16 Mogočni |uri| Povest iz doinačih hribov Preden se je hlapec spravil, se je Tilka še pomenila z njim in mu še naročila, kar se ji je zdelo potrebno. Nato je jela otroka priprarljati na sprejem svetih zakramentov, ki mu jih bo duhovnik danes podelil. Njegova duša bo postala bela ko sneg in postal bo podoben angelčku in v srce mu bo prišel sam Jezušček in mu bo prinesel srečo, kakor je ni večje na zemlji; le rad mora imeti Jezuščka. Na kratko ga je spomnila glavnih verskih resnic in nau je molila kratke molitvice. Deček, ki je že dve leti hodil v šolo in je bil bister in brihten, jo je pazljivo poslušal in je potihoma molil za njo. Ko so čez eno uro prišli gospod z Najsvetejšim, so našli otroka že tako dobro pripravljenega, da jim je bilo treba le še nekaj malega dodati. Čudili so se skrbnosti in preudarnosti, s katero je nova Končnikova gospodinja znala vse tako lepo urediti... Z nenavadnim razumevanjem in očitnim veseljem je sprejel Tonček telo Gospodovo. Potem je obležal tiho, obraz se mu je razvedril, kaplan pa so ga dali v sveto poslednje ol.ie. V kotu je klečal Končnik in ai z rokami podpiral glavo. Tilkinim očem ni ušlo, da ga je sveto opravilo silno prevzelo. Ta večer je bilo videti, da je otroku odleglo. Ponoči pa se je obrnila bolezen na hudo in od ure do ure je bilo huje. Mlado življenje pa se je uporno branilo smrti. Ves drugi dan in vso naslednjo noč je deček stokal in se dušil. Strašno je bilo Končniku, ko je gledal otrokovo trpljenje in videl, da ne more pomagati. Ni pa se mogel v srcu nahvaliti, da je bila mati pri otroku. Nežna materina roka je znala vse drugače kakor njegova okorna in nerodna. Rahlo je dvigala otroku glavico, previdno mu je brisala pot s čela, mu hladilno pahljala in mu na vse načine skušala lajšati bolečine; vse, kar je storila, je navdihala materinska ljubezen, ki jo je tudi otrok očitno občutil, kajti večkrat se je ozrl nanjo z ljubečim poglodom. Da na smrt bolni otrok ni bil brez ljubeče matero, to je bila Končniku največja tolažba. Drugo noč sta Jurij in Tilka spoznala, da ni več pomoči in da se Tončkovo življenje bliža kraju. Otrok je le še potihoma ječal, obraz mu je postal temnorjav, nosnici sta se mu drgetaje odpirali in zapirali. Kljub ternu je Tilka Juriju zopet velela, naj gre in naj se spočije. Jurij se je branil, naslonil pa se je za mizo v kot in nekoliko zadremal. Tedaj je čul, kako je mati govorila otroku: »Tonček, kmalu pride Jezušček. Peljal te bo k angelčkom v nebesa. Tam bo lepo. Ančka je tudi tam. Recl ji, da jo lepo pozdravim. Pa molita v nebesih za mamo tn za atka tudi, kajne, Tonček!« Jnrij je na glas zastokal in treščil skozi duri na hodnik pred oknom. čez nekaj časa mu je žena zaklicala: »Tonček umira!« Mož je razburjeno planil v sobo, otrok pa je še nekajkrat globoko dihnil, rameni sta se mu dvignili in potem omahnili. Tiho ihteč, pa vendar zbrano in mirno je stala Tilka ob posteljici. Sklonila se je še enfcrat čisto k otroku In je na glas molila: »Ljubi Jezus, pridi k meni, pridnega me ti naredi! Majhno moje je srce, vanje nihče drug ne sme kakor božje Detece. Ljubi angel varuh moj, bodi vedno ti z menoj l... Sveta Marija, Mati božja, prosi za nas grešnike zdaj in ob naši smrtni uri. Amen.