Poštnina plačana * Spedizione in abbonamento post. II gruppo Leto I. štev. 34 Trst, 19. septembra 1946 Cena 5 lir - 3 din UREDNIŠTVO IN UPRAVA: CII AH E: Jugoslavija ne more popuščati Zgodovina slovenskega parlamenta 120 milijonov ton žita letno ir Konferenca SIAU za cono A Resnični demokratje naj se združijo v borbo proti tuji intervenciji . V nedeljo se je vršilo v Trstu zborovanje delegatov SIAU iz cone A Juljske krajine. Po otvoritvi je spregovoril tajnik S1AU-ja za Julijsko krajino tov. Babič. V začetku svojega referata je tov. Babič spomnil na ustanovni kongres SIAU-ja, ki se je vršil v preteklem letu in sejo glavnega odbora tudi v preteklem letu na Reki, ki sta določila program in osnovne naloge na podlagi osnovne značilnosti življenja Julijske krajine, če hoče biti v resnično korist in obrambo demokratičnih pridobitev. Osnovna demokratična pridobitev narodno osvobodilne borbe vsega primorskega ljudstva — ki bi morala biti prav za prav lastna slehernemu ljudstvu — je njegova suverenost, njegova pravica. da si samo voli zakon in postavo, njegova pravica, da mu nihče od zunaj ne sil ju je svojih zakonov, svojega državnega aparata, svojih organov oblasti, skratka ljudska demokratična oblast, katero je Hudstvo po vsej Julijski krajini že davno svobodno izvolilo Samo iz tega gledišča torej da bo ZVU vršila zgolj; kontrolne in koordinacijske posle, ne da bi bistveno kršila suverenost ljudske oblasti primorskega ljudstva, ie bila spreleta demarkacijska črta kot začasen ukrep, Če je bil potreben za ohranitev miru. KRIVICO BI POPRAVILA PRIKLJUČITEV K JUGOSLAVIJI Na prvi seji glavnega odbora na Reki je bila ugotovljena potreba po čim hitrejši rešitvi državne pripadnosti Julijske krajine, zato so izjavili, da je predlog jugoslovanske vlade edino pravičen, ker bazira na samoodločbi ljudstva Julijske krajine, na nacionalni pravičnosti, na zaščiti suverenosti ljudstva in njegove oblasti, na možnosti utrjevanja slovansko-italijanskega bratstva in tako utrjevanja miru v tem delu Evrope. Na osnovi diktata je bila torej vsiljena razmejitev Julijske krajine v dve začasni vojnò-okupa-cijski coni. S tem Je bila že v načelu napravljena krivica pri-Jnorskemu ljudstvu. Oni, ki so s svojo' silo diktirali to nepravično razmejitev, so dokazali, da tretira jo naše ljudstvo enako kot ljudstvo okupiranih sovražnih držav. To je velika krivica in tem hujša, ker je bila storjena s strani onih, s katerimi je šlo ljudstvo najodločnejše v boj proti fašizmu. ZVU IGNORIRA DEMOKRATIČNE PRIDOBITVE Kljub vsej tej krivici smo upali» da bo mogoče urediti in najti pogoje sodelovanja z ZVU. Jasno smo postavili svoj program in neštetkrat ponudili svo- je sodelovanje. Vendar so bili vsi ti napori zaman. Vprašanje oblasti je postalo monopol zunanjih sil, demokratična načela pa gola formalnost, čeprav je ZVU svečano izjavila, da bo spoštovala demokratične pravice tukajšnjega ljudstva in da bo vodila neizprosno m herojsko borbo za demokratične pravice našega ljudstva. Združila je vse slovensko in hrvaško prebivalstvo ter večino italijanskega prebivalstva Julijske krajine in Trsta. Vendar je še vedno vrsta strank in strančic, katere izko- se vodi bitka kot tu pri nas. Naši dovčerajšnji zavezniki Anglija in Amerika pozabljajo na svoje nekdanje obljube, ko so nas pozivali v boj proti fašizmu v imenu Atlantske karte. Zaradi teh dejstev smo prisiljeni napraviti novo žrtev, sprejeti interna- Gorica mora biti priključena Jugoslaviji ★ Gorice ne dovolimo iztrgali iz slovenskega ozemlja ★ vladala nepristrano. ZVU je nasprotno podprla in ohrabrila fašistične elemente, delovanje antifašističnih organizacij pa je pričela sistematično ovirati. Danes, po tolikih letih trpljenja in narodnostnega zatiranja, ni govora o enakopravnosti slovenskega jezika. V administraciji, na sodiščih in sploh v javnem življenju slovenski jezik še ni priznan kot enakopraven. GOSPODARSKI KAOS V coni A vlada neverjeten go-, epodarski kaos, ki ga nihče ne poskuša resno odpraviti. Gene vseh življenjskih potrebščin neovirano rastejo in zmanjšujejo iz dneva v dan kupno sposobnost širokih ljudskih množic, ki ne morejo kupovati najnujnejših življenjskih potrebščin. Nasprotno pa je v coni B, pod upravo Jugoslovanske armade povsod ohranjena demokratična ljudska oblast. Tuji imperialistični reakciji je v coni A s pomočjo domače, predvsem italijanske reakcije uspelo izkoriščati poštena nacio-nealna čustva Italijanov v reakcionarne namene proti interesom italijanskih demokratičnih množic. Očitno je, da skušajo iz Ju* lijske krajine napraviti novo Grčijo. V takih okoliščinah je SIAU rišča reakcija. Ta strankarska razcepljenost je pogoj, da ona uspeva, na tej razcepljenosti grade svojo oblast intervencio-nistične zunanje sile. PROTIFAŠISTIČNA DOSLEDNA BORBA ZAHTEVA ZDRUŽITEV DEMOKRATOV Zato je v interesu dosledne protifašistične borbe, da se vsi deli teh demokratičnih strank združijo v enotno, demokratično, protifašistično gibanje. Mi jih pozivamo k sodelovanju na osnovi borbe za resnično demokracijo, za suverenost ljudstva, proti vmešavanju zunanjih „nezaine-teresiranih" sil, na bazi utrjevanja italijansko-slovanskega bratstva, ki je pogoj demokracije in miru v Trstu ter Julijski krajini. SIAU mora postati še bolj kakor kedaj koli na {doslednejši borec za demokratične pravice našega ljudstva, postati mora resnični organizator in voditelj vseh demokratičnih sii Trsta in Julijske krajine. Kakor je bil razbit fašizem, tako moramo uničiti napade vseh tistih, ki nadaljujejo protiljudsko prakso v novih oblikah. TRŽAŠKO OZEMLJE MORA UPRAVLJATI LJUDSTVO V Parizu se odloča usoda naših krajev, našega življenja. Tam cionalizacijo Trsta čeravno to ne odgovarja ne političnim, ne gospodarskim in geografskim zahtevam Trsta in njegovega naravnega zaledja, še manj pa volji ogromne večine tukajšnje-ga prebivalstva. Ne moremo pa sprejeti, da bi se tržaškemu o-zemlju priključili popolnoma slovenski in hrvaški kraji in bi odrezali slovenskemu narodu dohod do morja. Svobodnemu tržaškemu ozemlju je treba dati vse pravice, da se samo upravlja in svobodno voli svojo izvršno in zakonodajno oblast — svoj parlament. Da pa se bo lahko to ozemlje gospodarsko razvijalo «e bo moralo najtesnejše povezati s svojim naravnim za ledjem. Bitka, ki se vodi v Parizu za usodo naših krajev, je bitka za boljšo bodočnost celega našega ljudstva. V tej borbi pa nismo sami. Podpirajo nas demokratične sile vsega sveta. Od ustanovitve pa do danes je SIAU napravila pot dosledne m neizprosne borbe proti fašizmu, pot za demokracijo, za pravico našega ljudstva. Ustvarila in poglobila je italijansko-slovansko bratstvo. Ker bo SIAU zvesta tem načelom tudi v prihodnjih dneh, rezultat borbe ne bo izostal in pred svojim ljudstvom ter pred zgodovino bo izvršila svojo zgodovinsko nalogo. sko krajine in zanimanj en zastopnikov inozemskega tiski za stališče SIAU-ja v tej zve zi. je bila včeraj popoldne ' prostorih Pokrajinskega na rodno-osvobòdilnega odbora z; Slovensko Primorja in Trs novinarska konferenca, kateri so jo razen domačih novinar ,iey udeležilo tudi veliko šle vbò angleških in ameriški! novinarjev, zastopnikov sve tovnih poročevalskih agenci m časopisov. Na vprašanja ji odgovarjal sekretar glavnem odbora SIAU za Julijsko kra jmo tov. Babič Branko liden izmed domačiji novi narjev je vprašal, kako SIAl sodi o pisanju uradnega za vozniškega tiska ter poročanji radia, kontroliranega po ZVV »Ugotavljam da je tisk ZVU predvsem ».Giornale Alleato« »Glas zaveznikov« in tudi ra dio, eepjiav poudarjajo svoj shansH111??/;- kljub temu pri suanski. Hočem pojasniti t 'vi m ;; dejstvom, da oni ob .uvijao izjave m popisuje ji dogodke v Julijski .krajini ii ir.stu zelo pogosto povsem tiru gače kot objektvno. Poleg tog; se ta tisk in radio poslužujek raznih reakcionarnih in voj nohujskaških agencij, ki vodi jo kampanjo obrekovanja pro ti Jugoslaviji, proti Sovjetsk zvezi m na splošno proti vser naprednim državam. Tako ot javljajo poročila o terorju, k na.! bi vladal v Jugoslavi ji, na migavajo na upore kmetov Sovjetski zvezi itd., medteVi ko ne govore in najdejo besed obsodbe za resnične dogodk v Grčiji, kjer je notranja iv akcija s pomočjo zunanjih s pris a na oblast in vodi z ne zaslišanim terorjem borb proti onim silam, ki so se boril na strani zaveznikov p iv ti f kupatorju. Tak način širjenj vesti se ne moro imeti za o) jektivnega. - Citiral sem sam nekaj primerov. Menim da sn vražna propaganda proti ,7ugo •davi.il, ki je res demokratdčn država, ki je zavezniška dežel m ki je v tej vojni vse žrtva vala ni y interesu mi u i demokracije.« -„ »Stèli,mnenja, da to šovraS lf) vodijo zavezniki? »Nisem dejal, da jo vodij zavezniki; govoril sem o tisk in radiu, kj ju kontrolirajo zn vezniki in v katerih se mani testirajo te tendence.« Dopisnik londonskega BBC ja je vprašal, koga imajo t za fašista, nakar mu io trn Babič odgovoril: »Mislim, da je zelo lahk označiti, kdo je fašist, ima» za fasista tustoga, ki podpihi; le nacionalno in rasno mizna kot nff primer z uporabo be sede »3’ciavo«. ki poizkuša raz hijatj enotnost delovsk:h mne zie, kj skuša uničiti sedež ljudskih organizacij, n pr.sin (likalnih. Popolnoma zgrešen je trditi, da mi imenuicrr». vsakega Italijana fašista. Naj boljši dokaz je temu. da ima mo v vrstah SIAU-D veliki število italijanskih piotifnši s tov!«' Čitajte - sodite! PRIMORSKI DNEVNIK Ob aretaciji Jugoslov. vojakov Vlada FLRJ ie izročila, vladi Združenih ameriških držav noto zaradi surovih in neutemelienili nastopov ameriških zasedbenih oblasti s pripadniki Jugoslovanske armade, ki so sc pripetili zadnje dni v Trstu. Tanjug poroča o značilnem dogodku, ki se je pripetil 9. t. m. Istega dne zjutraj sta ameriško in civilna policija ustavili pod Skednjem kamion s šestimi vojaki JA. ki so bili namenjeni na postajo Sv. Andreja, da bi prevzeli transport Unriuega blaga za Jugoslavijo. Ameriška policija jih je aretirala in prepeljala v neko vojašnico. V lej vojašnici so sramotili in žalili jugoslovansko armado in državo, nato so vojake izročili civilni policiji, ki jih ie vrgla v zapor. Kapetana JA Segcrta, ki se ie s štirimi vojaki zglasil in zahteval izpustitev, so skupno s tovariši pridržali. Na dvorišču so jih postavili ob zid, Jih žalili in izzivali ter Um žugali s strojnico. Izpustili so jih šele čez eno uro. Žaljenje ostalih šest borcev pa se ic nadaljevalo. Njih aretacijo so zlonamerno spravljali v zvezo z eksplozijo, ki se ie istega dne pripetila v ulici Costalunga. XIII. korpus je moral po preiskavi izdati izjavo, da med aretacijo in eksplozijo ni nikake zveze, aretiranih borcev pa niso izpustili. (Has zaveznikov .V +».