga i vardarskoga, Sokolstvo u Južnoj Srbiji sa idealnim sokolskim radnicima bio bi tek pravi početak sokolske misli u Južnoj Srbiji.
No sokolska ideja treba da prede i obuhvati dušu svaltoga našega čoveka u Južnoj Srbiji, ali u isto vreme i da obuhvati našu dušu za te krajeve, zato bi bila preka potreba, da jugoslovenslco Sokolstvo napravi: «P o h o d jugoslovenskoga Sokolstva u Južnoj S r b i j i». Kako i na koji način? Celo jugoslovensko Sokolstvo ne može da se na više dana koncentriše na jednom mestu zbog prehranidbenih i stanarinskih prilika. Zato je potrebno nači načina, da celo jugoslovensko Sokolstvo dode ne samo u jedno mesto, nego u celu Južnu Srbi ju. Način: Pojedine župe iz naših krajeva jedna za drugom, več prema napred odredenom planu idu u posete izvesniin okružjima i mestima, kao n. pr. zagrebačka župa Bitolju, ljubljanska župa Devdeliji, osiječka župa Ohridu, novosadska župa Štipu i t. d. Svaka župa sme da pošalje najviše 600 sokolskih pripadnika razhih kategorija, koje kao takove kad dodu: Bitolj, Ohrid, Štip i t. d. spremi za taj broj hrane, stana, prevoza i slično. U svima tima mestima uz učešče okolnoga naroda prireduju se po celoj Južnoj Srbiji sletovi i tako deluju na svest celoga naroda u Južnoj Srbiji. Ako se posle toga može željeznicom da učini jednodnevni pohod na Kosovo, bez nočivanja, tad bi ceo ovaj pohod bio okrunjen velikim nacionalnim i sokolskim uspehom.
Proboravivši u Južnoj Srbiji neko vreme, došao sam do uverenja, da bi ovaj prvi rad a i pohod učinio za te krajeve i obzirom na ideju jedinstva više, nego sve partijske i druge promene. lznio sam ovo u dobroj veri, jer sam se uverio da se na jugu otadžbine naše odigrava život, od kojega zavisi i veči deo naše narodne celine. Uverio sam se, da ako Sokolstvo hoče dela, tad neka to delo pokaže u Južnoj Srbiji. Dosta je Maribora, Ljubljane, Zagreba, Osijeka, Novoga Sada i drugih mesti, bacimo poglede 1 rad na krajeve, koji traže: svesti i znanja u pripadnosti velikoj jugoslovenskoj zajednici. Stvorimo na jugu jak kordon narodne svesti i sokolskoga osvedo-čenja da i taj deo sokolskoga obruča popunimo i zaokružimo ceo naš narod sokolskim zidom, koga ne če moči i niko da razori, jer iza toga bit če
sokolske straže svesnoga jugoslovenskoga Sokolstva, pa bilo ono u Mariboru ili Zagrebu, Splitu ili Novome Sadu, Bitolju ili Osijeku, Sarajevu ili Vel. Bežltereku. U tome je snaga i volja jedinstva sokolsltoga verovanja, k oje traži da bacirao svoje poglede u Južriu Srbiju.
Priobčujemo članek brata Bogunoviča, ker odobravamo njegovo stvarno in idejno zamisel v polnem obsegu. Pohod našega Sokolstva na jug naše države — osobito na slavno Kosovo polje — bi bil za nas vse največje važnosti zlasti v moralnem pogledu. Za bližnjo bodočnost pa je ta načrt vsaj v večjem obsegu neizvedljiv. Vendar ne smemo pozabitj nanj, ampak moramo vedno računati s tem, da pride dan, ko pohitimo na Kosovo. Konkretno bo možno o tem govoriti po letu 1926.	Uredništvo.
Prisutni: Gangl, Ambrožič, Bajželj, Čobal, Deu, Fettich, Fux, Jeras, Kajzelj, Marolt, Poženel, Turk. — Opravdani: Miklavc, Švajgar, Trdinova.