« Deček, ki so mu bile usta in oči odprte, se ni več tmezil; odšel je v lepšo domovino na oni svet. Ko je Tilka otroku zatisnila o^i, je Jurij zamolklo kriknil, ves trup se mu je stresel, kakor se strese drevo, ko ga zadene eekira. Tilka ' '"¦¦-' iMeln, vendar je bilo videti, ko da Ji med solzami krbži smehljaj okoli ust. Po eni strani je privoščila otroku, da je rešen trpljenja, po drugi strani pa se ji je zdelo, da je tudi sama rešena hude skrbi; kajti zdaj je vedela, da sta oba otroka za zmeraj na dobrem, ko se je vedno tako bala, kaj bo z njima, če bosta rastla zraven nekrščanskega očeta. Juriju ta blaženi mir na ženinem solznem licu ni ušel; ko nož ga je zbodel. Vrgel se je na mrtvega otroka, zakopal glavo v blazino zraven mrtve glavice in zatulil: »Zdaj nimam na božjem svetu nikogar več!« Ta krik bolesti je ženo tako pretresel, da je šla na hodnik in se bridko razjokala. Ko se je čez nekaj časa vrnila, moža ni več bilo. Po prstih je šla k njegovi spalnici in pogledala skozi priprta vrata. Jurij je bil tu. Z razširjenimi rokami je klečal pred lepo Marijino podobo, ki je še zmeraj visela nad njegovo posteljo. Dva dni nato so nesli rajnega Tončka k fari. Drugič v zadnjih petih letih je bil Končnik pri maši. Že pri Ančkinem pogrebu je komaj premagoval svojo žalost in bolest; pri Tončkovem je bil blizu obupa. Ko nož so ga bodli otožni spevi s kora. Tiščal je roke na obraz in je krčevito ječal, tako da se je Ijudem okoli sebe zasmilil. Proti konctf maše je postal na videz mirnejši. Očitno mu je zbuj&fe, cerkev z zbranimi verniki toplejša čustva in ga je navdiijala s P>obožnim mirom. Kon^nik se je bal, da bo Tilka takoj po pogrebu spet šla; • pa se je zmotil. Žena mu je rekla, da bo ostala, kakor je obljubila, en mesec in da mu bo po najboljši moči gospodinjila; toda delj ko štiri tedne ne more ostati, ker ima le toliko dopusta. Možu se je obraz spačil, ni pa je vprašal, kje je in kaj dela. Tilka se je tudi izognila nadaljnjemu razgovoru in se je posvetila gospodinjstvu s tako vnemo, kakor da misli za zmeraj ostati. Poslom nasproti je bila resno prijazna, dobro jim je kuhala, zahtevala pa je natančen red. Zaradi tega so jo spoštovali in jo imeli radi. Z možem je bila še zmeraj hladna in je spregovorila le toliko, kolikor je moralo biti. Kljub temu jo je ob vsaki priliki poiskal in je zadovoljno gledal, kako skrbno in spretno gospodinji. Večkrat mu je pogled otožno obvisel na njeni postavi. Zdela se mu je lepša in mikavnejša ko kdajkoli, stari, ljubi spomini so se mu budili in včasih ga je hotelo srce premagati, tako da je že bil na tem, da bi ji odkril vse, kar je čutil in mislil. Toda njeno hladno vedenje mu je ubranilo. Seveda ji je bila znana sramota, ki se je držala njegovega imena, in gotovo bi mu ne verjela, če bi ji zatrjeval, da je nedolžen. 