>«■> Poročilo zavezniških sil o aretaciji Jugoslovanskih vojakov Poročilo zavezniških sil pravi, da so pri petih aretiranih jugoslovanskih vojakih našli ročne bombe. Uro pozneje da se je na sedežu ameriške vojaške policije zglasil kap. Šegota s petimi vojaki, ki da so obkolili (obstopili?) oficirja Roberta C. Wcbba. Ta da se je zaradi tega »alarmiral«, ker da so malo prej pač našli pri jugoslovanskih vojakih bombe, ter je naperil proti njim revolver. Poročilo pravi dalie, da ie preiskovalna komisija ugotovila, da v normalnih razmerah postopanje policije ne bi bilo na mestu, »obstoj bomb, eksplozija, tema in težkoče zaradi ncpoznanla jezika ter druge okoliščine« pa da to opravičujejo. Poročilo nadaljuje, da so II. septembra Izročili šest aretiranih vojakov glavnemn stanu jugoslovanskega odreda z navodili, ual jih premestijo preko Morganove črte. Jugoslovanski glavni stan pa da je nato sporočil XIII. korpusu, da le bila zadeva izročena glavnemu stanu IV. armade. Poročilo zaključuje, da Je poročanje beograjskega radia, da vojakov še niso izpustili, samo namerno potvarjanje dejstev. * Čitatelj lahko na podlagi gornjega in na podlagi dosedanjih izkušenj sam presodi, kdo potvarja dejstva. Vsekakor pa je to zadeva, ki io bodo prav gotovo pojasnile prizadete jugoslovanske oblasti. Jugoslavija ne more popuščati ! Nekatere sile bi ji pa na vsak način rade odtrgale Gorico in spremenile Trst v svoje kolonialno področje Haziriejitev v 'JK in vprašanje tržaškega svobodnega ozemlja je v središču zanimanja na pariški mirovni konferenci. Edino vprašanje, ki vzbuja poleg tega večje zanimanje, je grško bolgarska meja. kjer grška delegacija, kljub temu. da je bita že tolikokrat razkrinkana, še vedno vztraja pri svojih imperialističnih zahtevah Pri tem ji nudijo potuho delegacije nekaterih držav, kj čedalje manj zakrivajo svoje dejanske namene, ki se v ničemer no ozirajo na interese svetovnega miru. temveč zasledujejo le svoje ozke koristi in dobičke Poleg tega postaja na mirovni konferenci vedno bol j pereče vprašanje časa Za G- oktober io bil spet sklican plenum konference, kar pomeni. da bi morali dotlej vsi odbori in pododbori končati svoje telo in predložili svoje sklepe plenumu konference Mnogi dvomijo, da bo pri sedanjih zavlačevalnih metodah nekaterih deletraeii to mogoče doseči Tehtnim jugoslovanskim dokazom ni mogel nihče ugovarjati. V odboru za politična in teritorialna vprašanja mirovne pogodbe z Italijo je jugoslovanski delegat dr Aleš Bebt&r točko za točko utemelji! novi jugoslovanski predlog za mejo JK, kot ga vsebuje spomenica jugoslovanske delegacije. ki ie bila nedavno predložena konferenci. Dr. Bebler je predvsem ugotovil nesmiselnost francoske črte in svojo ugotovitev potrdil z dokazi, ki si jim ni upal nihče ugovarjati. Poudaril je. da pomeni ta črta. ki režo živo telo slovenskega naroda, nepopravljivo krivico za primorsko ljudstvo, ki se je borilo in dalo toliko žrtev samo zato, da ne bi nikoli več prišlo pod tuji jarem Kot udarec s kladivom ie niza] dr Bebler svoje dokaze in nihče se ni našel, ki bi si jih upal al mogel osporavati ... toda nekatere delegacije imajo svoje posebne račune Na sejah tega odbora je vladalo značilno razpoloženje Nobena izmed delegacij, ki jim nikakor noče v račun, da bi naj obveljala pravica tudi za primorsko ljudstvo in za Jugoslavijo, se ni oglasila k besedi. Dr Bebler in vodja jugoslovanske delegacije tov E. Kardelj, sta to ponovno ugotovila. Ugotovila sta pa tudi žalostno dejstvo, da ta molk nikakor ne pomeni odobravanja, temveč da pomeni lo to, da so nekatero delegacije že vnaprej storile svoje sklepe, ker enostavno ne iščejo pravice, temveč hočejo le zadostiti svojim posebnim interesom To delegacijo so molčale le zalo, ker na jugoslovanska izvajanja k! juh najboljši volji niso našle odgovora. Da je pot k pravičnemu miru ha ta način zelo težka, je razumljivo. Sile, ki vodijo na. pariški konferenci tako politiko, bodo nosilo polno odgovornost za vse stanje, ki bo iz tega nastalo Gorica mora hiti jugoslovanska! Jugoslovanska delegacija jc še posebno razčlenila vprašanje Gorice. Prav z ničemer ni mogoče opravičiti francoske črte. ki seče mest- mmis. s no področje v dvoje in pušča mesto samo Italiji. Ó razmejitvi pred Gorico sta govorila poleg dr. Beblerja še Edvard Kardelj in dr. Drago Marušič. Gorica je naravno središče slovenske Soške doline in slovenske Vipavske ALEŠ BEBLER: JU DE PODPIŠE POOODBE na osnovi francoske črte doline, Gorica je bila od nekdaj kulturno in gospodarsko središče primorskih Slovencev in je imela do umetne italijanske kolonizacije v fašistični dobi vedno znatno s'cvcnsko večino. Na ozemlju razširjene goričke občine pa imajo Slovenci večino še danes: Glede Gorice je tov. Kardelj ia ro povedal, da je Jugoslavija že mnogo popuščala, da pa je tudi meja, preko katere se ne more v imenu svetovnega miru zahtevati od lug slavije prevelikih žrtev, zlasti če Jugoslavija tega miru nikakor no ogroža Kolonialna politika v tržaškem vprašanju Še hujša borba kot za Gorico se je vnela za statut bodočega tržaškega internacionaliziranega ozemlja Tu so se še vse jasneje pokazali cilji nekaterih velesil, ki hočejo t> ozemlje izkoriščati v svoje posebne namene. Ker jc tem velesilam vsako razkrinkanje hudo neprijetno, so poskusile sploh preprečiti podrobno razpravo-o tržaškem statutu, da bi \?a (a način ostali njihovi nameni svetu čim fc-lf prikriti Vendar je s precejšnjo večino glasov zmagal jugoslovanski predlog, naj so sestavi pododbor za proučevanje tržaškega vprašanja. Ta pododbor je sestavljen in je pričel s svojim delom. Še poprej, pa je angleški delegat Geunett razkril, kakšne namene ima Anglija prav za prav s Trstom. Angleški predlog za statut je skoraj povsem enak zakonom, po knterbi v lada Britanija v svojih kolonijah. Prav m,( 1i zakoni predvideva angleški načrt š stčlansko vlado, katere član bi bil guverner kj bi poleg tega imenoval še dva člana, ki h' imela najvažnejše funkcije Ljudska skupščina bi ne imela nobene oblasti in tako bi postal guverner absolutni gospodar na »svobodnem« področju, Tržačani pa bi morali plesati tako. kot bi se guvernerju in tistim, k stoje za njim, zazdelo Molotov je primerjal .tega guvernerja z guvernerjem v Bengaliji ali na Zlati obali v Afriki aJj pa kjer koli drugje v najbolj zatiranih britanskih kolonijah Jasno je. da vse primorsko ljudstvo tako »očetovsko dobroto« odklanja in to tem bolj. ksi’ je sam Boimctt napovedal, da bo na lem področju vlad da silna gospodarska stiska in li s» ja zato Iiali neredov. S tem pa je nehate priznal, ia la njegova tvorba sploh ni živ' 'onja zmožna. Vprašamo se. komu naj služi tak umeten stvor, kj bi naj Ini ustvarjen samo zato. da bi njegovo prebivalstvo trpelo lakoto in pomanjkanje Nekak odgovor na to je bd amortški senator Cnnnally. ki je dejal, da »Trst ne sme biti satelit niti Jugoslavije nit' Italiie« Da bi ne smel postati satelit kake zohodire velesile, nj omenil Mnogo bol i jase« odgovor pa dajejo angleški in ameriški listi, ki pravijo, da je Trst ključ za britansko nadvlado v. Sredozemlju Jugoslavija je dospela do meje popuščanja T0 so besede, ki jih je izrekel v debalj o tržaškem vprašanju vodja jugoslovanske delegacije Edvard Kardelj Govoril je skoraj poldrugo uro in takoj poudaril, da je Trst skozi vso svojo zgodovino tako tesno povezan z vsem svojim srednjeevropskim zaledjem, da bo tudi njegova bodočnost neizbežno odvisna od njegovih odnosa.jev z Jugoslavijo in ostalim zaledjem. Na tem dejstvu sloni jugoslovanski predlog za tržaški statut, ki predvideva popolno neodvisnost in oblast tržaškega ljudstva, ki izvaja to oblast preko ljudske skupščine in od nje imenovanega vladnega svola, nadalje carinsko, valutno, želzniško in poštno unijo z Jugoslavijo. jugoslovansko prosio luko in prost prehodni promet v okviru carinske unije Jugoslavija lij imela v Trstu, svoj ega guvernerja, varnostni svet ZN pa bi imenoval svojega visokega komisarja Jugoslovanskemu želo sličen je sovjetski predlog. Kardelj je nato ostro razkrinka! vse protidemokratične" predloge zahodnih velesil Dejal je, da meče britanski predlog demokracijo v morje, ker hoče vsiliti Trstu kolonialno, policijsko diktaturo Toda Jugoslavija danes ni več lutka v rokah velesil, temveč hoče biti svobodna in neodvisna Prav tako dejstvo nekaterim ni po godu. zato hočejo čim Itoli ovirati uresničenje njenih pravičnih zahtev Toda Kardelj je jasno povedal: »Jugoslavija je prispela do meje. preko katere glede svouh pravic do Trsta ne more še nadalje popuščati.