96. 6iev. PofttniHA pladana, i gotovini. Celje, pondeljek 2, decembra 1929, Leto XI. Izhaja v pondeljek In petek. Stane mesefno Din 7' — ca inozemstvo Din 20*—. Paiamezna fttevllka I Uin. 3a£un poStno-Cekovnega ravoda Stev. 10.666. UrednUtvo In upravnistvo i Strossmayerjeva ullca 1 pritlitje. Rokoplsov ne vra£amo. Qglasl po tarlfu. Telefon int. §tev. 65. Sovrazniki nase svobode. V posledlnjiem casu so se v srednji Evropi zopet ojunaicili pristasi za vedno pokopane ha'bsburske monaii'hii- jo, zrtvovali Mcli'ke vsote svojih zadnjih tniilijonov denarja in pripravljali kr- vavo zaroto, koje cilj je bil osveta za odvzeto jim cesarstvo In privilegijie ter revizija mircvnih pogodb. Ta za- rota jo bila pravocasno odkrita in te- moljito prcprecena. Glavni center crno-zoltih intrig in akcij je MadSarsika. Vlada grofa Beth1- lena vodi ze osem let rcvizijonisticno politiko. Cetudi so mi politicni in go- spodiarski poloziaj Madzarske v. tell osmih letilii v miceftnur popravil,/ jei med narod spretno vrzcna parola o revauizi vendarle ostala. Za vsaiko zla jie imel Bethilemi izgovore: »kT'ivic!no miirovne pogodbe«, »tezka bremenai, ki so jih ruidozili zmagovalci madizar- skemu narodu* ltd. S torn ie madia r- ska vlada opraivicevala vse svoje ne- uspehe v notranji in zunanji politick Akcija za revizijio mirovnih pc- godib, ideja1 o xupravficeni revainzi«, no.via krvoprelitja — vse to ni ni'kaiks-* na cena za te lj', ki so pobegnili pred ka^ni- jo za svoje izdlaija.Lsko pocetje in. nasli ziaitocisce pri ljiudeb, ki jinB je gkivna zely'a, da se s poniocjo teh izdajaKsikih tipav osvetijo jugoslovanskeinu naro- diu in najsi mlaidii,, niocni drzavi, ki se je velica^stno ra/.vila n/a razvalinah avstro-cgrsike nionarhije, po kateri zannan hrepenijo njieni cnno-zolti pri- stasii. Fodonavs'ka mionarhija, neiz- pro.sna nasprotnica })o prevna-tu osvo- bojenih narod'ov, so ne povrne mikoli vec! Civil Majcen (Celfo): Hofeli in cjavek na pre- nocnine. Malokiateri davok je ta'ko nerazuan- lij'iv kakor ravno davok na prenocni- no tujicev. Naj isicemo kakor h'OC«:mo, nikaJcor ne more'ino mayti zanj opra- \"i'cil.;i. Takse za; avtonno^bile se na pri- mer mmogo kritizira, tcda te se da vsaj dol'oma opraviciti, ker avtcanobi- li iizratbl'jajo ceste in vsledi tega mora- jo tudi doprinasati sredstev za njih v/jdrzevanje. Toda tujske sobe, ki jih inora lastnik oidi zidu pa do za.dnjega zcblja oproaniti in: ji'h vzdrzevati, ob- diivt'iti saiiLO zaito, ker jih upora'bdjia tujec za prenocevanje, to je nera'zinriir- Ijivo! Toliko govorimo, pi&emo in de- batiramo o povzdigi tujwkega prome- ta, a istoaisno nabijamo davs^'iiw na tq, ce pride kak tujec kj naiin, kot bi hoteli reel: »Komur ni prav, pa naj nikar ne prihajtii k naun!« ali: »Kdor not'e tujskih so>b staviti tujoean na razpolago, ga nihee ne siili!« lledki so danes taki, fci bi se upali pestaviti nov hotel, ker jimi nyihiciva f Lnian en a: sredistva navadno tega. ne dovolij'ujejo. Ce hew^e kdo danes posta- viti hotel, si mora najpreji najeti po- sojilo. Toda komaj ga otvori, je ze tu dtiAKCiina na tujtfke sobe 20, 30, a po- nekod celo 40%. jPri tajki daveni poi- litiki mora lastnik propasti, zlasti ce ni finameno dobro podikovan. In po- tem se vr«tijo nov.i lastnJki in najem- niki kakor v procesiji, a stavba. in oprcmia propadajb. A nuedtein pojeonio visoko pesera o povzdigu tujskega prometa vsi, tudi tisti castitljivi ob- cinki svetniki, ki smatra'io za svojo dod'znost, najti kritje za svoj prora- cun neizogibno v tej davacdni. In go- V'Orimo, kako dobe hotelirji v drza- vahi, ki hi naim laihiko sluzile v blescec vzgled za raaumevanje tujsl&ega pro- meta, izdatne podpore, cenejisa annor- tizacijska posojila1, oprostitev odl ob- 6in»kih davisoin itd. Nekoc setm videl pri vojakili, kalko je gospod »fraj,tar« ukaza-1 skupini vojastkii) novincev pihati v elektricno zarnico, da bi jo ugasnili. Tudi mi pihamo v eliektricno zarnico, ako kli- cemo po razvoju tujfikega prometa, a smatraini'O, 'dial jo tujwki prom-et mo- goc brez dobrih hotelov ali co ¦misli- mo, da je razvoj