Tajnik JSS. izveštuje: Br. Hadži odriče se zaradi bolesti članstva starešinstva JSS. i moli, da ga kandidacioni odbor ne kandidira za narednu upravnu godinu. Prima se zaključek, da se bratu Hadžiju podeli dopust do glavne skupštine, a njegovo nadaljno surađivanje u savezu kao predsednika prosvetnog odbora neka stoji do njegova zdravlja. — Sokolsko društvo u Beogradu najavlja svoju glavnu skupštinu za 1. marta 1925. Delegat saveza na to j skupštini bit če br. Paunkovič, a uz njega br. načelnik Ambrožič. — Sokolska župa u Mostaru javlja, da če se vršiti njezin tečaj za prednjako od 22. januara do 20. februara 1925. i moli jednoga delegata starešinstva za ispitivača kod ispita 20. februara. Ujedno najavlja svoju glavnu skupštinu za 22. februar 1925. Savezni T. O. poslat če k ispitu jednoga brata iz Sarajeva, na glavnu skupštinu poslat če se brzojavni pozdrav. — Sokolska župa u Novom mestu najavlja svoju glavnu skupštinu za 15. februar i za isti dan sastanalc društvenih lekara. Kao delegat saveza učestvovat če br. starosta Gangl. — Veliki župan ljubljanske oblasti upozoruje, da mora savez za-moliti za dozvolu, da smeju Sokoli nositi odoru i znak. Podnest če se molba.
—	Starosta sokolske župe u Skoplju, br. Živkovič, poslao je starosti saveza dopis, kojim donaša pitanje pokrajinskoga sleta na Kosovu na Vidovdan god. 1926. Dopis se je predao najprije tehničkomu odboru saveza na rasprav-ljanje. — Brat Štepčnek piše iz Praga br. starosti, neka bude dan otvorenja Tyrševa doma 23. maja i sastanak rada, na koji neka pošalju svoje referate i češki i'jugoslovenski radnici. Zaključci: a) br. Švajgar podastire referat
0 sokolskoj statistici, b) br. dr. Fux o značenju saobračaja česlcoga i jugoslovenskoga Sokolstva; dva referata, i to gospodarsko pitanje u društvima
1 župama i o naobrazivanju sokolskog činovništva neka preuzmu brača česi. Na svečanost neka idu toga radi i župski činovnici. — Brat Štepčnek se ujedno zahvaljuje na odlikovanju spomen - plaketom. — Doprinos za savezni dan poslalo je do sada 241 društvo u ukupnom iznosu Din 128.404.06. Bivši tajnik sokolskoga društva Ljubljana otišao je za nekoliko meseci u Ameriku. Naručilo mu se, da po mogučnosti poseti krajeve, gde su sokolska društva ,pa nek im bude tumačem naših pozdrava i opštega položaja. — Referent gospodarskoga odelenja moli, da pravnik saveza sastavi načrt pogodbe za sokolske podzakladnike.
Donešena nova pravila za sokolske župe pregledalo je u celosti starešinstvo JSS. i odobrilo bez promene.
 IZ	STARE
L. redovita scdnica starešinstva JSS. 9. februara 1925.
LI. redovita sednica starešinstva JSS dne 16. februara 1925.
Prisutni: Ambrožič, Cobal, Deu, Fettich, Jamar, Jeras, Kajzelj, Marolt, . Miklavc, Poženel, Rupnik, Turk. — Opravdani: Gangl, Bajželj, Fux
U odsutnosti staroste i njegova namesnika predseda br. Kajzelj.
Tajnikov namesnik izveštuje: Sokolska župa u Skoplju šalje sa svoje glavne skupštine u Štipu pozdrav starešinstvu Saveza. Prima se zaključalt, da se^ odašalje pismenu zahvalu. — Na glavnu skupštinu župe Zagreb ide kao delegat starešinstva br. dr. Car, a uz njega če na skupštinu i br. dr. Fux.
—	Župa Rijeka najavlja svoju glavnu skupštinu za 1. marta. Delegat će se odrediti poznije. — Župa Kragujevac ima glavnu skupštinu 8. marta u Paračinu, a župa u Banjaluci 22. februara. Na obe ide kao delegat br. Cobal.
Blagajnik br. Kajzelj podaje izvešče o stanju blagajne. U 20 dinarsku zakladu poslalo je sokolsko društvo I. u Ljubljani na račun Din 9.000 — Za savezni dan poslalo je do sada svoje doprinose 251 društvo u ukupnom iznosu Din 131.701.66.