« svetu 12.000 ljudi manifestira v Kopru proti francoski črti EAM ne prizna »plebiscit« v Grčiji Britanska .policija ie preprečila grškemu narodu da bj sl svobodno izbral vlado m svojo državno ureditev. S pomočjo potvorjenega plebiscita. ki je pomenil krono dolgega, krvavega monarhrstičnega nasilja, pa tudi z množičnimi prevarami je bil vsiljen sklep o povratku kralja Jurija, kar nasprotuje resnični volji večine grškega naroda. Radi resnega in težkega pomičnega položaja v Grčiji ne bo možno vzpostaviti normalnih političnih razmer v deželi, niti ne navezati prijateljske odnose z demokratičnimi narodi. Ta položaj bo dovedel do surove fašistične diktature in bo povzročil tudi mednarodna trenja Jugoslovanov ne puste na kengres ameriških Slovanov Ameriško poslaništvo v Beogradu je odklonilo potni list jugoslovanski delegaciji, ki bi -e morala dne JO. sept udeležiti ITI. kongresa ameriških Slovanov. Slovanski odbor v Jugoslaviji protestira p-oti temu dejanju ameriškega poslaništva v Beogradu in prosi kongres ameriških Slovanov, naj obvesti vse člane in tudi demokratično ameriško javnost o tem sovražnem dejanju. V New Yorku neredi Po ne\vyorških pomonh so danes razmestili znatna policijska ojačenja zaradi nasilnih de- janj, ki so se dogodila v začetku velike stavko pristaniških delavcev. STAVKA SELVEGA Dne iti. t, m. so začeli stavkati delavci in nameščenci SELVEGA v Trstu, Tržiču, Gorici in Pulju, kor podjetje ui sprejelo zahteve delovnega ljudstva. Zahtevali so enkratno odškodnino v znesku 8000 lir za Uste delavce ki dobivajo družinsko doklado, in G000 lir za one, ki nc prejemajo družinske doklade Dosedanje plače delavstva so tako nizke, da ne odgovarjajo povišku cen najpotrebnejših živil in zato je bilo delavstvo prisilieun staviti te zahteve. Španski republikanski poslanik izročil v Beogradu poverilnice Izredni poslanik in opolnotnočeni minister španske republike v Jugoslaviji Erelerico \H-enana je izročil svoje poverilnice dr. Ivanu Ribarju, predsedniku p-e/idiin KLUJ Tržaška delovna bj-icada »Pino Tomaž'č« se je vrnila v Trst Brigada, ki se je vrnila iz Brčkega-Banoviči, je piinesla s seboj zastavo z rdečo zvezdo, katero so jim podarili mladi berci, ki so se zn časa narodno osvobodilne borbe borili v Julijski krajini. Izšla je knjiga „Kapitalizem in Delavski pokief Kakšno učiteljstvo nam pripravlja ZVU Ob koncu preteklega šolskega leta je ZVU ukinila celo vrsto slove tiskih šol in odpustila učiteljstvo, ki je zakrivilo samo to, da je ostalo zvesto svojemu na-nodu in onim idealom, za katere sa se, v sui po takratni propagandi, borili tudi zavezniki. ZVU ni v skrbeh za novo uiiteljstvo. V Italiji je dovolj slovenskih brezdomovincev, ki jih je nečista vest pognala po svetu. Za te izgubljene duše je ZVU priredila tečaj, da jih usposobi za slovenske učitelje. Posebnost tega tečaja je, da so tečajniki za obiskovanje tečaja plačani. ZVU, ki je našim liči teljem po enoletnem delu odrekla z odpustom ob nastopu počitnic plačo, ima dovolj sredstev, da plačuje ljudi dvomljive vrednosti, ki po vrhu vsega ne jemljejo svoje bodoče službe bogve kako resno. Mar je njim, izkoreninjencem. slovenska deca in napredek našega naroda! Tako prihaja mnogo njih na tečaj šele ob zadnjih učnih urah, ko je apel, kajti ne navzoči pridejo ob 300 lir. Eden izmed njih je izjavil „Vse to skupaj ni nič, glavno je da dobim svojih 300 lir“. Neka kandidatka je prisopihala v razred šele po apelu. Ni ji bilo žal za izgubljeni pouk. obžalovala je, da je izgubila dnevnico. Sicer pa mislimo, da med svojimi le zatisnejo oko. Kako bi mogel drugače biti vpisan v tečaj učitelj Polak, ki bi lahko bil v tečaju predavatelj, ne pa slušatelj. Njemu predavanja seveda niso one lire, ki jih na tako lahek način „zasluži11. ZVU, kot vidimo je zelo širokogrudna nasproti tem ljudem, ki nadaljujejo z razbijanjem naše narodne enotnosti 'm izdajanjem naših narodnih interesov kot so to začeli v časih Oraziolija in Reinerja. Še v zadnjih tednih so prišli novi tečai-niki iz Italije in četudi se tečaj nagiba h koncu, so bili sprejeti. Eden izmed njih je pripovedoval, da so se jih Italijani naveličali 'n da jih podijo domov. Kam ne-k’ naj se dettelo? Trst jim je postal varno zatočišče in kot vidite ZVU očetovsko skrbi zanie. Ni nam poznan vsak posameznik, toda dejstvo, da so to vsi begunci in oni znani izrek „povej mi s kom hodiš, pa ti povem kdo si“, je neizpodbiten dokaz, da je „volk, kdor z volkovi tuli11, h oko je med njimi, bivši domo-h'anski častnik, ki je bil v službi na nekem ljubljanskem bloku in se ljudje prav dobro spominjajo njegovih šikan; drugi ie bil na Štajerskem, sodnik pod Nemci. Ali je bilo mogoče, da bi bil pošten Slovenec sodnik v času SS-ovskega crorja? AH še vam zdi, da ima čislo vest človek, ki na vprašanje odkod je doma, odgovori bedasto, da ne ve. Boji se povedati odkod je prišel. Le zakaj? Pošteni ljudje ne zataje nikdar svojega rojstnega kraja. Spričevalo si je izstavila „u-riteljica“, ki je v svoji nalogi napisala „Kralj in svoboda, Tito in teror!11 (AH tako izgleda „a-političnost“ šole, ki jo zagovarja ZVU?) Misli morda ta „učiteljica", da jo bo slovensko ljudstvo sprejelo in ji zaupalo vzgojo svojih otrok? Naaše ljudstvo je dovolj zrelo, da se zaveda svojih pravic in nobena sila na tem svetu ne bo mogla prisiliti naše ljudstvo, da bi izročilo otroka „vzgojiteljem", katerim ne zaupa. ZVU gotovo iz svoje izkušnje l’e, da zna te besede ljudstvo tudi dokazati. Zgodovina slovenskega parlamenta (K drugemu in zadnjemu zasedanju Epopeja slovenske narodno osvobodilne borbe prehaja polagoma že v zgodovino. Slovensko ljudstvo nikdar ni priznalo kapitulacije .rùgóslavije. ki so jo zakrivili in proglasili izkoreninjeni sovražniki njenih narodov,- temveč sr- je golih rok pogumno pognalo v obupen boj z ljudožiskim italijanskim in nemškim fašizmom. V svojem končnem stremljenju jo šlo slovensko ljudstvo za tem. da si pribori z osvobodilnim bojem, po tisočletnem tlačenju, neskaljeno zunanjo in notranjo, svobodo. Svetli plamen upora proti nasilju, ki ga je prižgalo slovensko ljudstvo, je zajel vso naš0 domovino, ne glede na krivično državne meje tako smo Slovenci v. najtežjih trenutkih svetovne zgodovine z lastnimi napori odvrgli hlapčevsko preteklost in se uvrstili med najbolj svobodoljubne narode sveta. Vse žrtve in napori, ki jih je v tej gigantski borbi doprineslo slovensko ljudstvo, pa so bile bogato poplačane. Slovenci smo popolnoma dosegli cilj, ki ga je na svoj bojni prapor zapisala naša Osvobodilna fronta: z združenimi napori jugoslovanskih narodov je partizansko orožje očistilo domovino tujih pritepencev, istočasno smo se Sloveno»» tudi notranje popolnoma osvobodili gospodarstva snmopašnih protiljudskih sil in vzpostavili pravo ljudsko demokratično oblast. Kot naj-višji izraz popolne zunanje in notranje neod-visnosti slovenskega ljudstva pa smo si že med borbo priborili — prvič v na.šj zgodovini — tudi vrhovni zakonodajni in izvršni organ, prvi slovenski parlament, če trenutnu‘vse slovensko ljudstvo še ne uživa zaslužene svobode, ni lo naša krivda, pač pa posledica intrig svetovne reakcije,' ki jj svoboda narodov kvari njene egoistične cilje. Slovenci dobimo svoj parlament Po kateri poti pa smo Slovenci prišli do svojega parlamenta't Vsi so -spominjamo, da je to bila pol upora in trditi borb. Že v stari Jugoslaviji smo vsj čutili, da osovražena protiljudska oblast vedno bolj izgublja (la pod nogami in^si sama koplje grob. Ko pa so protiljudski oblastniki v prvi vihri napada na Jugoslavijo doživeli kapitulacijo, ki so jo sami pripravili, takrat so vzeli usodo naših narodov in države v svoje roke prav tisti pravi rodoljubi, ki jim je stara Jugoslavija natikala železne okove. Slovenci smo si takrat. —- sedemindvajsetega aprila 1911 -- u-stanovili svojo Osvobodilno fronto, ki je združevala vse rodoljube, ne glede na politično pripadnost in svetovni nazor. Slovenijo je zajeta izmzita politična aktivizacija, politični sestanki so prodrl v skoraj vsako vas. V tej dobi je Vrhovni plenum OF izdal znanih 9 lemeljnih točk, kjer je med drugim tudi rečeno, da OF ne priznava razkosanja Jugoslavije, temveč deluje z vsemi silami za slogo in enotnost njenih 'narodov. S tern je OF že v samem začetku dokazala, da se bori za svobodo Slovencev v napredni, nòvi Jugoslaviji. Tu moramo naglasiti važno dejstvo, da so slovenske ljudske množice že od samega začetka priznavale za svojo pravo oblast Osvobodilno fronto, ki je ustvarjala kali naše nove državnosti. Slovensko ljudstvo se je upiralo odredbam okupatorjev in izpolnjevalo navodila OF. To se je najlepše pokazalo pri prostovoljnem plačevanju narodnega davka. Samo v Ljubljani je Osvobodilna fronta nabrala mesečno po štiristo tisoč lir za narodni davek. Moški so bolj in bolj vstopali v partitane in v Narodno zaščito. Tako se je v krvavih zagrizenih borbah začela oblikovati slovenska ljudska oblast, ki je kmalu poleg čisto političnih ukrepov začela izvajati tudi upravne posle. Ko so pod udarci partizanskega orožja strahopetni italijanski fašisti zapustili svoje postojanke na ozemlju takozvane »Ljubljanske, province« in se začeli umikati v utrjena središča, so skoro vse vasi osvobojenega ozemlja že spomladi 1942. leta izvolile svoje Narodno osvobodilne odbore, prve zarodke prave ljudske demokracije. 27. junija istega leta so bila pri Izvršnem odboru OF že ustanovljena poverjeništva za razne panoge javne uprave na osvobojenem ozemlju. Po kapitulaciji Italije leta 1943. se je v_ Kočevju v začetku oktobra sestal zbor :>72. svobodno izvoljenih odposlancev slovenskega. naroda, ki je navdušeno potrdil dotedanje delo Osvobodilne fronte. Ta zbor je obenem pomenil edinstveno slovensko narodno manifestacijo za novo, Titovo Jugoslavijo. Nič ni zalegel onemogli bes propadajočega nemškega fašizma, ki je videl, kako pred' nje- govimi očmi in nu »njegovih« tleli rastejo sile svobodne Slovenije v.novi Jugoslavji. Partizanske edinice, kj so tedaj žo rasle v ”t.dno vojsko, so zmagovito vzdržale jesensko ofenzivo nemških fašističnih hord in slovensko lega prvega, res ljudskega parlamentu. Ta svečan dogodek, edinstven v na.šj zgodovini, se je vršil 19. in 20. februarja 1944 v Črnomlju, v svobodni Beli Krajini. Đoč’th so šla naša stremljenja do takrat v glavnem za vo|-. nepolitičnimi cilji, se je s tem datunnm začela načrtno graditi 'tudj naša ljudska oblast. Prve začetke slovenskega parlamenta srno dobili torej že v prvem letu okupacije, 19(1. leta. Predstavljal ga je Vrhovni plenum Osvobodilne fronte, ki sc je konstituiral v Slovenski narodno osvobodilni odbor. To je lahko upravičeno storil zaradi tega, ker je slovensko ljudstvo .‘jamp od sebe priznalo za svojo resnično oblast OF, kot smo to navedli že zgoraj. Kočevski Zbor pa je pomenil velikanski korak naprej y razvoju našega parlamentarizma. Podaj smo namreč dobili prvič izvoljeni parlament, v kolikor so to dovoljevale politične SNOS-a) razmere sredi vojne vihre. Slovenski narodno osvobodilni odbor, vzpostavljen na kočevskem Zboru, ni bil več sestavljen iz predstavnikov patriotičnih skupin, ki so se odločile za borbo proti okupatorju, temveč je predstavljal Zbor odposlancev slovenskega naroda. Ti odposlanci so v točki II. 7. Sklepa zbora izjavili: »Plenum OF slovenskega naroda kot Slovenski narodno osvobodilni odbor izvršuje v okvira Jugoslavije in splošnih sklepov AVNOJ-a (skupnega jugoslovanskega parlamenta) zakonodajno in izvršno oblast slovenskega naroda.