hotelov mogoc, ce se jih, na'inesto da se j'im nudi vsestran- ska podpora, ise oibrejnenjuje z dav- sicino. Hoteilirstvo ni pri nas se niti v povojiih, ampaik je sele spoceta; zelja za razvoj te panoge. Zato bi bila nuj^- li'O potrebna ne samo kratkomalo od- prava darka n;ai prenocisca, ampa^k bi se nioralo isikati tudi moznosti, kako temiu, za razvoj tujskega prometa ab- solutno odilo/cilnemu faktorju nuditi. najizdatnejiso gniotno i:n moralno po- in 01'. Tujske sobe naj bi bile okusno in s cim vecjim koimfortom opreniiljeno, vsi ned'ostatki sproti popravljeni, iz- rabljeno naj se diokupuje, vse casu prknerno imoderrni^ira. Nmk hoteil'ir bo to z viesel'j'em storil, ce mu bodio to le njegove raizmere dopu'scale. Pri ze itak tezkem gospodarskein polozaju matsih. hotelirjiev, zlasti v krajih s krat- ko S€z:ij,o in poleg taikiii davscini, pa je to skoraj nemogoce. Kar poglejmo, koLiko je hotelirjev, ki so si gospodar- sko db kakega oinembe vrednegai pri- dobitka pripomogli, a koliko liotelir- jev propadla atli komaf klavrno zivo- tari! Je ze res, da niiorajo dobiti abcine za svoj proracun paic nekje kritje. Todia na to davscino bi se zlasti pri uas se cd dialec ne suielo misliti. S ta- kinii eksperimienti bi se lahko zacelo sele takrat, ko bodo nasi hoteli go- spodiarsko taiko utrjteni, da jim take trzavice ne bod/o vec mogle skodiovati. Dajimo na.jproj hotolom moznost raz- \'oja, pa se bo tudi tujski promet ra;z- vil tako kakor ga zelimo, sker bo sel miimo nas kiliub vsem nara,vnini kra- sctam nase doniiovine. Kot prvai se je k odpravi teh diav- fc/ciin od'locila ceJijiska m/estna obcina. Vsa cast talkemiu obc^nskeinu svetu! Kq bi si. ga le vse prizadete obc:iaie vzolo za vzgled! Domace vesti. IZ NA$E REDAKCUE. Po odliodu g. ravn. Janka Lesnicarja na novo, odilioio sliizbeno mesto v Srbijo je prevzel s 1. decembronii vodstvo re- dtikcije »Nove L>oibe« g. Ratio Pecnik, noviinar v Celju. dPrvi (teeewher je bil letos v vsej drzavi proislavljie-n iskreno in navdiu- seno. ZLasti lepe manifestacije za kra- Ija, drzavo in narod-no ediinstvo so se virile, v Zagrebu, Beogradu, Ljublja- ni3 Mariboru in Sarajevu. V Zagrebu se je vnsi'lo ta dan razvitjo nove za- stavo Jugoslo\"ensike akademske cital- nice. Ta prosl'ava, ki so jii prisostvo- vali poleg ogromnega stevila obcin- stvii zaistopini'k kralja armijski gene- ral Matic, akademiska omiladina iz Za- greba in Beograda, rektor zagrebske- gai Aseu'cili^ca dr. Belobrk, zastopni'k beograj«ke univerze prof. dr. Gjiaja in ljubljans-ke univerze prof. dr. Kusej, predsedlnik Jugoslovenske akademijc dr. Manojlovio, generaliteta., oficirski zber, zastopniki oblasti ter predlstav- niki kulturnih drustev, ustanov in k.orpora'cij. Proslava se je vrsiten v dvorani Zagrebskega Zbora. NavzociK je bilo 'iiad lO.tXX) oseb. Proslava so jo razvila y velikansko manifesta'Cijo za jugosLovanstko narodno edinstvo, za kralju in drzavo, kakrsine Zagreb momdla so ni dtozivel. Pri proslavi ,je sodielovala, godba kraljeve garde. Tasl Rondelik in zel Uejvara Ceski spisal Ignat Herrniann. Z avtorjevim dov-oljenjem poslovenilStanko tivetina. 2t In ko je ogledovala diar, jo tudi ob- enein nategovala usesa, upala in I'tv- kala, da se zopet oglasi: »Tetici Urba- novi!« Nijto je tako veselila vsaka po- zornost, vsaka drobnarija, ce je bila se tako neznatna. Donna, ima polno sikrinj'O darov od nwiogo let, pravi dio- raaci »abrtni niuzej'«, mal kabincl ra- ritet in to jo tolazba v njeni sUirodc^ visiki opuscenosti. »Franu Vejvari!« je zaklicala Pc- pica iiT mu je podala izavitek, ki jo bia\'iti. Gosjxa Kondclikava se je ve- seillila njegovega presenecenja in ce- pra.v je hotela utajiti, so jio vendar izdiale oci. | I Vejvara je pristopil k nji, poljubil i jii jo roko in zasepetal: »Hvala, ma- j mica — davno sorn si. zetel toga —• ) kako sto pri&li na to . . .« ; Ko jo tai&ciai videla, da no more vec. •¦ »Vsak gospodar mora hneti zui^ana 1— to spa da k hd'&i.« Tu so je vmesiil mojister Kcndelik: »Nic n« pomaga, Vejjivara, sedaj ste pri nasi ma ter i v mdlosti. Jaa nisoni dobil takega zupan a., kar sem na sve- tu!i« »I, molci, kilepetec!