^''JRiDNIŠTVO
GLASILA -V AGISU« — IZHAJA TEDENSKO
UREJA MAKS MENONI — RAZMNOŽUJE SPLOŠNI SEKTOR
st«, 10
6o marec 1986
Leto izdaje': II
r-
i
L
SODELAVKAM
ISKRENE ČESTITKE OB 8„ MARCU. - DNEVU ŽENA!
šelje SO ENO, MOŽNOSTI PA DRUGO (s posveta poslovodnih organov)
^ obravnavi dokončnih rezultatov poslovanja in pa seveda na pobudo: klavcev TOZD Orodjarna so se poslovodni organi dogovorili, da so ^pravičeni razlogi, da se TOZD Orodjarna uvrsti med tiste TOZD, ki o°do- izplačale 50 % poračuna (TOZD: TAP, Servis motornih vozil in Vzme-ter- sedaj še Orodjarna 50 %, ostale' TOZD in DSSS pa 4-0 %.)„ V jOZD Orodjarna so po zaključnem računu pokrili.družbene obveznosti ter ^9- milijonov združili v sklad skupne- porabe. Torej so vendarle poslova—. Pekoliko bolje kot. ostali„
®icer pa smo v Agisu ponovno priče nekakšnim pogojnim odločitvam; če ^odo oni, bomo mi» Ja, kdo pa so to "oni" in kdo smo "mi"« Kaj nismo P! vsi Agis? In to'ta Agis, ki v prvih dveh mesecih ni izpolnil proiž-, 0(tPih planov- Proizvodni plani pa so temelj vsega, pa tudi osebnih do~
90Pkov„ Delitev iz,tekočega poslovanja pomeni deliti nekaj, kar bomo 3ele ustvarili- Zato pa moramo proizvodne plane doseči in seveda pre-|eci„ v nasprotnem primeru se bo zgodilo prav to, česar si najbrž nih-De želi, to pa je, da ne bomo mogli obdržati nivoja ob enih dohodkov,,
11 kaj potem?
©seda je stekla tudi o možnosti dviga cen. Pobudo so dali v TOZD Veli-?a oprema. Zakon nam sicer dovoljuje 18 % dviga cen v drugem kvartalu J3.18 % v četrtem kvartalu. Torej -skupaj- -56 •%, ’	■
odavlja pa se poseben problem, to pa je,:da z našimi današnjimi cenami c1 smo več konkurenčni, Počasi, a vztrajno namreč zgubljamo kupce. Eden zmed dokazov za to je' dopis, ki nam ga je posla Zavod Crvena zastava -^DZD Privre dna vozila, da s 1,7 = 1986 ne bodo kupovali več naših izdel-°v= Vzrok: previsoke cene,
J11 kaj pravimo mi? Cene naših izdelkov so prenizke! Ali so res? Kaj pa, so naši proizvodni stroški previsoki, Smo izkoristili vse notranje 2erve? Se ne bi dalo kaj izboljšati na relaciji metozdovskih odnosov?
Skratka, kopica stvari je, ki jih bomo morali dati na rešeto, če ne prej pa takrat, ko trg ne bo več sprejel cene za naše izdelke. Smo pripravljeni na ta dan?
INVESTICIJE so najbrž povsod in vedno žgoča tema. Tako je t udi pri nas« Investicije v DO za leto 1986 bi naj spadale v tri skupine, in sicer:
I.	Investicije, ki so predvidene v TOZD
II.	Investicije, ki se združujejo na nivoju DO (visokotlačni izmenjevalci)
III.	Investicije skupnega pomena.
Investicijska vrednost programa je 158 milijard.
Predvidevajo se naslednji viri finansiranja teh programov: 22 milijard-iz -amortizacije, 21 milijard z bačnimi krediti in 53 milijard tujih sovlaganj. To je skupaj 96 milijard. Torej manjka 62 milijard za celotno pokritje planiranega programa.