« S tem je bil ta odbor tudi formalno priznan kot zarodek slovenskega parlamenta. Kočevski Zbor je torej predstavljal višek demokratičnosti, ki jo je bilo v tedanjih razmerah mogoče izvesti. Ker pa na tem Zboru zaradi okupacijskih razmer niso mogle biti zastopane vse slovenske pokrajine v enaki meri, zato Jo bilo v februarju 1944 na zasedanju Slovenskega narodno osvobodilnega sveta ali kratko »SNOS-a«, kakor se je tedaj naš parlament preimenoval, število njegovih članov povečano od 120 na 180. Novi člani so bili svobodno izvoljeni na Primorskem, Gorenjskem, Štajerskem in Koroškem. Izoblikovanje prvega parlamenta, ki je bil izvoljen iz vseh pokrajin Slovenije, je izzvalo med Slovenci ogromno navdušenje in ponos. Ljudstvo je že v jasnih obrisih videlo zgradbo nove, svobodne slovenske državnosti. Takrat smo imeli svobodno ozemlje rie samo v takoimenovanj »Ljubljanski pokrajini«, ampak tudi na Primorskem, deloma celo na Gorenjskem in Štajerskem, v »okrilju« samega nemškega Rajha. Funkcijo vlade je takrat predstavljalo Predsedstvo SNOS-a s svojimi odseki, bodočimi ministrstvi. Dogodki na domačem in na svetovnih bojiščih so medtem naglo dozorevali. Ko so enote narodno osvobodilne vojsko v prvih' dneh maja osvobodile vse slovensko ozemlje s Trstom vred, smo dne 5. maja v Ajdovščini dobili prvo slovensko vlado, kj jo je izvolilo Predsedstvo SNOS-a. S tem dejanjem smo Slovenci stopili k mirnodobski izgradnji naše državnosti. Nadaljna graditev nove ljudske oblasti v Ju-gosliiviji po njeni osvoboditvi nam je še vsem v živem spomtnu. Najvažnejši dogodek te dobe je na vsak način izpolnitev temeljnega sklepa II. zasedapja AVNOJ-a v Jajcu dne 30. novembra 1943, namreč, da se bo o državni oldiki ljudstvo Jugoslavije izreklo ua svobodnih volitvah po končni osvoboditvi. Ko je lansko jesen naše ljudstvo enodušno glasovalo za republiko, se je obenem izreklo za neoviran in svoboden nadal jni' razvoj federativne Jugoslavije.*S tem so bili vsem narodom Jugoslavije dani pogoji, da pristopijo li končni normalizaciji notranjepolitičnih razmer. Tako je nastala potreba, da tudi Slovenci v lastni federativni edinicj odstranimo zadnjo tvorbo i» vojne dobe in jo zamenjamo z novo, ustrezajočo oblko. Slovenski narodno osvobodilni svet je svojo vlogo častno izpolnil. Zato je njegovo Predsedstvo na svoji seji dne 10. t. m. v Ljubljani izdalo ukaz, da se bodo dne 27. oktobra t. 1. vršile volitve v ustavodajno skupščino Ljudske republike Slovenije. Širite naš tisk ■ >»■: : ; S ' ar- II II * "L ' V „:r _ * ' T •‘•■•'v . .v r-ov :vn Predsedstvo SNOS-a je 5. maja 1»45. izvolilo v Ajdovščini prv0 slovensko vlado ljudstvo se je pripravljalo, da krona uspehe svoje požrtvovalne borbe z ustanovitvijo svo- Francija frusti - sabotaže • reakcija (Po članku Jurija Žukova iz „Pravde“ »Borba za .proizvodnjo«, tako so Francozi poimenovali uporno borbo za obnovo svojega gospodarstva, ki jo vodijo že več kot poldrugo leto. Točno predstavo o značaju bitke za proizvodnjo pa more dobiti človek Sele v sami Franciji, ako vidi pri delu tiste činitelje, ki v tej bitki sodelujejo in tisto tragično ozadje, na katerem se ta odigrava. »l*ri vas je popolnoma drugače nego pri nas« mi je vzdihovaje rekla novinarka Simon Ter-ry. »Pri vas je samo ena fronta — fronta za proizvodnjo in nihče vas ne nadleguje na vasem ozemlju. A mi se borimo na dveh frontah: iza proizvodnjo in proti tistim, ki nas v tej borbi ovirajo — proti trustom, proti reakciji in proti sabotaži. Tu imate lep primer«. Simona Terry se je razgovorila o nedavnem poletu novega Sestmotornega letala iz Francije v Argentino, ki so ga zgradili delavci in inženirji industrije avionov. To veliko letalo je vodil komunist Charles Tiyon in ona — Simona Terry se je udeležila tega poleta. Letalo je nosilo ime francoskega pilota, heroja Lionel de Marmiera in predstavljalo poslednji izum tehnike. 63 potnikov je imelo vse udobnosti — prostor za spanje, bar in restavracijo. Potovanje preko oceana je trajalo 17 ur. Zgradba takega ogromnega letala je bila najboljši dokaz o obnovi francoske industrije. In prav to je najbolj motilo francoske reakcionarne kroge, ki So se na vse načine trudili, da bi dokazali, da demokratska vlada ni sposobna, da obnovi narodno gospodarstvo Francije. 2o od prvega trenutka poskusnega poleta so se z letalom dogajale čudne stvari. Administracija zračnovodne luke Biskarroz je pozabila opozoriti letalce, da ie pod vodo cementni nasip. Avion je na svojem prvem poletu naletel na ta nasip in bil težko poškodovan. Administracija Biscarroza je izjavila, da bo popravilo trajalo 20 dni. Tako se j c zdelo, da bo polet odgođen ali, da se bo o tem še razpravljalo. Tiyon pa je medtem pozival delavce, naj pobite s popravilom in naj ne dovolijo, da bi bilo o poletu Se treba •odločati. Delavci so z navdušenjem sprejeli njegov poziv in v desetih dneh je bil »Lionel de Marmier« pripravljen za polet. Toda nezgode ^zrakoplova Se niso prenehale. Ko jo avion srečno preletel Ocean in se je že prikazovala veličastna panorama Buenos-Ai. resa, se je nenadoma začula strašna eksplozija; avion se je grozno stresel in z. enega motorja je odletel propeler, kmalu za njim že drugi. Poleg tega pa je eno krilo propelerja predrio steno ladje in smrtno ranilo dva potnika, Na srečo so graditelji oskrbeli avion z dovolj močnimi motorji, 4ako, da je ie mogel tovršitj polet in srečno pristati na jezeru v iližini Buenos-Airesa. I,«talce (aviatike) so v Buenos-Airesu sprejeli kot heroje. Vse argentinsko časopisje je navdušeno pisalo o francoskih konstruktorjih, ki so zgradili avion,- ki je bil zmožen opraviti polet Se po tako strašni nezgodi. Kar se Uče nezgode je lahko uganiti, da je bila posledica sabotaže. To mnenje jo bilo Se bolj potrjeno, ko so prišli v Buenos-Aires rezervni motorji. Delavci so jih sami odvijali in montirali, ker niso imeli zaupanja v predstavnike administracije. In res, ko so mehaniki v Bueno^-Aire-su še enkrat preizkuSali motorje, so ugotovili, da jih je neka vešča roka v zadnjem trenutku tako regulirala, da bi se propelerji ponovno morah odtrgati. Ponovno nezgodo so torej preprečili previdni delavci in avion sc jc sreč. no vrnil v Francijo. Pri slavnostnem obedu v čast graditelja in letalca Lionela de Marmiera, jo Simona Terry pripovedovala vso to zgodbo. »A kaj vi mislite«, je na koncu vprašala Simona Terry bridko smehljajoč se, »Vi gotovo mislite, da 'je »Lionel dosegel priznanje naših zrakoplovnih družb?Vprav obratno; «Air France« je objavila ,da »e more tvegati življenj svojih potnikov in kupovati letala, ki jim v’ zraku odpadajo propelerji. Medtem ko so družbe Južne Amerike kupile od Francije 5 avionov omenjenega tipa, ki tam odlično lete, razmetava »Air France« 5e nadalje denar, da kupuje amerikanska letala. Nepozabne jeseni i. 1944 je Francija stala pred velikimi težavami. Vse železnice so bile porušene po bombardiranju zavezniških leta!. 15.118 lokomotiv od skupnllh 18.000 je bUo pokvarjenih ali odpeljanih v Nemčijo. Vsega skupaj je delovalo 7 plavžev od 101. Premoga so dobivali šele četrtino od tistega v 1. 1938. Gospodarstvo Francije je bilo pred polomom. In v tem času so pričeli francoski delavci s svojimi voditelji na-čelu, s katerimi so žc prehodili pot ostre borbe s fašizmom, borbo z ruševinami me da bi čakali, da bo vlada pokre-niin, kar je nujno potrebno za preporod zemlje. Delavcem smo rekli; »Naša rešitev mora biti delo naših lastnih rok«, tako nam je dejal vodja sindikalnega pokreta Benoit Frachou. Delavci so nas razumeli. Po 18 ur dnevno so viselj nad ledeno vodo, ko so obnavljali znameniti orleanski most. Rudarji so tvegali življenja in se spuščali v porušene rove. Tovarniški delavci so ob hudih težavah obnavljali delo v tovarnah. Pri tem pa nam je neka nevidna roka povsod, na vsakem koraku nastav. ijala ovire. Mehanizmi so se lomili, instrumenti s'o izginjali. Primanjkovalo je surovin. Na mnogih krajih je bila sabotaža, ki so jo organizirali ljudje trustov, videč, da se jim majejo tla pod nogami. Na drugi sirani pa niso imeli delavci dovolj izkušenj v organiziranju proizvodnje; administratorji, ki so ostali v Franciji, niso hoteli sodelovati z dedavci. Levičarske stranke in sindikati Francije so na prvo mesto postavili podržavljenje težke industrije. Naleteli so na ogorčeno nasprotje reakcije, toda vendar je državi uspelo, da je vzela v svoje roke proizvodnjo premoga, električne centrale, plinarne in celo vrsto tovarn za stroje in avtomobile. Res je, da se to podržavljenje ni tako izvršilo kot je to zahteval delavski razred. Vlada je vrnila podjetja lastni, kim, če ni šlo za kolaboracioniste. Vendar pa vedo danes rudarji, delavci električnih central in vseh vrst industrije, da delajo za državo in ne za privatnega gospodarja. Ljudje trustov pa niso danes niti najmanj zainteresirani, da se francoska industrija okrepj in proizvodnja poveča. Njihovo ges;o je: čim slabše, tem bolje. Delavski razred Francije pa ni obžaloval ne svoje krvi ne svojih sil za osvobojenje domovine od fašističnega jarma in se še z isto strastjo in z istim temperamentom bori za preporod Francije. Francoski delavci Se bore z velikimi težkočami, pa vendar dosezajo odlične uspehe v borbi za obnovo. Reakcija se poslužuje vseh mogočih sredstev in uporablja zlobno sabotažo kakor tudi grde klevete, samo da prepreči uspehe delavskega razreda, brez ozira na narodnostne interese. Ta borba med francoskim delavskim razredom in reakcijo je odraz notranje politične borbe med silami demokracije in reakcije, borbe, ki je danes v Franciji še poostrena. Kako najdemo strani neba ? Zavedanje po straneh neba je človeku potrebno. Gotovo pa potrebuje to vsak prijatelj prirode in posebno ljubitelj neba in nebe nih pojavov. Najlažje si seveda pomagaino s kompasom, ki nam zvesto in ob vsakem- času in vsakem vremenu pokaže sever in druge strani neba Ce ga nimamo, pa si ob jasnem vremenu podnevi lahko tudi drugače pomagamo. Uporabimo namreč navadno žepno uro, ki nam bo prav dobro nadomestila kompas, Co upoštevamo sledeče navodilo; Na dlani vodoravno ležečo uro obrni tako, da kaže mali kazalec natančno proti Soncu. Mali kazalec in številka 12 tvorita tako večji ali manjši kot, kakor je že dnevni čas. Ako sedaj razpoloviš ta kot med malim kazalcem in številko 12, dobiš smer, ki kaže skoraj