« se je brandla gespa Kondelikova. »'Koliko si jih raztrgail, kaj?« »Arapak takega se nisem vidlel ni- koli!« jci osUiiil) Komdieilliki trdno pri svoijem. »Ta vais bo oblai-ila! Poglejte,, kaj jo tu znotraj pod ovratndkom vsi- to: Fashionable! To je naij'viftje, ray,u- moto! Niti va,s zupan ne nosi boljisega. —¦ Poglojte, jaz sonn dobil do sedaj sann-o Z'cpnd. robec* »Tod'a svi'lens se jo naanrdnila go- spa, j Meditttrn, ko jo Pepica-poklicala go- i spodo, ki so se vrnili k dtevescu, se jie j skilonila Katinka h gospej Kondeli- ! kovi: | »Tcda ta zupan ni doma naprav- Ijen., kaij?« »Kaj ti ne pri do na mii6el?« jo od- govorila gospa, »!kdJo bi pa to znal! To jo iz.vi.niio bla:go.« - "»'Od. kvojiica?« je vprasala Katin- ka. >Ne, narejon, iz trgovine«, jie po- jiasnjievala gospa Kondelikova. »Od GotLwaldla*. »Jaj!« so jo zacudila Katinka. »To je bilo najbrzG mastno! Ta kna samo kvalitoto. Koliko si plaicala? Najmanj petnajst — osemnajst . . .« In niti dihala n.ii, da no bi preslisala odgovorai. Morda bi so bila gospa Kondoliko- ^¦;^ ulE'anila in no hi izdala prave ce- nt svoijega daru, toda kor je bila te- tioa Urbanova s svojima stevilkanna lako globoko pod ceno, je nwrala po- vedati. In rekla jo kar najibolj tiho: »Stii'i'indvaijiset, Katinka —¦ toda jo pravi a:ngleslki.« Secknj je bila txi'dii Katinika v svoji radovedTiosti zaxlovoljna.., toda. obenom osupla. Stii;riii>diva^Oit goldinarjiev! Skoro cola novai obleka! Seveda, leti- ca Urbanova1 je napravljala svoje zu- pano iz starih in ni se brigala, ce je bila zaidnja stran iz drugega in spred- na'ia tudi iz drugaicnoga blaga. Prav ima mojstor Kondielik: Boti L>o obla- cila svojega zeta. Obe gospe jo naglo zimulii i-adosd'ii krik Katinkin. Oglasilo se je na.mreC njieno isine. Pepica jii jNGVA D^bA« S?ev 96. d Vsedrzavna sokolska organizacA- ja. Vladia je izgotovila nov zakon o telesni vzgoji, s kaiterim bodo najbrz razpuscene vse dosedainje telovadne zveze. Istoeasno bodo vse telovadne organizacije in vef narod pozvani, da vstopijio v novo vsedrzavno sokolsko organiziacijo, ki bo zgrajena na osno- vi idej jugoslovaiiskega Sokolstva pod vodstvoim. preizkusenih vodileljev, ki bodo iiinenovani deloimia iz vojaskali vrst. Nova drzavnia sokolskai organi- zaicija bo predividoma previzela v.sa afc- tliva in pasiva doseda'tijih privatnih organizaoij in bo v materiielneni po- gledu osigurana. Oibcine bodo diolzne vzdrzcvati prianerne telovadnace in te- lovadisca. Clani nove drzavne orga- nizacije bodo imeli posebne praviee. . Kakor porocajo iz Beograda, bodo v simislu novega zakona o telesni vzgoji zdiruzene v drzavni sokolski orgainj- zaciji tudi vsa, sportna drustva razen oni'b, ki imajo izkljucno zensko clan- stvo. d! Ljubljanska Glasbena Mwtica v Franciji. Glasbena Matica je na SYoji ' francoski koncertni turneji priredila | vceraj ob 11. dopoldne koncert v kinu j Casino v Lensu. Ta koncert je bil j predvsem namenjen nasim rojakom- dlelavcem, ki jili j© v okolici Lensa ma- seljenih okrog 1.2.000. Dvorana je bi- la nabito polna. Koncertu so priso- stvovali tudi stevilni dlomacini - Fra poslabsal njegovo bolezen in ])O- spesil smrt. d Danaxnja dunajska vremenska ndpoved za torek 3. decembra: Nesta- novitno, miilio vreme bo se trajalo. Iz Celja in okolice. c PrUznik Ujedinjenja je tudi Geljo proslavilo na prav lep liatcin. Agilno celjsko Sokolsko drmstvo jc priredilo ma predveder drza^'nega praznika v sobato v niestmenii gledali'sicu slavnost- no telovadno akademijo. Na sporedoi so bile proste vaje za Eeograd 1930 (mx>ski narasicaj), pollkin pies v dvo- jicah (zensiki liarascaj), va'je s kocka- m/ii (clani), osmioa (moski narascaj), nafea bol (siimboliicna slika), vaje z lo- k.i (clanice), drog (Okini), razmotero- sti (zenski narawcaj), ritmicni pies na Dvomikov vaLcek (clanice), osmica (olani) in alegorijia »Poklon banovin Jugoslaviji«. Med prograinam \e iz- pregovorii clrustveni starosta br. dr. Milko llrasovec v pratrioticnili besedah o po'inenu drzavnega pm,zni- ka 