Načelnik br. Ambrožič izveščuje, da je kao delegat fungirao na glavnoj skupštini župe Ljubljana, koja je prepodne zaključila likvidaciju i fuziju obeju ljubljanskih župa, što se je na ustanovnoj glavnoj skupštini još istoga dne popodne izvršilo pod njegovim predsedanjem. Br. Marolt izveštuje u istom smislu o toku glavne skupštine župe Ljubljana I., na kojoj bejaše on kao savezni delegat.
Referent organizacijskoga odelenja br. Marolt izveštuje o zaključku sokol-skoga društva u Križevcima, da se ime sokolskoga društva promeni u «Jugo-slovenski Sokol». Javit če im se, da počekaju do glavne skupštine saveza, gde če doči na raspravu i promena društvenih pravila. Načrt novih pravila sokolskih društava je starešinstvo JSS potvrdilo bez promene.
*
III. izkaz prispevkov za savezni dan (do 9. februarja 1925.). Vič 100 Din, Marenberk 100 Din, Ljubljana I 923 Din 50 p, Polje 300 Din, Litija-Šmartno 335 Din 75 p, Cerknilc-Cavle 227 Din, Straža-Valtavas 280 Din, Radovljica 250 Din, Tržič 800 Din, Užice 500 Din, Križevci pri Ljutomeru 400 Din, Veles 200 Din, Čuprija 2000 Din, Maglaj 106 Din, Sv. Lenart v Slovenskih goricah 200 Din, Slovenska Bistrica 373 Din, Kruševac 602 Din, Makarska 977 Din, Radovište 300 Din, Ljutomer 338 Din, Brdo 60 Din, Loška Dolina 460 Din, Benkovac 356 Din, Št. Vid nad Ljubljano 8 Din 50 p, Makarska «za leto 1923» 200 Din, Bakar 50 Din, Metlika 504 Din, Dravograd-Meža 454 Din 50 p, Stari Sivac 100 Din, Stari Vrbas 200 Din, Veliki Bečkerek 1991 Din 75 p, Sremski Karlovci 300 Din, Stari Futog 100 Din, Milna 172 Din, Gomilica 100 Din, Solin 353 Din, Vranjic 418 Din 50 p, Jelša 280 Din, Bačko Petrovoselo 200 Din, Plevlje 344 Din, Gorenji Logatec 505 Din, Sušak 2168 Din 75 p, Lipik 105 Din, Šabac 578 Din, Kragujevac 600 Din, Požarevac 300 Din, Kovin 150 Din, Koprivnica 354 Din, Bregane 100 Din, Osijek 525 Din, Moravče 150 Din, Valpovo 531 Din 25 p.
Iz prosvetnega odbora JSS.
Poročilo iz 19. seje prosvetnega odbora JSS. z dne 18. februarja 1925. — Dosedanji predsednik prosvetnega odbora JSS. univ. prof. dr. Jovan Hadži je zaradi bolezni odložil svojo funkcijo v saveznem starešinstvu. Za njegov trud in požrtvovalnost se mu izreče pismena zahvala. — Z ozirom na 751et-nico prezidenta ČSR. Masaryka se sklene pozvati vsa društva, da proslave jubilej velikega Slovana. V to svrho se priporoča nabava dveh novoizišlili prevodov Masarykovih del, ki jih ima v zalogi Prosvjetna nakladna zadruga, Magreb, iGunduličeva ulica 24.
Bratskim društvenim prosvetnim odborom! Dne 8. marca t. 1. praznuje 751etnico svojega rojstva veliki Slovan, prezident bratske Cehoslovaške
republike dr. T. G. Masaryk. Poživljamo vsa bralska društva, da proslave s predavanji, nagovori ali na drug način jubilej za osvoboditev Slovanstva velezaslužnega brata Masaryka. — K tej priliki priporočamo vsem bratskim društvom, da si nabavijo za svoje knjižnice dvoje znamenitih Masarykovih del, in sicer «Rusija i Evropa» (cena 60 Din) in «Borba za samoodredjenje naroda^ (cena 25 Din), ki sta izšli v srbohrvatskem prevodu. Naročata se pri Prosvjetni nakladni zadrugi, Zagreb, Gundulićeva ulica 24. Založništvo se je Obvezalo, da da sokolskim društvom in članom sokolskih društev 15 % popusta.