točno proti jugu. Ce pa imaš jug, imaš tudi druge strani neba: jugu nasprotna stran je sever, desno od juga je zahod, levo pa vzhod. Običajno pa se obrnemo nato proti severu in imamo zadaj jug, na desni vzhod na levi zahod. — 2e podnevi določi strani neba na svojem opazova-lišču ,če hočeš z večjim užitkom opazovati zvezdnato nebo. 2e prej pa sem omenil, da s pomočjo zvezd zelo dobro določimo strani neba. Zvezda Severnica stoji malone^ natančno na kraju kjer je nebesni severni tečaj aH pol. Zato ponovim še enkrat; Najprej poiščemo značilno ozvezdje Veliki voz ali Veliki medved, ki sestoji iz. sedem svetlih zvezd, od katerih so tri nekoliko nalomljeno oje, štiri p^ voz. Nekateri .narodi jako dobro označujejo to ozvezdje kot. Veliko zajemalko, ker je podobno mogočnemu korcu. Ako podaljšamo razdaljo zadnjih dveh zvezd voza samega petkrat navzgor, zadenemo na nekoliko manj svetlo zvezdo Severnico, ki jo del Malega voza. Ker se nahaja na tistem delu neba, kjer m mnogo zvezd, jo lahko najdemo. Veliki voz stoji ob različnih urah. mesecih in letnih časih na različnih mestih. Toda nikdar ne zaide in njegovi zadnji dve zvezdi vedno točno kažeta proti Severnici Veliki voz ni zmeraj na istem mestu. V štiriindvajsetih urah tudi on napravi enkrat pbt okoli 1 2100 Severnica bliže pravega sever. ijel). A to nič ne de, razmerje med zvezdami se prav nič ne izpremeni, pa naj bo, kakor je že letni ali pa tudi nočni čas, Veliki voz zdaj zgoraj, zdaj spodaj, zdaj na levi, zdajnadesni, zadnji dve zvezdi voza kažeta vztrajnoinneprenehoma k Severnici. Severnica pa .ie potem tud; tvoj najboljši vodnik, kakor je kila že tisočletja samotnim popotnikom na stepah in puščavah in mornarjem na nočnem morju. Ce imaš Severnico, potem imaš pred seboj sever, za hrbtom jug, na desni vzhod in na levi zahod. Ce bi pa prav natančno merili, bi našli, da tudi Severnica ni natančno na kraju severnega tečaja. Tudi ona dela majhen krog okoli resničnega tečaja, a za proste oči je to nevidno. Zato nam severnica za naše navadne svrhe kar dobro služi kot zvezda vodnica. — Zaradi nekega posebnega gibanja Zemlje pa se lega severnega tečaja izpreminja. Zato bo okoli 1.2100 Severnica bliže pravega severnega tečaja kakor sedaj in sicer se mu bo približala kar na 28 ločnih minut (ločna stopinja ima 60 ločnih minut, ločna minuta 60 ločnih sekund). Od tega leta dalje se bo Severni pol oddaljeval od Severnice in druge zvezde bodo našim potomcem kazalo približno lego severnega nebesnega tečaja. Okoli 1.14000 bodo imeli ljudje (če se do tedaj ne bodo pobili z atomskimi bombami) prekrasno severnico, zvezdo Vego, ki je ena izmed najsvetlejših zvezd na nebu. Sedaj poleti jo vidite v prvih nočnih urah ravno nad svojo glavo. Ko bo minulo Se 12 tisoč let, torci -kupaj po 26 000 letih, pa bo Žepna ura kot kompas zopet današnja Severnica kazala pravi sever ljudem, ki bodo do tedaj menda vendar že uredili svojq malo domovino, Zemljico. Akademski slikar Lojze Spacal bo otvoril v sobico 21. t. m. v .galeriji »Trieste« samostojno umetniško razstavo. Zanimanje za razstavo je med ljubitelji umetnin veliko, kajti naš tržaški rojak že tri leta ni samostojno razstavljal. O razstavi sami bomo v naslednji številki obširneje poročali. Nič ne bo ostalo skrito Kako so reševali Mussolinija Preiskovalna komisija v mestecu Vrchlabi na severnem Češkem je pretresavala ze'o zanimiv slučaj. Zaslišan je bil Albert Werzel-SS-Fallschirmjager, ki se je svoj čas udeležil akcije osvoboditve italijanskega diktatorja Mussolinija. Ujeti Wenzel popisuje vso akcijo takole. »Iz dobrovoljcev je bila sestavljena skupina SO ljudi, katerim je poveljeval Skorzeny. Na dveh Junkersovih letalih smo odleteli iz Berlina v smeri, kjer je bil Mussolini zaprt kot vojni ujetnik. Nad gorami in v skalovju se je nahajal grad, kjer je živel Mussolini in tam smo skočili iz letal. Od 80 nas je ostalo pri življenju samo 17, ostali so «e ubiij bodisi pri padcu ali pa so padli v prepade. Mussolinija je stražilo prebližno GO Italijanov, ki so se nam predali brez boja. Nato je pristalo v bližini nemško letalo tipa Fieoolor Storco in odpeljalo Mussolinija in Skorzenega v Berlin. Ostale nemške vojake pa jo odpeljalo posebno nalašč v ta namen sestavljeno letalo. Za osvoboditev Mussolinija sem dobil nemški zaslužni križ v zlatu.« Kljub temu pa je bil — kakor je razvi Ino iz dokumntov — vojak Wenzel obsojen na smrt, ker je v črni gori v Jugoslaviji kot padalec ušel in se nj hotel bojevati proti jugoslovanskim partizanom in se je delj časa skrival pri nekem srbskem kmetu. Tu ga je gestapo aretirala. Prepeljan je bil v Prago, kjer je bil pred nemškim vojaškim sodiščem obsojen na smrt. Tedanji gospodar Protektorata Karl Frank ga je pomilostil in poslal na nemško fronto blizu Dresdena. Wenzel je takoj prešel na rusko stran in po kapitulaciji so ga sovjetske oblasti izpustile. Javni tožilec v mestu .ličinu je dal preiskovalni komisiji v Vrchlabi predlog, da nemškega vojaka izpusti na svobodo in ga istočasno izžene v Nemčijo. 3 Nekaj zanimivih l m pogledov v vazlič- j ne vede Prva narkoza z etrom. Prva nar- ; koza (omama pred operacijo) z etrom ■ se je vršila v Klavni bolnišnici v Bo- S stonu 16. oktobra 1846., torej pred 3» sto leti. Operacije se je udeležilo o- ; sem znamenitih zdravnikov. * Potujoča igla. 17 letni Parcker je Z imel v levem žepu svojega telovni- ; ka iglo. Zapičila se mu je v kožo, ■ za katero Je izginila. Rontgenova sli- ■ ka je ugotovila iglo na srčnem robu. jj Pri operaciji niso mogli izslediti igle Z na tem mestu. Operacijo so odloži- j li. Osem dni pozneje Je igla zapu- ; stila srce in počivala levo od hrbte- ■ niče-. Tri tedne pozneje je že dospe- Z la do reber, od koder se je dala z ■ lahkoto odstraniti. Igla ie skoraj go- ; tovo šla skozi levi srčni prekat. Si- S le, ki so povzročile to potovanje, so Z bile: delovanje srca, pljuč in požiral- ; nika. Mladenič je popolnoma okreval. ; * Kaktična kuga v Avstraliji. Iz Arne- Z rike so vdrle kakteje v Avstralijo, * se udomačile in se tako razmnožile, da ; so po poročilu iz leta 1925. pokrivale ■ 56.000 kvadratnih milj. Prostor pokrit jj s kaktejami, je dvakrat večji od vse- • ga obdelovanega sveta v celi Avstra- Z liji. Proti tej kaktični kugi so se bo- ; rili z ognjem, s strupom, uvedli so 5 končno iz Amerike njihove sovražni- Z ke stenice-košeniljke, ki so jih prej ; gojili le zaradi rdeče barve. Zadnja jj poročila trde, da se že kažejo dobri 5 uspehi pogubnega delovanja košenilj- Z ke. Z * Z * m Pleme Mocabitov. Sredi Sahare ži- jj vi v .sedmih zelenicah arabsko pleme : Mocabitov. Po večini so trgovci z ; datelini, ovcami in volno. Žive stro- • go po predpisih korana, ki jim prepo- 5 veduje uživanje tobaka, alkohola, ki- S sa, začimb in kave, ki ji ni bil od- ; stranjen kofein, zato pa ima vsak po jj štiri žene. Ker je bil prerok bradat, S se noben Mocabit ne brije. V glav- Z nem mestu Beni Shen-u prodajajo ; kamelje meso na javnem trgu. Meso ; leži na po ' tleh razprostrtih rogozni- 2 cah na soncu. Muh ne odganjajo, ker 3 skrbi Alah tudi za muhe. 3 * S Specijalist za sončne mrke. Profe- 5 sor Mitchell v Charlottesvillu (ZDA) ■ je specijalist za sončne mrke in ni- ; ma v tem poklicu nobenega tekmeca. 2 Kakor znano, so vsi mrki že davno 2 izračunani do sekunde natančno in 2 tudi zaznamovani kraji, od koder sc ; dado najlepše opazovati. Učenjaki se jj odpravilo dolgo pred popolnim son- 2 nim mrkom na lice mesta, da pri- 3 pravijo vse potrebno za opazovanje. ■ Mitchell Je opazoval na raznih krajih ; sveta osem mrkov, ki so trajali vse-, 2 ga skupaj 15 minut in zato je moral 3 prevoziti pot, dolgo 145.000 km. 3 * 3 • ■ ■ Naša noga ni vei klasična. Na sta- ; rili kipih je drugi prst nS nogi dalj- S ši od palca. Ker ic navadno pri da- i našniih lludeh palec daljši, se ie mi- ; siilo, da so vplivali na starogrške • kiparie kaki nam ncuinevnl estetski S oziri. Toda ogrski starinostovec Fe- S iervary le preiskal nožno ogrodnic ; pri človeku iz kamene dobe, pri Sta- • Tih Egipčanih (mumijah) in pri sred- | nicvcških prvotnih prebivalcih v Sred- S nii Ameriki in dognal, da )c bil dru- • gi prst v resnici daljši od palca. Za- • kaj se ic izpremenila dolgost pri o- • beli prstih, raziskale sedal več uče- S nlakov. S * ■ ■ Nikotin v materinem mleku. Na i dllsscldorfski kliniki ie ugotovil dr. Ì Emanuel prestop nikotina v materino * mleko po sedmih cigaretah. Pri 7-15 ; cigaretah preide v vsak liter mleka • 0,03 mg nikotina, če pokadi mati več • ko 15 cigaret, se opazilo že strupeni • učinki na doienčku. ; * m Umetna svila iz bombaža. Na vscu- S čilišču v Severni Karolini so ugoto- j vili z dolgotrajnimi poskusi, da le 3 bombaž izvrstna surovina za izdelo- S vanje umetne svile. V la namen slu- ! ži vsa rastlina z listi in stebli vred. | Ta umetna svila bo med vsemi dru- I gimi najbolj poceni. - S 19: aeptjBJjpSP5^!. 5 -£ i uti# tki tedni & Kurt Planke ee je že zgodaj seznanil z Rolandom Ilainom, s katerim sta stopila k isti mladinski organizaciji. Na nekem zletu se je Roland sprl z Gerhardtom, vodjo organizacije; šele po Rolandovi smrti je prišlo Kurtu na misel, da je zagonetna Rolandova smrt bila verjetno v zvezi s tem sporom. Kurtov najboljši prijatelj .pa je bil Maks Lilien, pod čigar vplivom se je trenutno navdušil tudi za komunizem. Svet. v katerem je bil Kurt doma. je razpadal in vse se je spremenilo, še celo glasba in jezik. Kurt je bil nekaj časa zaradi komunizma zaprt, nato pa je zbežal v Pariz k dr. Hainu. Našel ga je vsega potrtega in zanemarjenega v stanovanju lepe Ru-munke Menulescujeve in njene hčere Elai-. ne. ki sta bili trenutno odsotni. Nastanil se je pri njem. Končno sta se Rumunki vrnili. Kurt je postal ljubimec Menulescu-jeve-matere — in na njen račun razkošno živel. Ko se je zavedel, kam vodi tako razvratno življenje, ej je zaželel dela. Preskrbela mu ga je Menulescujeva; igral je klavir v baletni šoli Elainine učiteljice. Sedel je v Serginskije plesni šoli, kjer je dišalo po znoju mnogih deklet in je bilo delo kaj enolično. Eden, dva, tri, štiri, eden, dva. tri, štiri je šlo cele lire, cele ure Dekletom v njih ozkih plesnih hlačkah mi veljal kot moško bitje, temveč kot kaka rastlina. Neže-niran0 so prihajale, napol oblečene iz improvizirane prhe, mu švigale s prsti v lase, se mu naslanjale na rame, puščale, da jim je zavezoval trakove na čevljih, zapenjal gumbe in držal rdečilnike. Tudi Elaine je bila med njimi in poželenje po nji, ki ga je uspaval v madamini postelji, se je spet zbujalo v njem. Ker so mu postali prsti okorni, se je dolge ure vadil v salonu za klavirjem. Madame si je delala zavoljo tega velike preglavice. Hodila je po prstih okrog njega, ga občudujoče pogledovala, sedla z ne: končanim ročnim delom kraj njega, »Tih0 bom kot miška«, je drobno zašepetala. Bila je to neka moteča, vsiljiva obzirnost. Kurt je s pokrovom zaprl klavir. »Tako ne morem delati!