2eni ni ušlo, da bi se ji mož rad približal. Smilil se ji je, toda s silo je premagovala ljubezen, ki je tudi v njenem srcu jela znova kliti. Na združitev je tem manj mislila, ker je bila prepričana, da ji je bil nezvest, in ga ni mogla več spoštovati. Pa vsaj odkrito bi ji naj priznal svojo krivdo in naj bi jo skesano prosil za odpuščanje! Na to pa je zaman čakala. On ni mogel premagati svoje plahosti in svojega še vedno živega ponosa, ona pa je menila, da je pod njeno žensko častjo, da bi rekla prvo besedo, ko ji je toliko hudega prizadejal. Tako sta živela eden zraven drugega, njuni srci pa nista našli eno do drugega. Tilka je tudi zapazila, da moža še druge skrbi tarejo. Po ure in ure je presedel za mizo in je računal in venomer računal. Pogosto je hodil zdoma, vendar se je vsak večer vračal. Večkrat je prišel tudi doktor Hudnik na Ledine in se je navadno dolgo pogovarjal z gospodarjem. Ker advokat prej kdaj Tilke še ni poznal, mu jo je Končnik lahko predstavil kot svojo gospodinjo, ki se piše Dobrovnik. Advokata je Tilkina lepota več ko iznenadila, laskal se ji je na vse načine, Tilka pa mu je vračala s prezirom in zaničevanjem. Nekega večera se je Končnik pozno vrnil domov. Zapazil je na ženi nenavadno razburjenje. Ko je povečerjal, mu je Tilka, ko sta bila fcama, rekla: »Hudnik je bil tu; nesramen je. Če me ne bo pustfl na miru, bom morala prej od hiše, kakor sem obečala.c »Kaj?« je planil Končnik pokonci. »Ali ti je kaj storil ?« »Nadležen je bil,« je kratko odgovorila. »Ta lump, falot! Temu lisjaku bom posvetil,« j« rohnel mož. Kar kuhalo je v njem, s pestjo je udaril po mizi in jel ko nor po sobi gor in dol letati. Nekaj dni potem se je advokat spet oglasil na Ledinah in je našel Tilko samo v hiši. »Oo, prav dobro jutro, lepa gospa!« je sladko zagostolel. »Ali hočete gospodarja?« je vprašala Tilka osorno, ne da bi se za njegov pozdrav kaj zmenila. »Seveda hočem gospodarja; pa menda ga danes ni doma.« »Je. V hlevu je. Pokličem ga.« »Ne, ne, se ne mudi,« je branil advokat in ji zaprl pot. »Saj rad počakam, da pride. Medtem se lahko midva kaj pomeniva.« »Z menoj se nimate kaj meniti.« »Pa še koliko! Tako lepe in pametne ženske še tiisem videl, kakor ste vi.« »Kar gospodje advokati rečejo, ni, da bi moralo biti res.« »če mojim besedam ne verjamete, vam bom z dejanjem dokazal.« Doktor Hudnik je menil, da nobene ženske ni kaj prida. Tudi je imel Končnika že tako v krempljih, da je fnislil, da si v njegovi hiši lahko vse dovoli. Zaradi tega ga ni bilo sram, ko je ponudil Tilki cekin, če se mu da poljubiti. Tedaj pa se je Tilka razkačeno zadrla: »Nesramnež, kaj pa si mislite!« S temi besedami ga je potisnila od sebe in je sku- šala pobegniti. Pa že jo je prijel za roko in jo krepko držal ter rekel: »Nikar se ne napravljajte kakor kak jež; to vas le grdo napravi.« ¦Izpnstite me; vpila bom... Halo, pomagajte, pomaga jte! * Ta trenutek so se odprle duri, skozi nje je planil Jurij. Oči so se mu strahotno svetile. Bil je bled, sopihal je od razBurjenja in je mogel le to reči: »Gospod, da ste tak falot, tak nesramen falot, tega si ne bi bil mislil.« »Heee, heee, kaj pa hočete?« se je advokat predrzno obregnil. »čedno ptičico ste si ujeli pod streho. Se razumete na take reči. Če je drugim vaš ljubček tudi po godu, na to še celo lahko kaj date. Pa ni treba, da ste ljubosumni.« Tedaj Končnik ni bil več kos svoji jezi. »Lump!« je zarjul, zamahnil in pripeljal advokatu pošteno klofuto. Hudniku je udarila kri v senca, iz oči so mu švignile strupene strele, zahretil je in zapiskal s svojim hreščečim glasom: »Surovina, za to mi boš plačal. Imam te v rokah in ti odslej ne bom več prizanašal. Le varuj svojo ljubico, da boš imel koga, ki bo malho za tabo nosil...« (Dalje sledl)