1. deceniibim. Spored je bil vseskozi tocno in zelo preoizno izvajan. Na- l'odno obciinstvo je napolnilo gledlali- see do ziidnjegai kotieka in ni stedilo z zashizenlinxi aplavzi. V nedeljo 1. dewinbra ob 9. dopoliduio se j>e visila v zupni cerkvi slovesna miasa, ki so ji pr.isostvovali razen stevilinega oboin- st^a tudi prodestavniki civilnili in vo- jaiskih oblasti ter drustev in korpora- cij'. Ob 10. dopoldne se ie vrsila v ine- stiui sokolski telovadnici svecana za- prisega novega sokol«kega clanstva z nacijionalnimi nagovoroin na cJliane. Vse mesto se je na dlrzaviu praznik odielo v drziaivne zastavc. Gelje je do- bilo izredno praznLcno im slikovito zunamjost, ker je na vs'aiki inisi pla- plapolala drzavna troboj^nca. Obsir- no pOL'ocilo o sokol«ki akademiji obja- vinio v priliodinji stevilki. c Ljudsko vueuciliscd. Danes, \ pou- deljek 2. decembra ob 20. url preda- via na trgovski soli solski. uj.)ravitelj g. Josko Bizjak o fPotovanju ob jia- dranski obali odi Grne gore do Soisaka in obisku zgodiovinskcga gradu Visoko pri Skofj.i Loki«. Predavanjo sprean- ljiajo lepe skiopticno slliko m bo go- tovo zopet privabilo mnogo poslusal- cev. c Upokojitev. Na predlog pravoscd- nega mhiistra je bil 1. t. m. podpisan ukaz, s katerim je na lastno prosnjio upokojen itrodsodnik okroznega sodi- 56a v Gelju g. dr. Josip Kotnik. c Predavanje o turistiki na Slovas- kem priiredli Jugosl.-ce»kosl. liga v Geljtu v soboto 7. t. m. ob 20. uri v tr- govski soli. Preda.va znani iilpinist g. dr. G. Oblak iz Ljoibl'jane s skioptic- nimi slikami slovastkih pokrajin. c Tecajl za new ski in francoski jc- zik. Po trgovsfkem drusitvu uvedlen prostovoljni tecaj nennsikega jezika za trgovsko nmescence se bo vrsil pocen- hl s pondeljkoin 2. decembra t. 1. vsak pondeljek in cetrtek od 8. do 9. ure zvecer v Trgovski nadiaijilievab^i soUi. Vodil ga bo profesor na dvorazredni trgovski soli g. Konradi Fink. Naine- ravani tecaj zii fraaicoski jezik se zal ne more ozivotvoriti, ker se je prija- Vilo premalo udeleaencev. c Umrla je v poiidte-ljek 2. t. m. v oeljski bolnici ga. Jozefa Rakun, ze- na pos-loviod'je iz Podgore, obcina Ko- karj'O, v starcsti 51 let. N. v in. p.! c Za pokojnim Sreckom Puncerjem prirod© ob diesetletiiiici njegove j.unais- ke smirti nai Korosikem konneinoracij'- ski sestanek njegovi prijatelji, so&ol- ci, llipniski sointerniranci in koroski saborci v nedeljo 8. dJecembra v re- stavraciji Narodnega doma v Gelju s pricetkem ob 2. uri popoldne. c Iz celjske Sokolske zupc. Vsean drustvoun javlja^tno, da se za 8. de- coinber doloc'ena zupna prosvetna so- la ne vrisi. — Zupno staresinstvo. c Miklavzev veer v Sokotekdm do- mu. Sokolsko drustvo v Celju priredii n1 oetrtek 5. t. m. Miklavzev vecer v Sokolskem domu v Gaberju in/ sioer ob 3. uri popoldne za deoo in nara- Scaj, ob 8. uri zvecer pa za odrasle. Darila se sprejemajo na dan priredit- ve ccni zbor »Geljskoga pevskega drustva* se vrsi v torek 10. decembra ob 20. uri v pevski sobi v Narodnom domu s sle- deciin dinevnini rod'om: 1. Otvoritev, odobritev zapisnika 35. obi-negai zbo- ra, porocilo jji-edlsednika, 2. porocilo taj'nika, blagaj'nika in ostalih funkci- jonarjev, 3. vclitve novega od.bora, 4. dolocitev clanarine za leto 1930. in 5. slucajnosti. Vabimo vse clane, da ]>o- sotij'O obcrnii zbor polnostevilno. Odbor. c Sprejenianje z radio-a par all. Mestno naificlstvo v Geljiu razglasa; Vsled1 igranja z radio-aparati se v smislu sklepa obc-inskega sveta celj- skega z dne 30. oktobra t. 1. odreja: 1. Prepovedi d'rugega stavka 5 18. ce- stn'O-po'l'icijisikega reda z-a; mesto Ge- lje, ki se je dosedlaj. nana'&ala na igra- nje na glasovir in druge glasne god- bene instrumente, se raztegne tudi na raidio-aparate glede sprejomanjai z gLasnkni zocnaki. Drugi stavek citira- nega pragrafa sa gkisi: Igranje na glasovir in d'rugo giliasne godbene in- strmnente je v za.sobmi.h stanovanjiih po 23. uri. prepovedano. Sprejenianje z glasnimd zvocniki po 23. uri v aaiseb- nih stanovanjlh je torej i)repoved'ano. 2. Za naimestitev radio-aparatov z zvocniki v odprtih vezali ki drugih od])rtih prostorili je potrebno posebno dovoljeii'je mestnega nacek-tva, ki predpise za vsak ])osamezni sluicaj po- goje za uporabo. Za aparate, ki so ze niaimesi'eni v takih prostorih, se mora zaprcsiti naiknad.no d'ovoljenje naj- kasneje do 15. dfeceaiubra t. 1. Prestopki te odredbe pod 1. se boda kaznovali po § 20. cestno-po'licijfcke-ga reda za mesto Gelje, pod 2. pa po § 47. obcin- skega staiuta za, mesto Gelje. c Izdelovanje brezalkoliolne pi jute. Opozarjamio na da.nasnji oglas »Glia^ beso«. 