« je nervozno kriknil. Pri Pričj so se vlile madami solze po zmehčanih licih, po prstih je odstopicala v spalnico. Kurt je moral za njo in jo potolažiti. S prvim denarjem, ki mu ga je plačala Sergin-skaja, si je najel sobo, luknjo z imenom soba, v majhnem hotelu v bližini montparnaške postaje. Vežbanja je bilo spet konec. Odkar je delal, je bila madame nezadovoljna z njim. »Dolgočasen si postal, kakor kak zakonski mož,« je potožila. V ozadju njegovega zmedenega življenja se je mučil doktor Hain. Ne, niso mu dali dovoljenja, da bi odprl v Rouenu svojo prakso. Zdaj si je dopisoval z univerzo v Jeruzalemu. Dobil je hladno-vljudcn odgovor. Palestina je sprejela toliko emigrantov, kolikor jih je mogla Obljubljena dežela ne potrebuje več zdravnikov, sploh nobenih intelektualcev. Kmetov, teh ji je treba. Pri pomožnem komiteju za -izseljevanje so mu namignili, da v Palestini nikakor ne potrebujejo krščenih in brezznačajnih judov kot je dolitor Hain. Pred kratkim se je začel učiti v angleškem jeziku vse medicinske znanosti Bilo mu je tri in petdeset let, po. zunanjosti pa je bil že starec. Ponoči je Kurt sedel v njegovi podstrešnici in ga moral kakor šolarja izpraševati najprimitivnejše stvari iz organske kemije. Irenino vzpodbudno pismo je pritrdil doktor z risale; na poševno steno nad svojo posteljo. Serginskaja je pripravljala s svojo plesno šolo plesni večer za plačujoče občinstvo. Elaine je vadila nekaj, kar se je imenovalo »Biseroiskalkin ples«. Prosila je Kurta, da bi delal z njo. Spet so zvili preprogo v salonu, Kurt je igral odlomke iz Bizetove »Arlesienne«, za hrbtom je slišal težko sapo naporno dihajoče deklice, slišal, kako je po vsaki pirueti z rahlim, zamolklim ploskom pristala na parketu. Med njima je bila neka napetost, kakor žica, napolnjena z elektriko. Neki večer sta eksplodirala. Kurt se je vrgel na Elaine in jo jel poljubljati, saj se je dovolj dolgo, dovolj težko zadrževal. Elaine mu ni dala klofute, napravila je nekaj veliko hujšega. Obrnila se je in nalašč hrupno pljunila na tla. Kurta je zazeblo do korenin las na glavi. »Zakaj ste tako prostaški z menoj?« je vprašal ves bled. "Če vas že moja mati vzdržuje, bi bili lahko vsaj tpliko dostojni, da je ne bi varali v njeni lastni hiši«, je zavpila Elaine. Mahoma je zaihtela, se zvila v majhen, boren klobčič in izjokala svojo tegobo iz sebe. »Zmerom se ponavlja isto — vsak njenih gi-gblov postane nesramen z menoj — a jaz nisem t4ka kot mama.« Kurt so je splazil od nje, onesnažen od vrha do tal, kot bi bil padel v blatno lužo. Drugi dan je sledil polom v plesni šoli. »Nikalne spite!« je kričala Serginskaja nanj. »Saj niste za rabo. Vse nam samo pokvarite!« »Če niste zadovoljni z menoj, lahko rečem zbogom,« je rekel Kurt. Ves je gorel v sebi od žalitev, kot bi bil pogoltnil cel zavoj igel... »Tem bolje,« je kričala razjarjena plesalka. »Že dolgo mi preseda vsa ta zadevščina. Če vam hoče madame Menulescu dajati denar, naj vas kar naravnost plačuje, namesto da uganja ta teater!« Baletke so obstale v odrevenelih pozah, roke so jim graciozno počivale na krilcih iz gaze. Kurt je vzel plašč in odkoračil s tolikim obvladanjem, kolikor ga je zmogel v svoji bornosti. Nekaj dni je izostal v Bue des Acacias, nato je zahteval razgovor z madame. »Vem, da dobro misliš,« je rekel in bil trohico usmiljen z njo, »potegnila si me v tako blato, da ne vem, kako naj se spet izkopljem.« Madame ga je raztreseno tolažila. Imela je novega negovanca, bledega, črnolasega, otožnega Rusa iz baletne šole. Nekaj d n} nato se je pojavil gospod Menulescu v Parizu, energičen, majhen gospodek s kratko sapo in številnimi zlatimi plombami v ustih. »Le pauvče chien,« ga je imenovala madame, kadar ga je omenila. Pauvre chien je brez obotavljanja razpustil gospodinjstvo in vzel ženo in hčer nazaj v Bukarešto. Vse se je razpočilo kakor mehur, napravljen iz cenenega, parfumiranega, rožnatega mila. Doktor Hain se je preselil z vsemi svojimi knjigami in skrbmi v Kurtovo majceno sobo. Madamin parfum je še cele tedne tičal v Kurtovih laseh, v perilu, kovčegu iu svilenih gigolovskih pidžamah z monogramom. Nato. je izginilo tudi to. Včasih ga je obšla celo trohica hrepenenja po Gucii. Ali pa je bilo- nemara to po Elaini. Z Ameriko in doktorjem Ilainom ni bilo nič. Človek je moral pokazati denar, če se je hotel vseliti, moral je imeti poroke, denarno podlago. Doktor je ves izčrpan odložil angleške učne knjige. Nekaj tednov sploh nista več vedela dalje. A tu so bila #isma iz Berlina. Tu je bila fiksna ideja, ki je vzdrževala Emanuela Haina pri življenju; da bo svoji ženi še enkrat nekaj nudil. Kot da se mora opravičiti za svoj greh, da je Žid. Mnogi izmed emigrantov so si našli poklice: pekli so nemške kolače in jih prodajali drugim Nemcem, ki so imeli kaj denarja. Pisali so naslove, ustanavljali celo Časopise. Izdelovali so klobase in čajne punčke, vezali knjige. Bili so Nemci, žilavi in delavni, niso se zavrgli. »Moj poklic? Gigolò,« je premišljeval Kurt, ki je prišel čisto na dno. Bledi Rus iz baletne šole, ki ga je srečal na cesti, se mu je smejal. Vzel ga je s seboj v nočni lokal, kjer so iskali plesalcev za samske dame. V Parizu je bilo veliko dam, ki so same potovale, vso so strastno rade plesale in mnoge so stiskale svojim plesalcem napitnine v roke. Od tega staj živela Kurt in doktor Hain nekaj časa. _ Neki bivši angleški doktorjev pacient je poslal pismo iz Šanghaja. Tam se je človek lahko vselil, če je imel deset dolarjev v žepu. Lahko je izvrševal zdravniški poklic, ne da bi moral delati kakšne izpito. To pismo je zatrobilo kakor fanfara pogum v pariško turobnost. Emanuel Hain je pisal svoji ženi in ta je takoj odgovorila. Da, dovolj poguma ima in pojde za njim do konca sveta, tudi v Šanghaj — tja še posebno rada. Slišati jé bilo kakor rajsko prosto in brezskrbno mesto. Doktor Hain je zaživel. Razkazoval je pismo po kavarnah, o ničemer drugem ni govoril kot o tej novi možnosti. »Dobil sem vabilo, naj se naselim v Šanghaju.« se jo bahal z otroškim ponosom. Nihče mu ni verjel. »No, če imate tako čudovito možnost, zakaj se jpa ne odpeljete?« so ga vpraševali zaskrbljeni Nemci po kavarnah. »Zakaj? Potnina,« je odgovoril in skomignil z rameni, kar je bilo resignirano in hudo judovsko. 'Kurt je prodal biserne gumbe, platinasto uro, prstan s safirom, smoking, vse, kar je imel. V mrzličnosti upanja in radosti in z novo življenjsko silo sta se vkrcala. Ko sta prišla v Šanghaj, je bil njun angleški zaščitnik že pokopan. Nesreča pri polu, padce, prebita lobanja, slab dovtip usode. Nič, v katerem sta živela emigranta, je bil črn in globok in neprodirno gost kot nikoli poprej. Tuje mesto ju je pogoltnilo. KULTURA — tFratitiina navodila_ ---pevovodjem__ Slovenska prosvetna zveza v Trstu je v lanskem delovnem letu organizirala dva tečaja za pevovodje. ki sta nudila tečajnikom precej znanja in prakse za vodstvo pevskih zborov. Žal pa je bilo število tečajnikov omejeno in danes imamo še mnogo pevovodij, ki nimajo zadostnega znanja in prakse, da bi dvignili našo pesem. Zato je potrebno napisati še nekaj vret v pomoč vsem tistim, ki se v svojem delu še niso popolnoma znašli. Napake in pomanjkljivosti so v glavnem naslednje: 1. Pevska soba Reči moram, da ima le malo prosvetnih društev primerne prostore; pevske vaje se vrše v mnogih krajih v majhnih zatohlih in neprezračenih sobicah in celo v kuhinjah. Potrebno je vedeti, da povzroča petje v slabem zraku raziie bolezni na dihalih. Iz zdravstvenih razlogov je torej potrebno, da se pevsko vaje vrše v večji zračni sobi. Pozimi je potrebno pevsko sobo dovoljno segreti ker se pri petju v nezakurjeni "sobi kaj lahko prehladimo. Pevska soba mora biti tudi dobro osvetlje-na. Navadno se vrše pevske vaje ob večernih urah, ko so pevci in pevke tako že dovolj utrujeni od dnevnega dela, zato naj ima vsak pevec ali pevka svoj sedež, naj-bolje stolico; ker pa je na vasi težko dobiti toliko stolov, si mommo preskrbeti klopi z naslonjali Klopi brez naslonjala niso primerne, ker ni priporočljivo, da se pri petju sklanjamo naprej. Ko pa so pevci že dovoli uvežbani, naj odpojejo pesmi stoje. 2. Priprava sporeda (programa) Največje in najvažnejše delo pevovodje je. da si izbere primerno gradivo, kj mu bo potrebno za bodoče delo. Danes je res težko glede izbire pesmi, ker je bilo mnogo gradiva med vojno uničenega. Pri nas na Primorskem si je le malokdo ohranil arhiv iz prejšnjih dob. Zato je večina pevovodij v zadnji delovni dobi stavljala na spored pesmi, ki so bile dvomljive kvalitete. Lotili so se razen tega še predelav, kljub temu. da niso zato poklicani. Pri pesmi je posebno važno besedilo. Mnogokrat najdeš pesmi, ki nimajo prave vsebine in so delo neznanih avtorjev. Teh se izogibajmo. Pri pokrajinskem referentu za glasbo v Trstu smo sestavili izbor pesmi, ki naj bi jih v bodoče peli naši pevski zbori; sestavlja se pa tudi načrt za sestavo celotnih sporedov za cel koncertni večer in sicer za močne, srednje in šibke pevske zbore. Izbira bo seveda svobodna in na pevovodjih bo ležeče, katerih stvari sc bodo lotili. 3. Sestava sporeda Navadno sestavljamo spored tako. da obsega 3 dele. 1. del bo obsegal nekaj lažjih pesmi, 3—4 mogoče že znane stvari. ki so žele na prejšnjih nastopih večji uspeh. Važno je to, da nekako pripravimo poslušalstvo s prvim delom sporeda. 