Seveda se ob tem programu pojavlja še problem dokončanja investicij v obliki dobave dodatne opreme za to kar smo že kugili in nam zadeva prav zaradi manjkajoče opreme ne steče. Tu je seveda se nujna zamenjava dotrajanih osnovnih sredstev. Pravzaprav bi ta spisek lahko bil zelo dolg* Žal pa je tako, da vse ne bo šlo. Nujna je prioriteta. Za to pa se moramo dogovoriti. Ta pa bo pripravljena že do konca tega tedna. Pri planih investicij^ je najpomembnejše, da so narejeni na stvarnih potrebah, predvsem pa možno:~stih. To pa je hkrati tudi porok, da jih bomo lahko realizirali.
M.
NAROČNIKI premoga bomo morali podpisati POSEBNE IZJAVE (s seje 10 konference sindikata DO 28.2.86) V
V zvezi z naročilom premoga so bili te dni opravljeni še zadnji dogovori med predstavniki našega sindikata in trgovske organizacije LES Ptuj.
Sedaj je tudi dokončno dogovorjen način plačila. Torej bomo premog lah-» ko plačali v šestih obrokih, od katerih bo prvi obrok obračunan predvidoma že pri izplačilu osebnih dohodkov v mesecu aprilu. Pri plačilu na ob" roke bomo plačali ceno premoga po načelu vzajemnosti in solidarnosti, kar bomo s podpisom posebne izjave tudi potrdili. Naročniki bodo namreč kreditirali prve, ki bodo dobili premog. Ti so glede cene v ugodnejšem pložaju kot tisti, ki bodo dobili premog med zadnjimi, vendar prvi brez zaslug in drugi brez krivde za to. Torej bomo plačali enotno ceno za premog enake kalorične vrednosti. Osnova za izračun obroka bo zdajšnja cena premoga. Druga možnost pa bo plačilo premoga pet (5) dni po prevzemu na poseben račun v naši DO. Vsi naročniki bodo prejeli premog do konca tega leta.
Vsem tistim, ki ta (omejena) količina premoga ne bo zadostovala, pa bo dana možnost interventne nabave do at ni h količin, seveda takrat, ko bodo premog dobili vsi organizirani naročniki.
Pri LES-u menijo, da ne bo večjih težav, če bodo njihovi dobavitelji izpolnili pogodbene obveznosti. Doslej je namreč bila ravno v tem največja težava.
Sicer pa bomo ob koncu leta najbrž bogatejši za nekatere izkušnje, ki jih bomo v naslednjem letu upoštevali.
M.
2
J
PRI ISKANJU NOVEGA VODSTVA IGD AGIS NASTOPAJO TEŽAVE
Zakaj vsi, ki jim je bilo ponujeno, da bi prevzeli vodstvene funkcije v IGD Agis to odklanjajo?
Zadnja leta so naši gasilci in gasilke dosegali v občinskem merilu pa ludi širše zelo dobre rezultate« To je brez dvoma rezultat pridnega in prizadevnega dela« Najbrž nepoznavalcem niti ni povsem jasno, koliko ur je potrebnih posvetiti vajam, da bi se dosegli dobri rezultati„ Tekmovanja pa so praviloma ob nedeljah, ko nas večina uživa v foteljih Pred televizorji«
Bobri rezultati na, telcmovanjih so dokaz stopnje usposobljenosti braniti družbeno pa tudi privatno imetje pred "požrešnimi" požari„ Žal pa moramo ugotoviti, da je ta zagnanost začela počasi, pa vendar vztrajno Upadati« Je vzrok to, d,a ni prave moralne podpore sodelavcev in vodstev TOZD in DO?
"Roglej, če gre za kakšna športna tekmovanja, smo pripravljeni ploskati, ko pa imamo tekmovanj e ali vaje gasilci, pa nam nihče ne ploska.
Ro smehujejo se nam. Občutek, da ti nekdo tvoja prizadevanja priznava ir ceni, je hkrati največja stimulacija. Zal pa prav tega nismo deležni. Razen redkih izjem seveda," mi je med pogovorom o težavah dejal eden izmed po "stažu" v gasilskih vrstah stari gasilec.
Torej bomo morali spremeniti odnos do prizadevanja naših sodelavcev. Zaradi njih sam-ih. predvsem pa zaradi njihovega cilja. To pa je varo-^rnje našega premoženja. __________________ ________________________
Redna letna konferenca (občni zbor) IGD Agis bo 14-. marca 86 ob 15,30 uri v veliki jedilnici ODP. Ob tej priložnosti vabim na občni zbor vse elane IGD ter vodilne in vodstvene delavce po TOZD in DSSS, kateri bo-R° s svojo udeležbo prispevali k večji uveljavitvi prizadevanj članov
M.