Jugoslovenska Sokolska Matica v Ljubljani, registrovana zadruga z omejeno zavezo, vabi svoje zadružnike na redni občni zbor, ki se bo vršil v torek, dne 17. marca 1925. ob 18. uri v saveznih prostorih v Ljubljani (Narodni dom). Dnevni red: 1.) Poročilo načelstva; 2.) poročilo nadzorstva; 3.) čitanje revizijskega poročila; 4.) sprememba pravil; 5.) dopolnilne volitve; 6.) slučajnosti. Ako občni zbor v zmislu § 17. pravil ne bi bil sklepčen, se bo vršil pol ure pozneje na istem mestu z istim dnevnim redom drugi občni zbor, ki bo sklepčen brez ozira na število navzočnih. Juridične osebe prisostvujejo občnemu zboru po svojih načelnikih ali pooblaščenih odbornikih. Pooblaščenci zadružnikov morajo predložiti podpisana pooblastila.
Izkaznice Jugoslovenske Sokolske Matice se pošljejo samo onim članom, ki bi to zahtevali in obenem poslali za poštnino 1 Din. Odbor Jugoslovenske Sokolske Matice vsem članom ne more poslali izkaznic radi prevelikih poštnih stroškov. Na novo pristopivši člani (od leta 1924. naprej) pa dobe izkaznice v najkrajšem času, ker so itak plačali, razen deleža 25 Din, še manipulacijske stroške 3 Din.
Glavna skupščina' Gorenjsko sokolske župe se je vršila v nedeljo, dne 1. februarja 1925., v Škofji Loki. Zastopana so bila razen društev Bled in Mojstrana vsa v župi včlanjena društva, in sicer po 22 odposlancih. — Skupščino je vodil župni starosta br. dr. Šemrov. Starešinstvo JSS. je zastopal br. dr. Jamar. — Župni načelnik br. Ažman je v svojem vestno sestavljenem poročilu navedel tehnično delo v preteklem letu, zlasti župne nastope in tekme, ki izkazujejo znaten napredek glede števila tekmovalcev in tekmovalk. Na župni tekmi na Jesenicah je tekmovalo 7 vrst in 9 posameznikov v nižjem, 2 vrsti in 4 posamezniki v višjem oddelku, izmed članic pa 2 vrsti in 3	posameznice;	skupno 51	tekmovalec v nižjem,
16 tekmovalcev v višjem	oddelku in 15	tekmovalk.	—	Tekma naraščaja se
je vršila ob priliki naraščajevega dne na Bledu, 3. avgusta 1924. Tekmovalo je 8 vrst in 4 posamezniki v nižjem in 2 vrsti ter 3 posamezniki v višjem oddelku. Ženski naraščaj je postavil 6 vrst in 3 posameznice. Župnega zleta na Jesenicah dne 13. julija 1924. se je udeležilo 310 članov in 116 članic v kroju. Nastopilo je 110 članov in 70 članic z župnimi prostimi vajami. Na orodju je nastopilo 9 vrst in 1 vrsta članic z Jesenic. Posebe sta nastopili 2 vzorni vrsti na bradlji in drogu. V župi se	je	osnoval župni zdravniški odsek, ki ga vodi	predsednik br.	dr. Savnik	iz	Kranja. Župni T. O.