2. del sporeda naj obsega po možnosti same nove skladbe. Pevski zbor, ki je odpel lažji prvi del je sedaj prožen in vpet in mu nè lio težko doseči uspeha tudi v drugem delu. 3. del bo obsegal i recimo samo narodne pesmi. Vpletanje narodnih pesmi med umetne pesmi ni najbolj primerno. Zato bodi narodni pesmi posvečen poseben del. Važno pa je to. da postavljamo kot prvo točko programa močno Pesem, bodisi po besedilu ali glasbeni vrednosti. Da ni program monoton, naj sledi mirnejši skladbi veselejša, to je ritmično razgibana. Potrebno bo tudi seznanjati naše ljudstvo s pesmijo naših ožjih bratov Hrvatov in Srbov, na'dalje pa tudi Bolgarov. Rusov, Poljakov in Čehov. Takrat bomo stavili na spored vsaj 3—4 pesmi, ki naj bi sestavljale cel del sporeda. Ena sama tuja stvar na programu se mi ne zdi primerna. Pestrost programa poživi solistična točka odnosno en del programa, ki ga izvaja solist, V več-nb krajih, kjer imajo boljši klavir za spremljavo, je to možno. Dobro Pa je tudi. da se povabi v goste kako solistko ali solista, ki bo izpolnil del sporeda. 4. Pevska vaja Pevska vaja naj traja največ 1 /2 ure do 2 uri. Krajša pevska vaja bi ne prinesla zaželenega uspeha, daljša pa bj bila premuč-na za pevce in pevovodjo. Ko se učimo nove pesmi, jo moramo najprej razložiti, to so pravi, da pročitamo besedilo in objasnimo vsebino ter pesem še preigramo. Za pesmi v tujem jeziku si preskrbimo prevod. Za narodne pesmi v raznih narečjih je tudi potrebna razlaga besedila. Pevci morajo vedeti, kaj pojo, ker. se morajo v besedilo tudi vživeti. Ako je komu besedilo nejasno, naj se obrne na glasbenega referenta v Trstu, ki bo podal- pojasnilo, odnosno razlago pesmi. Pesem vežbanio posamezne glasove po frazah. Vsekakor je potrebno, da delamo hitro, da nimajo posamezni glasovi preveč odmora (ker pevci, kj niso zaposleni, radj klepetajo). Pevska vaja mora biti živa. vesela in zabavna. Mnogokrat som opazil, da pevovodje govorijo med vežbanjem glasov stvari, kj se petja prav nič ne tičejo in s tem zgubljajo dragocen čas. Disciplina v zboru je odvisna od pevovodje. 5. Koliko pevcev naj bi štel pevski zbor? Za dosego zvočnega učinka, bodisi v zaprti dvorani ali na odprtem prostoru, je potrebno za mešan zbor vsaj 60 pevcev in pevk (približno 30 + 30). Vem. da je na našem podeželju skoro nemogoče sestaviti tak pevskj zbor, vendar je treba pri pevskem zboru paziti na sorazmerje glasov. Vsekakor le potrebno, da se za petje akti-vizira vso mladino. Čim več pevcev bo štel pevski zbor, tem lažja bo izbira pesmi. Ne lotimo pa se stvari, ki so pisane za velik zbor, ako imamo majhnega. Zapomnimo si to: z velikim zborom pojemo lahko vse skladbe, z majhnim pa samo nekatere, ki so pisane nalašč za to! 6. Skupni nastopi Zelo važni so skupni nastopi vec bližnjih pevskih zborov. Preteklo delovno dobo smo imeli nekaj takih okrajnih nastopov. 3—4 pesmi odpojejo zbori skupno, po nekaj pesmj pa posamezno. Ko nastopi recimo svojih 150—200 pevcev, takrat šele občutiš pravo lepoto in užitek. V kratkem bo glasbeni referent v Trstu izdal navodila in pesmi za bodoče skupne nastope. 7. Ali naj pojo naši pevski zbori po notah ali še vedno naprej na pamet? ■«•Koliko dela ima navadno vsak pevovodja s prepisov anjem not odnosno glask. Te glaske držijo potem pevci v rokah, ne da bi znali iz njih razbrati melodije, V tem primeru pa bi zadostovalo samo besedilo brez not. kar bi bilo ravno tako dobro. Čas pa je, da pričnemo enkrat s poukom teorije, in sicer najpreprostejših in najpotrebnejših pojmov, tako, da bodo pevci prihodnje leto glaske že dobro čitali. Kolike važnosti bi bilo vse to, ni potrebno niti da govorim. V vsako vajo po nekaj minut teoretičnega panka in v enem alj dveh letih bomo imeli kader pevcev, ki bodo zmožni zapeti pesem na prvi po-gleri Milan Pertot GOSPODARSTVO 120 milijonov ton žita letno (N, Benediktov, poljedelski minister ZSSR) jiàùih p;i liomo o pravem leg dušika, 0.5 kg kalija in 0.3 kg fosforja; ker hlevskemu gnoju fosforja navadno primanjkuje, zato jo umestno, da gnojenje a hlevskim gnojem dopolnimo s super-fosfatom ali Tomaževo žlindro, ki vsebuje dosti fosforja. Hlevski' gnoj pa nj važen samo zato, ker (laje zemlji glavne hranilne snovi, temveč ima tudi glavno vlogo pri izboljšanju fizične in biokemijske strukture zemlje, ker obogati naše njive s črno zemljo, črnico ali »humusom« Posebno na suhem in peščenem zemljišču rastline brez humusa ne bi mogle uspevati. zaradi pomanjkanja vlage (humus upija in hrani vlago ket goba). Tudi hranilne snovi, ki jih zemlji dodajemo v obliki umetnih miojil, bj deževnica kmalu izpra-'o. če iih Erpica — burnus — ne bj upila. Težko, ilovnato zemljo Pa. hlevski gnoj zrahlja, tako da se lažje obdeluje Tu seveda mislimo dobro ohranjen in zrel hlevski gnoj. kaiere-■ra pa je na žalost posebno v .lu-lijski krajini zelo malo. Pri nas se gnoj navadno odnaša iz hleva na vrt ali kako luknjo ob ceeii. kjer ostaja po cele mesece izpostavljen vsem vremenskim sprememba m. Dež izpere iz gnoja gnojnico, v kateri so glavne bra-,niine snovi, ki iih rastline potrebujejo. veter jn sonce pa vso maso izsušila, tako da na njive odnašamo le slamo in Usiie brez večje hranilne vrednsti. O tem smo v našem tedniku že govorili; o gno iaš vedno iste napake, ti dajem vedno isle nasvete ki se ne bodo spremenili, dokler ne boš svojih napak opustil.« Dr Fran Juriševič Kmetijski svetovalec odgovana Vprašanje: Slišal sem, da ponekod mošt žvepljajo. Ali je' to potrebno in če je, kakšne koristi doprinaša? (A. Hrvatin, Milje) Odgovor: Vsak naš vinogradnik dobro ve, da se sladkor v moštu spremeni y alkohol in v o-gljenčevo kislino (strupen plin, ki je večkrat zelo nevaren človeku v zaprtih in nizkih kleteh!). Spre-raenitev sladkorja povzročajo posebne gljivice, ki se,navadno nahajajo v grozdnih jagodah. Vedeti moramo pa še to, da so tudi zelo škodljive gljivice, ki povzročajo različne bolezni, plesni itd., pri vinu. Vsak razumen kletar si želi, da se pri vrenju njegovega mošta razvije čim manj škodljivih gljivic. To se doseže v veliki meri z žveplanjem mošta. Žveplena sokislina, katera se pri žve-planju razvija, deluje v sledeči smeri: a) Pospešuje razvoj koristnih gljivic, ker slučajno te bolj prenašajo kislino. Napredni kletarji dodajajo moštu vedno le čiste (selekcionirane) gljivice -in zato uničujejo pred vrenjem z žveplanjem vse škodljive gljivice. b) Z žveplanjem dosežemo, da postanejo bela vina bolj čista in prozorna. c) Cmo vino dobi bolj temno in stalno barvo. d) Z močnim žveplanjem dosežemo tudi, da vrenje mošta popolnoma preneha. Na ta način se pripravljajo sladka, takozvana filtrirana vina. Za žveplanje mošta je najbolj uporaben kalijev metabisulfit (me-tabisolfito potassico). Uporablja se različne količine metabisulfita na hi mošta. Po Italiji ga uporabijo do 30 gr na hl. Cim slabše je grozdje, tem več metabisulfita uporabimo. Će je za časa trgatve mrzlo vreme in je v kleti nizka temperatura (pod 15" C), tedaj se da raje manj bisulfita. Ce ga uporabimo preveč, dobi vino okus po žveplu (defekt nekaterih vipavskih vin), ki se pa, če ni v resnici preveč nažveplano, odpravi na ta način, da se vino prvič pretaka na zraku. Pri nas zadostuje 5 gr (pol deka) na hi. Kako žveplamo mošt z bisulfitom? Odrejeno količino bisulfita raztopimo v mlačni vodi in vlijemo v mošt takoj po tlačenju. Vprašanje: Prosim kmetijskega svetovalca, da nam malo bolj obširno opiše različna umetna gnojila — posebno tista, ki se pri nas uporabljajo. Naši kmetje so namreč v resnici še premalo poučeni o teh gnojilih, da bi jih znali s pridom uporabljati.. (Grgič, Bazovica) Odgovor: Z današnjo številko „Ljudskega tednika“ bomo pričeli objavljati članke „O gnojenju in o gnojilih na splošno1*, tako, da bodo naši čitatelji dobili precej jasen upogled v eno najvažnejših kmetijskih del. Vprašanje: Večkrat nae vprašujejo, koliko sena potrebujemo ali porabimo na leto ali na mesec, na glavo živine in glede količine pride večkrat do nesporazuma med kmeti. Koliko kg senu porabi goveja živina na dan? (A. R. Sežana) Odgovor: Točne količine sena, ki jo potrebuje živa| na dan, no moremo absolutno določiti. Predvsem je odvisno, če Živina dela ali počiva; potem, če gre za triler-, no ali jalovo živino itd Obenem imamo več visi sena (srednje dobro travniško seno. deteljo itd.) Pri določitvi količine sena inorarne torej vzeti v obzir vzdrževalno količino (živina, ki ne dela in ne proizvaja) in proizvajalno količino (krave mlekarice in živina. ki dela) Na temelju poizkusov se je izkazalo, da uporabi odrasla živina, če ne dela in ne proizvaja 1.5 kg normalnega sena na q žive teže Obrok zq žival, ki proizvaja (delo. mleko) je dnevno 3 kg normalnega sena na <[ žive teže Vprašanje: Ozimni pšenief mislim pognojiti s su per fosforom. Kdaj sc to gnojilo potrosi: pred ali po setvi? (I K. Ok. Kozina). Odg o v r ; Največjo korist imamo od superfosforja tedaj, ako ga potrosimo po njivi takoj po oranju, četudi orjemo njivo voč časa pred setvijo. Superfosfat se v zcJidji počasi razkraja in zato se ni treha ' bati, da - bo dež izpral hranilno snov iz -zandjc. J^ikdar ni pa pripomč'ji-vo sejati' žH» -in trosiit lidie.tuo gj.olilo ob enem, ker je nevarrto, ds gnojilo o/ge mlade poganjke vzklilega žita. Gospodarske vesti Limone rastejo v snegu V Mičurinskem so sodelavci Mičurinskega instituta organizirali razstavo južnega sadja, kjer so razstavili posebne vrste limon, breskev, oranž, mandarin itd Na razstavi so pokazali uspehe poizkusne stanice Soči, katero vodi Zorin. Mičurinov učenec. Zorin je bil prvi. ki je v Sovjetski zvezi vzgojil limono, katera raste preko zime na prostem. Obnovili so tovarno med obratovanjem Tovarna za papir pri Radečah je začela v decembru 1915 obratovati kar pod leseno streho. Letaš so jo j>a začeli temeljito obnavljali. ker produkcija papirja se ne smo ustaviti. Popravili so strop nad transmisijo, ki je stalno v obratu. Nad drobilci celuloze so zgradili strop in stene medtem, ko so bili stroji stalno v teku. Proizvodi vitkovickih jeklaren odhajajo v svet Svetovno znane vitkovicke jeklarne in železarne imajo v mestu Kunčiče blizu Moravske Ostrava veliko podružnico. To podjetje sedaj urejujejo za izdelovanje kolos za lokomotive in vagone. Inozemstvo se zelo zanima za proizvode tega podjetja. Dosodaj so že prišla naročila iz Sovjetske zveze, Holandije. Švedske. Belgije In več držav Južne Amerike. Prav tako so tudi domača naročila zelo ve lika. Podjetje bo dnevno pridelalo 30 - 32 vagonov surovega železa. Slabe