948 c Andreje-v sejm. Kramarski in zi- vinskft sejini, znam pod inionom Ans- drejev sejm\, ki se je vrsil v Gelju v soboto 30. novembra, je kazal vse zna- ke hmeljiske krize v Savinjski dolini, ki je povzroL-ila tudi v Griju gospo- darsko krizo. Na sejtmu je bilo razme- roima mulo prodrijialcev, se mianj pa kiiposv. c Iz policijske kronike. \lom v Z r i n j s k e g a u 1 i c i. V. noci od sobote na ned'eljo so neznani storilici vlomili v iz/delovalnico perila v Zriin- skega ulici 5, last ge. Pavle Pernatove in odimesli uro budilkq, skarje za re- zauje ovratnikov ter mnogo srajc, platna, sifomai in ]>oplina v skupni vrednosti 6.104 Din. Tatvine sta osum- lj'ena dva .moska, ki sta se v soboto po- poldne potikala okoli hise. — T a t v i- n a v pisarni, V S'Oboto 30. noveimbra popoldne je poMcija aretirala 20-let- nega cevljarskega ]>0'inocnika Jermeja Ra'zborska v njegoviem stanovanju v Presernovi ulici xaradi tatvine. Raz- borsek je obdiolizeni, da ie v casu od! ju- nija dio 4. novembra, ko je bil zapofilen kot dninar v skladiscu Kmetijske druzbe pri kiolodivoru, ukradel iz pfr- salne mize v pisarni 38 cepilnih no- zev v vrednosti 1500 Din. Raaborsek trd'i, dia jo ukradol Ie 10 do 12 nozev in jili prodal dvoma dalmatinskima krosnjttrjema. — ftuden patron je 34-letni hlapec Ivan K. iz Celja. V ne- deljo 1. t. m. zvecer je v savinj.skem vlaku v pijanosti iizzival in nadlego- val potnike. Ko je ad rudan'ja Franca Ovnica iz Griz zahteval cigareto in je ni dobil, je udkril Ovnica s luirmioni- ko po levi roik'i iin miu prizadjial tri ra- ne. Nuisilneza so na celjskem kolodivo- ru aretirali ni ga spravili cez noc v zapor. — Zaradi pijajiosli in razgra- janja sta bida v soboto zvecer aretira- na v Gaberju dva delavca s Sp. Hu- diinje. — Z g u b e : pletena roma torbica z denamioo in 40 Din gotovl- ne; crna usnjata denarnioa s 1300 Din gotovine in rujava usnjata listnica s 750 Din gotovine. — N a j d b e : crna usnjata donarnica z jugoslovan- skim, avstrijiskim inj francoskim dTO- bizicm ter crna rocna torbica z racu- ni. c Za nabavo resilnega avtomobila Gasihiega diruistva v Celju je paklonil industrij'alec g. Peter Majdic v Gelju 300 Din nainesto cvetja na krsto umr- lipga odvetnika g. dr. Iva Sestana v Mariboru. Porof a, Celje, 2. decembra. Danes se je pricelo na celjiskem okroznom sodisou zadinje letosnje in zadnje zasedlanje porotnega sodlisca sploh. Razprava,mi je predsedloval sod- nik okroznega sodisica dir. Premseha-k. votanta sta bila sodnik okroznega so- dksja dlr. Kra/niL'i'c; in sodnik okraj>. so- *di.sica dr. Dolnifiar. Javno obtozbo je zastopal drzavni tozli/lec dr. Juhart, (jodlorja je zagovarjal odvetnik dr. Milko Hrasovec,, Pristovska pa odivet- nik dr. Ogri'zek. Dvoje posilstev. Prvi se zagovarja pred poroto 36- letni. die'lavec Ivan GodJer iz Bukojska v breziskem okraju zaradi posilstva, izvrsenega dne 19. avgusta t. 1. med AndroA'c-em im Gdoboke/m pr!i Brez^i- cah nail 17-lctno Ivanko P. in zaradi grdega javnega pohuj.sanja, povzro- ceneiga sredli jiuilijla na jPilan'ini pri GlobiokiC'jn. GodJler taji obe d'cjanji. Povotniki so potrclili obe vprasanji glede hudiodelstvia posilstva in pre- stepka zoper nravnost, nakar je bil God lor obsoj'en na S Ida tezke jece. ?' 