je ustanovil dijaški prednjaški zbor, ki ima vddstvo dijaške telovadbe v okviru Sokolskega društva v Kranju. — Tajnik br. Cvar je podal statistiko društev, iz katere je razvidno, da se je članstvo pomnožilo. Župa šteje 14 društev, 1726 članov, 898 članic, skupaj 2624 članstva. Telovadcev je 249, telovadk 144, moškega naraščaja 175, ženskega naraščaja 115, moške dece
 ^SOKOLSKA MATIČAW>----------
287, ženske clece 308, članov v kroju 444. Lastne domove imajo društva: Bled, Gorenja vas-Poljane, Kranj, Medvode, Mojstrana, Radovljica, Stražišče, Škofja Loka, Tržič, Železniki, Žiri. Odbor je imel v pretečenem letu
2	seji, starešinstvo pa 7 sej. Društvenih skupščin so se udeležili župni delegati. Udeležba je izostala le pri društvu Mojstrana, ki je prepozno javilo svoj občni zbor. Ta udeležba župnih delegatov se je izkazala kot jako potrebna, delegati so imeli priložnost, da so se informirali o prilikah v posameznih društvih in si je župno starešinstvo na podlagi teh poročil napravilo precej jasno sliko o stanju društev. Župni kataster je urejen razen v društvu Mojstrana. Na novo je bilo ustanovljeno društvo v Dražgošah, ki ga skupščina soglasno sprejme v župno organizacijo. — Poročilo blagajnika, brata Meška, izkazuje preko 6000 Din prebitka. Vrhutega dolgujejo še tri društva na porezu 1120 Din. — Vestno sestavljeno poročilo predsednika prosvetnega odbora, br. dr. Obersnela, je vsebovalo organizacijo in delo prosvete. V svojem poročilu navaja, da se da prosvetno delo uspešno voditi le iz župnega središča. V bodoče se Kranj kot sedež župe ne more in ne sme odtegovati dolžnostim, ki jih ima kot župno središče. Dve stroki sta, na katerih naj bi se prosvetno delo predvsem osredotočilo, to je sokolski tisk in predavanja idejne vsebine. Število naročnikov v župi za sokolski tisk napreduje. Poroča o usodi edine sokolske publikacije, ki je izšla v minulem letu poleg «Vaj za skupne nastope in tekme v letu 1924.» v območju župe, t. j. spomenica <Jeseniški Sokol 1904—1924». Glede predavanj je župa na zagrebškem saboru dala inicijativo za praktično izvajanje dela po premišljenem načrtu. Predlagala je, da savezni prosvetni odbor od časa do časa določi minimalni program za predavanja po društvih z določitvijo snovi in virov. Ves ciklus predavanj, ki je bil po saveznem prosvetnem odboru določen za letošnjo zimsko dobo, je izvedlo v župi edinole društvo Jesenice. Druga župna društva niso smatrala za potrebno, da bi izvršila, kar je sokolski sabor sklenil na predlog njihove župe in odredil savezni prosvetni odbor. — Poročilo, ki je za župo precej porazno, ugotavlja, da sokolski organi svojih funkcij ne izvršujejo resno, zalo se ne smemo čuditi, da tudi članstvo ne izpolnjuje svojih sokolskih dolžnosti, zaradi tega je napredek v sokolski vzgoji naroda naravnost minimalen. Žal, da Sokolstvo marsikje nezdrave pojave v narodu celo indirektno pospešuje, namesto da bi delovalo v smeri, da se taki pojavi izločijo. — Iz poročila o manjšinskem delu v župi, ki je poverjeno br. dr. Obersnelu, je bilo razvidno, da vodi župa svojega varovanca, Sokolsko društvo Guštanj ob skrajni severni meji, z največjo,skrbjo. — Upravno in tehnično nadzorstvo je upravljal v župi brat Mat. Sušnik, izvedel je 13 nadzorstev. — Letošnji župni zlet bo v Škofji Loki na dan 5. julija, naraščajski dan pa v Kranju dne 7. junija, združen z otvoritvijo tamošnjega doma. — Župa bo izdajala pod uredništvom brat ' dr. Kuščerja svoj Vestnik. — Volitve so se izvršile z vzklikom in so bili izvoljeni: za starosto br. dr. Šemrov, Kranj; za namestnike br. Dolenc st., Škofja Loka; Osvald, Jesenice; Špicar, Radovljica; za načelnika br. Ažman, Kranj; za načelnico s. Sajovičeva, Kranj; za tajnika br. Cvar, Kranj; za blagajnika br. Mešek, Kranj; za zapisnikarja br. Češenj, Kranj; za odbornike bb. Emmer, Ravnik, Sajovic in Vafacha, vsi iz Kranja; za predsednika župnega prosvetnega odbora br. dr. Obersnel, Jesenice; za njegovega na-mesntika br. dr. Kuščer, Stražišče. — Za župne odposlance na skupščino JSS. v Brodu na Savi so bili določeni: dr. Šemrov, Benedik, Cvar, Dolenc st., Osvald in Ažman. — Da se odpravi malomarnost nekaterih župnih društev in posameznih župnih funkcijonarjev, ki ne vrše svojih dolžnosti in s tem delovanjem onemogočujejo točno poslovanje župe, je sklenila skupščina na Predlog br. Obersnela nastopno: 1.) Ako se dogodi, da župno društvo navzlic opominom ne poda zahtevanih poročil ali da ne izvršuje župnih odredb, je
pooblaSčeno župno starešinstvo, da odpošlje k dotičnemu društvu na njegove stroške župnega nadzornika z nalogom, da izvrši za društvo, kar je potrebno. — 2.) Župni odbor se pooblašča, da v primeru potrebe na predlog župnega nadzornika zahteva odstop društvenih organov, ki bi ne vršili svojih dolžnosti. Društva so na temelju § 5. društvenih pravil dolžna, da tako zahtevo župnega odbora izpolnijo. Sklep 'župnega odbora se mora javiti vsem župnim društvom in razglasiti v saveznem in župnem glasilu.