plače delavcev v mal; industriji Zaupniki, tovarniški odbori, in posvetovalna komisija male industrije So ugotovili, da je položaj delavcev v mali in srednji industriji še mnogo slabši od onega v težki industriji. Posebno mesto zavzema pri tem tržaška industrija za znanstvene proizvode, katera ima mnogo možnosti proizvajanja (er bi tako mogla bolje plačevali delavstvo. Nasprotno pa so ueo-tnvili, da so v tej industriji delavci mnogo slabše plačani kot drugod. Mezde ne zadostujejo niti za najnujnejše potrebe, niti nis(, \ skladu s strokovnimi sposobnostmi delavcev. Investicijska banka FLRJ Z zakonom o potrditvi, spremembah in dopolnitvah zakona o ureditvi in delovanju kreditnega sistema je Državna hipotekarna banka dobila nov naziv: Investicijska banka FLRJ. Ta sprememba ni samo formalnega značaja. Novo ime označuje temeljite spremembe v strukturi in poslovanju lega zavoda, ki so bile izvršene od osvoboditve, obenem Pa novo razdobje v njegovem razvoju. ŽENSKI KOTIČEK iFIZKULTURA Prcnarcdimo in popravimo si stare Muze in oblehe! V marsikateri omari ali pa že med zavrženimi kosi obleke najdemo sc stvari, ki se dado lepo popraviti ali prenarediti, pa imamo zopet lepo bluzo, ki jo bomo morda rajši nosile kakor takrat, ko je bila nova. Ce pa želimo, da bomo tako bluzo res rade nosile, tedaj jo moramo popraviti tako, da bo čim enostav* neiša. Prinašamo nekaj slik, kako si lahko preuredimo iz starega v novo. K svetii bluzi lahko damo temne rokave ali obratno — če so sc nam prvi strgali ali če si želimo dolgih namesto kratkih. Strgan opleček nadomestimo z novim. Ce je blago enobarvno, naj bo opleček v več barvali in nasprotno. Z enakim blagom obrobimo tudi rok.ave. ob- Strgane zapestnice nadomestimo z barvastim trakcem s kakršnim zavežemo bluze tudi v pasu. Izrabljene robove pri ovratniku in na rokavih robimo z drugim blagom. Med pravico in krivico ni srede. * Kar na svela živi, vse kmet preredi. * Je hud ko kraški pes. * Kar je črno, ne bo be!o. Mirna vest je najboljše zglavje. * Modccst je boljša kakor zlato m srebro. ♦ Mladina brez rdečih lic, pomlad brez cvetlic. Tržaško nogometno društvo „Ponziana" po gostovanju v Jugoslaviji Kdo izmed športnikov v Trstu ne pozna nogometnega društva »Ponziana«, kj je moralo prekiniti svoje športno delovanje zaradi fašističnega režima Po osvobodilni se je na tržaških športnih krogih zopel mnogo govorilo o ponovnem som tnem delovanju Ponziane. starr in novi ljubitelji nogometa s» zopet prihajali na nogometna igrišča vzpodbujat in bodrit Ponziahijevo enajsterico. Sloves njenega nogometa je prodrl tudi v Jugoslavijo in nred nekaj tedni je vodstvo Ponziane dobilo povabilo za odigranje nekaj nogometnih tekem po Jugoslaviji Ponudbo je sprejelo Jugoslovanskemu športnemu občinstvu se ie Ponziana predstavila v Beogradu kjer ie odigrala svoio nivo tekmo z najboljšim nogo* metnimVnoštvom .Iugoslavi'e Crveno zvezdo V krasni in zanimivi igri je zmagala yi-'vvrlw „ 7*0 foUllìn •«> 0emp poudarjajo visoko tehniko Ponzianinove onaistorice. n iena kombinatorično prožnost in borbenost že mvim 1 vem tekmam jo prisostvovalo nad 30 000 gledalcev ki so predvsem .v Beogradu, kar se nogometa tiče. precej razvajeni V svoiem navduše-oiu nad lenofo igre in .horhenostio igralcev so orieoli kar -u* malokdaj zgodi naviiati za Ponziano. tako da se ie obširni stadion Crvene zvezde kar tresel od vzklikov »\a-p-iie l Ponziana« Kako ogromno uspehe ie dosegla ona istnrica Ponziane samo v dveh tekmah v. Jugoslaviji dokazni? to. da ie vodstvo Ponziane dobilo laskava povabila za gostovanje v inozemstvu *ar se bo do-nud'd ki io io preiel.a iz Češkoslovaške nailnže »udi odzvala Nedvomno sj jo Ponziana že po prvih dveh tekmah pridobila vso simnatiie jugoslovanskih športnikov, ki so tudi pokazali vso svoio veliko ljubezen ki jo jugoslovanski narodi goiiio do tul * 'ske krajine Športniki Slovenskega. Primoria pa smo Ponzlnni hvaležni, ker s -v/Mimi gostovanji poglablja s!ovansko-ita-lijansko bratstvo. Jože Liki sovjetskih športnikov Leonid Meškov Leonid Meškov, ki je bil zaradi svojih uspehov odlikovan z naslovom zaslužni mojster športa ZSSR je dosegel 22 junija nov svetovni rekord na 100 m prsno v času 1,05,1 S tem je bil porušen prejšnji svetovni rekord, ki ga jo držal tudi sovjetski plavalec Semjon Bojčenko za 0,3 sekunde. Nov rekord Meškova priča o visoki stopnji sovjetske fizkulture in metodike vežbanja, o uspehu masovne telesne vzgoje, o moči sovjetskega športa Meškovo ime .«e je prvič pojavilo v športnem svetu pred 11. leti, ko je takrat dosegel v Stalingradu svoj prvi rekord na 100 m prsno (1,10,7) Lansko leto je Meškov preplaval 100 m prsno v metuljčkovem slogu v času 1,06,3. Letos januarja pa si je Meškov vtepel v glavo, da mora postaviti svetovni rekord ter pričel s smotrnim vežbanjem za izboljšanje rekorda na 100 m v metuljčku. Zanimivo je, da, je Meško star že 31 let. to je starost, v kateri plavalci že zapojejo labodji spev Znano je namreč, da je za F.v-ropce najlepša doba plavanja od 16—20 let. To, kar si je Meškov zastavi) za svoj cilj, to je tudj dosegel Od časa 1.06.3 pa do 1,05,1 je samo 1,2 sekunda razlike, kar v vsakdanjem žvljenju ne pomeni nič, pri plavalcih pa čas 1.2 sekunde zahteva največje vol je, neprestane napore in samood-povedanja v privatnem življenju. Ta čas 1.2 sekunde je od Meškova zahteval sto in sto ur takega vztrajnega napora, ki ga laliko premaga samo najmočnejši in naj-odpornejši človeški organizem Oglejmo si malo. kako ie Meškov treniral. V jutranjih urah je vežbal vzdržljivost, zvečer pa tehniko in hitrost. Običajni .urnik njegovega vežbanja je bil' 1. plavanje v »metuljčku« (100 —500 m) 2 plavanje samo s pomočjo nog do 600 m. 3. štirikratno plavanje po 100 m v srednji hitrosti. Zvečer je ponavljal prvi 2 vaji. za zaključek pa je preplaval v presledkih razdalje 25 m v spui tu Da bi dosegel rekordni čas, »e moral poleg hitrosti in vzdržljivosti doseči tudi idealen start in obrale Končno, ko jo vse izpolnil do najmanjše potankosti, se mu >'e po tolikih naporih uresničil njegov sen. postal ie svetovni rekorder Kvo kako ie plaval 25 metrsko raz-lalie: •30 marca 15 5-16 4-16 0-12.2 = 1.06.0. 22 iuniia: 13. 0-16 5-17. 2-17 6 = 1.05.2. 26 junija: 13. 5-10. 8-16. 7-18.1 = 1,05,1. Rešitev iz prejšnje Številke. Hescdnica,- tlak. oris, most, aval, juta -lak, ris, ost, val, uta . Tomaj. Kvadrat: 1. sova: 2. obad: 3. vaza; 4. A. dam. TRIJE OBRTNIKI Oče Krištof Lesar ima tri Sinove: Primoža, Danijela in Tomažu. Izučili so so za-obrtnike ter si sčasoma ustanovili samo. stojna podjetja. Pred njihovimi obratovalnicami vise naslednji napisi: P. K. luir / 0. Ustr 1. K. Usar Ugotovi, kaj so bratje Lesarji! STKVTLCN'MA 1 2 3 2 sveženj, 2 432 dvorana 5 G 7 2 ud, 7 G 3 G del voza, G 5 8 3 ptica, 4292 vežha, 3 2 4 2 vulkanska gmota, 9 2 4 2 otok v Aziji, 8 5 2 5 državna blagajn«. Prva navpična vrsta: tržaško predmestje. Odgovarja JOŽE KOREN -Založba Primorskega dnevnika, Trat. jelena ^obilica (P. Bažov) 1‘ričeli smo se pričkati, kdo bo veslal, a va-itjcnec je velel strogo: »Nič prepirov! Sam bom povedal, kako treba,« in je ukazal Petku naj sede k veslu ua desni, meni je odkazal prostor na levi, a Ko-Ijuši je rekel: Ti Medved pa pojdi prav spredaj, da se na kakšen način uravnovesimo. Samo glej, da ne padeš.« Kadar so bile vse priprave končane, se je ranjenec z vso silo z veslom odbil od kamena. Poln je brž spini brez guganja in mnogo hitreje. kakor nama s Petkom. Držali smo se bolj od brega Tam, kjer napravi breg oster zavoj ua desno, so nam zaklicali: »Hej! Kdo plove? Odgovori!« Začudili smo se, ker je neznanec usmeril Čohi proti glasu. Vendar ni spini k bregu, ampak se je mirno odzval: »Govori bolj potiho! Mi smo tu radi kontrole. Ukazano nam je, kontrolirati stražnike-.« »V'edi torej da mi stražimo ...« »Zdi se, da ne verjamejo.« , »Sami naj bi stražili. Preganjajo narod. Jaz sem moral že na vse zgodaj na delo,« je srdito govoril glas z brega. »Misliš, da je nam prijetno?« »Samo to rečem — le narod mučijo.« * »Kdo straži na tvoji desni strani?« je vprašal neznanec. »Potoročin Andrjuha, iz Demonove ulice... Si razumel?« »Kako da ne — saj sva v sorodu. A na tvoji levici, kdo je?« »Pioti prevozu? Tam ni nikogar. Jaz sem na kraju.« »Kako nikogar? Saj so rekli, da so stražniki postavljeni povsod.« »Poslušaj jih malo boljše! Ce ti rečem, da ni nikogar? Koga naj bi stražili? Tam se gre med vodo in cesto. Ce tudi bi vedel za brod, ni mogoče uiti. Po vsej cesti, do roba, so zbrani ljudje in stražniki jezdijo. Ni mogoče pobegnili mužiku. Ali ste vi kaj slišali?« % »Nič nismo čuli. Govori bolj tiho — ker nam ni dovoljeno.« »Ali se ti kaj bojiš?« »Kaj naj bi napravil? Oni imajo palico mi pa tilnik:« si sam?« »Ali ti morda nisem povedal?« »Le pomisli... Delati vseeno nič ne pomi ga.« »Povej mi, tako za Salo.« »Ne morem, ti pravim. Jutri u vse rovem »Vidim, da se hitro ustrašiš.« »Nikar se ne jezil Pravim ti. da boš zved jutri, a sedaj gremo dalje.« In neznanec nam je pomignil z roko — v siajte. L pi li smo se ob vesla in čoln je zapli tik pod bregom. V pristanu za splav ni bilo n kogar. Nasproti, na Perevozni gori, je še vedi gorel ogenj. Ko smo pripluli v bližino tovarn je neznanec spregovoril: »Hvala vam torej, dečki — na pol ste me r sili. Kako bo za naprej? Ali mi bodete še p, IiuT«11' a i ne? Ste ‘se 11 navži|i mnogo stri j. **Šp?ti!*> boii-Mi “ w‘« ■ » li govoriš zase in ne za vse.« T* 'N0 smo vendar kakor zajednica,« sei se hitro pridružil Petki »Kaj praviš ti, Medvedek?« »No, da,tako kot Petka in Egorša.« (Se nadaljuje T-e-d-e-n -1/ s-t-i-U-a-U BRATSKE FRAKCIJE Izseljenci, Slovenci in Italijani iz Julijske krajine in Trsta so manifestirali po ulicah Pariza za priključitev Trsta k Jugoslaviji Jugoslovan] so organizirali v Parizu razstavo: Borba narodov Jugoslavije« Izseljenci iz Julijske krajine in Trsta so zbirali denar za stavkujoče delavce v Trstu ■ ÌP JPSCT r—- c ■■»illilllllBlplg m *4« * ». i V nedeljo 8. septembra t. 1. je bilo ctvorjen-, prvo tolminsko planinsko zavetišče na sedlu globoko nad planino Razor pod Škrbino i S Mladina iz Trente je dne 17. in 18. avgusta t. 1. z udarniškim delom obnavljala planinsko kočo na Doliču pod Triglavom PR? Udarnlško-obtiovltveno delo ’