24-letni delavec Baltazar Pristov- sek iz Poctknaja pri Velenju je obto- zen, da je dne 14. avgusta iizvrsil v gozdu pri Lokovici v sostanjftki, oko- lici aloe in i)osilsLv:a. nad 50-lotno dni- narico Terezijo R. Obtozenec je spr- va priznal, da js izvr&il' dejanje, poz- nejo pa je zaicel trditi, da se niu na- mera ni .posrecila. Porotniki so potrdi.li vprawiinje gle- de hudodelstva pos-ilstva. Pristovsek je bil istotako obojen na 3 Ida tezke jece. Druga raizprava je trajhla1 do 12,30. Jutri se \rsita zad'nji d"ve ra'zpravi: proti Janezu Krizniku zaraxlii uboja tor proti Josipu Turnsiku, Franru No- vosolfti in AiTtonu Istenicu zaradi vlo- raa pri krojaskem mojstru gosp. A. Orazmu v Gelju. Celjsko mestno gledalisce. Repertoar: Sreda 4. decombrra ob 20. »Velika abe- ccda«. Gostovanvje mariborskega Narodnega gledalisca. ,,Velika abecea" (Monsieur Topaze) (0 priliki cfostovanja mariborskega gledalisca v sredo 4. dec. ob 20. uri.) Kaj je »Veli'ka abocedla*, kaj je, kdo je tai cudni, cuda'ski gospod Topaze? Zacnimo -a avtorjem. Marcel Pagnol, avtor »ABC« je srednj'osolski profesor, doma iz Mar- seilla. Ni ne star, ne mlad, ni bil poznan — a cez noc, d'a kar cez noc jo zaslovelo njegovo ime. Pagnolov »Topazes njiegova »abeceda« je pre- romala sikoro cez noc (no dosti dru- gace) veliko velukih in malih odrov v veojih in inanj^iih krajiih. Baje je pri- nesla ta najnovojsa igra avtorju 3 m.i- lijone; rocinra, da je to make refklain- £tev. 96 > N C V A D 0 P A c Stran 3. Kupite rokavice samo pri L. Putan, Celje. jii trik, a vseeno — ce je spravil Pagnol 1g 1 miljon v svoj ziep, so to se lepi denarci, ki so obenem prica za veliko popukirnost sodobne mo- dern© komediije »Topase«. Kdo je Topaze? Skro/men ueitelj je v internatu »Muche«. Gospod Muche je dobicka- zeJ'jiii ravnatelj owienjenega ¦za.voda. Topaze nas poucuje, da »denar iii s ve- la vladar«, razlaga nam, da »d(enar ne osrecuje*. Taka »abecedia« ]>ai je za ravnatelja inter naita premajhna in niinra zivljcnske moznosti v danaisnjdln, s korupcijskim ozracjom napolnj'cnih casih, Zato je uicitelj Topaze kratko- raalio oidpui&6en. Odpusti ga tisfci rav- natelj-, kateretmu je »denar sveta vla- dar«. Denar — to jo velika abeceda, atecedia zivljenjia -daaiiasnjih dni. Je velika abeoeda komedija? Da Je komedija! Lalifco se sniejemo in nasmejeino. Je velika. abeccda tragedija? Da, je tragodfij-a: modernega 'ciaisa. A kje jo tragika? Tragi'kai je v tern, da sta postenost in cast dandiaiues iz- gubila doniala vso v el Java in spadiata ta dva. pojma le se v predvojni slovar. Je »A'becedia« satira? Dia in predvsem satira! Kdor se smeje, naj so od srea in iima prav. Kdor gleda brez glasnega smeha, sa- mio s prikritim smehlijajem, bo linel dvakrat prav. Vsi pa, ki se bamo na glas in natibidm s.m'ejal:i,, se lahko pri- lniqnro posteno za nos. V tej interesaintni in efektni koime- diji scdelujej'o v vecj'ib vlogah ga. Sa- v-inova, gg. Gram, Kovic P., Riaisbor- ger, Harastovid itd. Dalje sodelujo 16 gojencev internata. Naslovro vlogo igra in rezir-a nadreziser g. Joze Ko- vic. Koncno naj so pripomnimo, da je imela komodlija v mariborskem gle- djaliscu izvanreden uspeh. P© svetu. s Byrd preletel juhii iecaj. Znani ameriski kapetan Byrd jo v petek z letaloiin preletel juzni tecaj, kar se je prvic zgdilo v zgod'ovini. Tragi*cna izginuli Roald1 Amundsen je svojeeas- no d.osegol juzni tecai po kopnem. s Zlocin trelt zeleznicarjev. V oetr- tek 28. novennhra je zasa-cil rumun- ski zdezniiski konitroilor v vkku na progi: Jassy—Baileksiik kmiota., iki ni imel voznega listka. Kcntrolor je po- i klicail dva zelemicarja^ nakar so vsi trije brez obotavljanja, vrgli kirneta iz drveioega vla,ba. Kmot j> padel pod kolesa, ki so ga na mestu razm^sari- la. Zlocinsko trojjco so zaprli. s Za moralno modo. Neka zenska deputacija je izrocila v cetrtek itali- janski krall'jiici spomen'ico' s podpisi 50.000 italijanskih zen, ki protestira- jo proti »ne.mora)Mi zenski modi«. s Predor pod SWfscrjodtom. Svicar- ske gospodarske kroge vznem,irja vest, da namerava, Italija graditi veLik pre- dor pod Stilfserjocfooiii na. nieji Scdce, Avstrije in Ttalije. Nova zelezniska proga, ki bi spajala Italijo z Nemci- j'O, bi ibila mnogo krajisa in bi obcutno skadovala tranzilnomu promotu prc- ko Svice. Damsko in posteljno nArilA fino in el°gantno izvrSuje |IUI ISU, proti naroeilu