SMO. TUDI. PRI NAS V RIBAH JEDLI ČRVE?
Zadnje čase je časopisne stolpce polnila tema - črvi v ribah.
' ~ Smo tudi pri nas jedli vrsto rib, v katerih bi naj bili črvi?
'^i ribe kupujemo pri TIMA Maribor, TOZD Preskrba - Plava laguna. Črve, °_ katerih se zadnje čase tako veliko govori, so bili najdeni izključno ribah oslič s kostmi brez glave. V našem ODP pa smo pripravljali do-®Tej vedno oslič file (brez kosti). Torej je vsak dvom o tem, da bi tudi pri nas jedli črve, odveč."
In kakšni bodo vaši ukrepi, da bi dvome o oporečnosti rib vendarle izključili?
Rgotovili ste že, da že od začetka februarja na našem jedilniku ni več Dokler ne bodo vse zaloge omenjenih rib popolnem odstranjene pri Rusem dobavitelju (to pa bo rešeno do konca aprila)", mi je odgovoril Ru vprašanje, ki so ga naslavljali naši delavci na uredništvo glasila, Vo,ija ODP Branko Pintarič.
®icer pa sem prepričan, da zadnje čase kljub nenehnim podražitvam ni Glasnejših kritik. Saj ni razlogov za to.
M.
Vi sprašujete - mi odgovarjamo PODALJŠANI PORODNIŠKI DOPUST
V mesecu februarju je prišlo do nekaterih sprememb zakona o delovnih razmerjih, v zvezi s porodniškim dopustom. Ker so bile glede tega nekatere negotovosti, smo za obrazložitev zaprosili pravnika tov. Janeza Solino.
Uradni predlog o tem, da bi naj prišlo do podaljšanega porodniškega dopusta, je bil dan že lansko jesen, vendar je gradivo s tem predlogom prišlo na mizo delegatov republiške skupščine šele sedaj, v mesecu februarju. Skupščina SRS je na seji Zbora zauženega dela dne 12. februarja 86 sprejela Zalcon o spremembah in dopolnitvah zakona o delovnih razmerjih, s katerim je bil spremenjen dosedanji 130. člen zakona o delovnih razmerjih tako, da se sedaj glasi: "Med nosečnostjo in po porodu ima delavka pravico do porodniškega dopusta in dopusta za nego in varstvo otroka v skupnem trajanju 363 dni."
Porodniški doprnst je s spremembo zakona razdeljen v dva dela:
-	porodniški dopust
-	doust za nego in varstvo otroka.
Delavka izrablja pravico do porodniškega dopusta v obliki odsotnosti z dela 103 dni, po preteku porodniškega dopusta pa pravico do dopusta za 260 dni, ali tako, da dela 21 ur na teden oz. praviloma 4- ure na dan do sedemnajstega meseca otrokovne starosti.
Ker so bile nekatere nejasnosti glede tega, katere delavke bodo lahko koristile novi, daljši porodniški dopust naj pojasnimo, da spremembe za" kona veljajo tudi za delavke, ki ob uveljavitvi tega zakona uresničujejo pravico do porodniškega dopusta po dosedanjih predpisih. Zakon je začel veljati z dnem objave v Uradnem listu SRS (kai/je izjema) in to pomeni, da^velja za vse tiste delavke, ki so bile na dan objave, t.j. 14-.2.1936 še na porodniškem dopustu.
Pravna služba
TOREJ GRIPA JE TU
Zaradi povečane frekvence virusnih bolezni prosijo v Obratni ambulanti vse tiste, ki resnično niso nujni primeri (visoka temperatura, poškodbe in podobno), naj obisk pri zdravniku odložijo oziroma preložijo na Čas, ko epidemija viroz mine. Obstaja namreč možnost okužbe v mnogo pretesni čakalnici. To seveda ne velja za vse tiste, ki so začasno nezmožni za opravljanje dela (so v bolniški).
Za razumevanje se vsem najlepše zahvaljujemo.
Kolektiv OA
- 4 -
t
r pr/