RAZNOTEROSTI
Malo sokolsko društvo Bratrouchov na češkem ima za članstvo večinoma same tkalce, ki so vsi siromašni, a dobri Sokoli. Kakor druga sokolska društva mora tudi Bratrouchov oddati po 10 Kč za člana za dogradnjo Tyrševega doma. — Kaj so vrli bratje storili? Odločili so se, da letos ne prirede plesnih zabav, temveč podarijo ta denar za naznačeni namen — za Tyršev dom. — Ali naj kaj dostavim? Naše članstvo v marsikaterem društvu pa se upira za sanacijo JSS. plačati borih 20 Din, zato se pa pleše, pleše in pleše. Kdaj bomo tako dobri Sokoli kot bratje iz Bratrouchova?
Kako delujejo češka društva v manjšinskem oziru, nam predočuje zopet «Sokolsky Vestnik». Društvo Michle, ki ima za članstvo samo delavstvo in male obrtnike, deluje jako požrtvovalno za svoje manjšinsko društvo Haj pri Duchcovu. Po prizadevanju vrlih Michlčanov si je društvo kupilo dvoje stanovanjskih hiš, poleg tega pa je članstvo med seboj v nekaj tednih nabralo 4155 Kč. — Ali ni to krasen primer sokolskega bratstva?
У Hranicah na Moravskem je pred kratkim umrl tamošnji starosta sokolskega društva Vžiclav Jonaš. Zapustil je društvu za zgradbo sokolskega doma ogromni znesek 1,000.000 Kč.
«Vzlete, glasilo ene velikih čeških žup, Stfedočeskd, opisuje nastopni dogodek: V jedilnem vozu brzega vlaka Bratislava—Praha je ogovoril neki gospod, po zunanjosti sodeč višji uradnik, znanega sokolskega delavca O. H., ako ni on <predsednik» društva Sokol v V. Na odgovor, da je dotičnik to svoječasno bil, mu je omenjeni višji uradnik pokazal člansko izkaznico izpred vojne ter dodal, da je po prevratu (pred 6 leti!) večkrat mislil zopet se priglasiti v sokolske vrste, da pa do sedaj ni našel časa za to. — In koliko je takih gospodov, ki nimajo <časa» priglasiti se zopet v Sokolstvo ter se izkazujejo s starimi izkaznicami.
Vžstnik Sokolski, list COS., prinaša v vsaki svoji številki lepo serijo slik iz sokolskega življenja. V prvih številkah smo opazili poleg nekaterih slik iz skupščine COS. tudi nekaj posnetkov javne telovadne akademije Karlin-slcega Sokola.
Državni telovadni kurz v Pragi je obiskovalo 85 slušateljev, od teh 66 Sokolov, 1 Orel ter 61 slušateljic, od teh 55 Sokolic. Poleg njih se udeležuje tečaji še 5 slušateljev vojaške telovadne šole.
Poljsko sokolsko društvo v Krakovu je prejelo od mestne občine v Krakovu v dar nad 50.000 m2 veliko zemljišče, da zgradi letno vežbališče. — V Ljubljani pa je klerikalna občina svoječasno hotela razlastiti Sokola I ter mu hotela odvzeti kupljeno zemljišče. Kako različno je po svetu.
Prihodnja olimpijada se bo vršila leta 1928. v Amsterdamu. Priprave so že v polnem teku. Upravne in tehniške priprave vodi holandski olimpijski odbor. Mnoge športne organizacije se že z vso vnemo pripravljajo na olimpijado ter z napetostjo pričakujejo konference leta 1925. v Haagu, kjer bodo določili tekmovalne tvarine za razne športne panoge.