M. SRIBAR, Celje, Aleksandrova ul. 2 Prevzame tudi samo izdelovanje perila iz lastnega blaga. Gospodarstvo. g Vinski sejem, v Ivanjkovnh, ki se vrsi v torek 10. decembra Ito imel na razpolago razlifcnai ijzvrstna letosnja vina, kakor tudi vina iz prejsnjih let- nikov. Pripmsicena so vina le iz or- moskib in ljutoinerski'li vinogradov. Sejm je pripravl'jen tik kolodvora v dvorani in je odprt od 8. do 19. ure; zelieznis'ke zveze so zlclo ugodne, taka da se tudR od dalec lahko v enem dne- vu opravi. Vsi, ki se za vina iz tega vinarskega okolisa: zanjunate, udqle- zite se te prireditve. g Zascita poljedelsiva v Avstriji. A\'Strijsko poljeddsko miinistrstvo javlja, da bo povisalo uvozno oarino zai nioko Oil 5 mi 8 edstotkov, da ohrat- n!i v Avstriji1 ceno psenice na 46, rzi pa n!a 40 silingov (320 Din). Avstrij,- B-ki mlini bodo morali prisilno mleti psenicno moko s 40, rzeno pa s 70 od- stotkd domacega zita. Inozenivska jnoka ba mora'Ia biti istotafco prisilno nie- sana, d'a ne bo konkurirala domaci. Hazen tega bodio za^citili avstrijsko poljedelstvo se z druginil ukrepi. Svi- njie za mia'St do 130 kg bod/o proste ca- rLme. Vlad-a bo dala do 9 milijonov si- lingov podporo za nabavo semen. g Cene za seno in slunu) v Maribo- ru. Na sobotnem sejmu se je prodajal mcterski stot sema po 75 do 125 Din, slaima pa po 60 do 65 Din. I'ripcljano je bilo 12 voz sen a, in 4 vozovi slaimo. g Svinjski sejm v Mariboru. V so- boto 30. novennbra jie znasal dovoz 228 komadov. Kupcija je biia zelo zii- vahna, prcd'ano je bilo 177 Fviraj po sledecih cenali: 7—9 tednov slare svi- njie 125—200 Din, 3—4 mesece stare 350—400, 5—7 mesecev stare 450 do 500, 8—10 mesecev stare 550-800 in eno leto stare 1000—1500 Din. Kilo- gram zive teze je stal 10—12.50, klav- nc teze 17—18 Din. g Konzulat ceskoslovahke republike v Ljubljani naprosa tvrdko in agen- ture na j)od'rocju Dravstee banov.ine (v Ljubillian-L, Matriboru, Qelju itd.-), ki zastopajo pocdine ceskoslovasike tovarne in izvozno tvrd:ke, da nm bla- govolijto pisimeno ali ustmeno sporo- citi svoj- naslov in naslov caskoslovas- I ke tvrdfke, ki jo zastopajo. gi Kvropskd sladknrna produ-kcija in Jtiyosluvija. Modnarodna zveza za sladkorno statistiko je oibja,\il\a po- ! datke svoje druge letcisnje sladikorne okroznice o svojih clanieal),. V ICvro- pi obratuje letos 614 sladkornih to- vairn naprara, 643 v lanskem letu.. lS skdkorno peso obdelani svet nieri 1,357.866 ha, teza predelane pose zna- sl:v 32,200.644 Lon.i produkcij'a siladr korja 5,236.970 ton. Obdelani svet se je napram lanskkisi pokazalo razne trd'ote. Navzlic onakemu zako- nu da vena obremenitev ne bo povsom enakoraerna, kakor bi bilo zeleti. Po- javljajio se ra'zlike v oceneh, priblizno ena.kih diohodninskih razmer med davkoplactevalci enega in istega otra ja, se botlj pa med daMk.opl,a'cevalci raznih okrajev. Slisale so se pritozbe proti nacinu ugotavljanjai cistih do- hodkov }>otom zaupnjkov, izvede.icev Kdor oglasuje, ta napreduje! ,,Zdrcus tduh ip 75 je Wo gos/o modri- janov ze prooL— gqoo Tudi vi btifte idieli zdravo elastl* £no telo, £e se boste umivali s £isto vodo in uporabljali dobro milo. Albus milo za umivanje, ki je izdelano iz naj* finejSih surovin in se zelo peni osve- t\ Va§e telo. .Po uporabi Albus mila za umivanje, se boste potutili polni optimizma in samozavesti. Poizkusite Se danes MILO Zfl UMIVftiiJE in pri'c, dalje proti poslovanju neka- terih davenih oflborov, proti nacinu, kako so organi do znanem romanu Jacka Londona. V ghivmih ulogah Doris Ke- lujon in Milton Sills, znan iz filma M or ski vrag«. Knjizevnosf. k Poucni slovar. Sestavil dr. Joza Ol'onar. Izdaja U/metniska propagan- da. Zviezek 1., 2;. in 3. Po vzorou tujih J priroanih leksikonov za vsakdanjo uporabo je /acela U'inetniskai propa- ganda izidajati prvi sbvenski »Poucni slovar* (konverzacijski leksikon). Co- lotno delo bo obsegalo kakiih 36 zvez- kov po 2 tiLskovni poll (32 strani), for- rroat »Slov. bijografskegai l'eksikona*. »Poucni slovar* je namenjien sirsi/in slojeni; bo uaif najpopO)Lnej(si slovar I tujik in kraj.eMni l&ksik'on^ vrhu tega bo vseboval ^•so obicajino leksikogra- ficrio gradivo iz vseli panog cloveske- ga defe in znanja. Sodec po dos'eda- njih' dveh zvezikih, so ix)da.tki sicer kratki, vendar pa za1 prvo informaci- jo zadostni. Sestava jie v dobrih vq- kah; dr. Joza Gltonar si je nalozrl s tern slovarjam O'bsezno. a1 hvaliezno dc- lo. »Poucni slovar« ni ikistriran. Tiskan je v dobro citljivem potllu, kar je prijetna razlika v prirneri z maJim Larousom ali z Otto vim »Kapesnim slovnikom«. Izihaja mesecno (zwzek po 25 Din). Trigfavani v Brezicah. Jugosl. aikadefinsko dru-stvo »Tri- glav« v Zagrebu je priredilo v soboto, dne 9. novambra t. 1. ob 8. uri zv'ocer v dvorani Narodnega do ma v Brezi- cah brucowki vecer, zdtuzen s prosla- vo 40-lietnice »Krizevac!kih statutov«. Triglavani so prispeli v Brezice okoli pol 18. Na breziiskem kolodvoru »e je zibralo k sprejem>u stevilno ob- cinstvio, ki je Triglavane burno po- zdravljalio. Po spreijomu na kolodvoru so od'sli Triglavand v spremstvu bre- zisikili staresin in obcinstva v Narodni dam, na kar so si ogledali posamezne znamonLtosti Brezic. Zveoer ob 20. uri w je vrsil sestaiiek staresin in aktiv- nlh clanov, na katereni so se vrstili pofmembni nagovori. Ob ]>ol 21. uri je otvoril predisednik zagrebskoga »Tri- gikiva«, akad'CMuiik Kostoanaj ob stevi1!- ni udelezibi mescanov proslavo s krat- kim nagovorom. Do zadnj-ega kotioka nabita dvorana Narodnega donna je hila ziv dokaz tornu, ka'ko je priljmb- ljen »Triglav« med siro'kimi plastmi nai'oda. Poseben sijaij je zadobila slav- nost s tern, d'a se je udelezila deputai- cija »Sta resin ske zveze« (gg. prof. Brolihi, dr. Irgolic in g. Skaza) iz Ma- ribora. — MVid stevilnimi tockanni ob- sirnega s])oredhi rnioramo omeniti solo- spevc akaidemika M. Niica in VI. Vo- deba, ki je s svojirn zvonkiin glasom j izzval salve ovacij vseh. prisotnih, Na- to se je vrsil tradiicijonehii brucovski i'zpit, ki \e vabudil odobrava nje. Ni treba naglasati, da je »Triglav« prejel ob tej priliki nebroj brzojavk in pii- ,snai z vseh strani. Med nji.mi navaja- nno, da sta, inu v gorkih beseduh cesti- tak predsednik »Staresin.ske zveze« v Mariboru, g. svetnik dr. Fr. To^la'k in okrozni zdiravnik v Sniarju pri Jei- sa.h, g. dr. Josip Rakez, pisec »Kri- SneJne ^evlje — G^loso norvcSke in svedske znanike, v nnjvccji izhiri in najnizji cenf. ST. STRilSEK, Kova§ka 1. 8tran 4.___ vNOVX DOBA« Stev. 96. Izdelouanje [brezalkoholne pijace original ,,CHABESO". Cenj. obcinstvu vljudno naznanjam, da sem pricel izdelovati b^ezalkisholna pijaSo |,Chabeso" na Bf e u s*. 9 pri Ce?ju* Narocila in dobave se izvrsujejo istotam — Cenj. odjemalcem zagotavljam tocno in solidno postrezbo. Engelhort Afoiicilovgok, r. Z. ZO. ZM Colje, Brog fit. 9 Slavnermi obcinstvu priporoCa Josip Gorenjak, mesar in klobasi^ar, gosiiSna ,jV>»*> ielenw*' -Tagosi>ost«, »Neues Wiener Tag- ]jlatt«, »Interessanties Blatt«, »Wiener Bik1ier«, »Wiener Wocbenscliau*. >Ivr/ii]i.ler«, »Die Wocbe* ter vsi hIo- \'enski in hrvatski romani, Glodkner- jevo knjige in- 10 detektivskili pustc- lovsoin — najlepsa darila za M.iklav- za in l^ozl'6 — sc dtobijjo i! trafihi ]anzeli C e 1 j e, Gosposka ul ca 24. Gospc^dlicna z dovrSeno me§ Ik ^Ur vrste po najni2jih konkurenCnih cenah nudi i j vtletrgovina koionljainega in Specerijskega blaga | Isstna p azarra in ml'n za diSave CZJ Jtii JLa mW JfeJ ^ KRALJA PETRA C. 22 kleparstvo, vodovodne inStalacije,. strelovodne naprave. CELJE, ZAKRESIJO 4. Prevzema vsa v zgoraj navedene stroke spadajoCa dela in popravila. i^ostre/.ba tofna in solidrui. Cene zmerne. 50-22 j Najvarneje in'naiugodneje se nalaga denar pri pupilarnovamem zavottu, ki ze obstoja 64 let Celjska mestna hraniinica v CELJU, ICREKOV TRG (v lastni palaci pri k^lodvopu) Prihrankom rcjakov v Amerlki, (fenarju nadc- letn h, ki ga uiagajo sod!^a ter naiozbam cerkvenega in obcin- skega denarja pesve^a posebno paznjc Hraniinica daje poso- jiia na zemljiSfa pa najni^ji obrestni meri. Use proSnje resuje brezpla^no. i Za hranilne vloge jamCi ^^i^y I premo2enja hranilnice se mesto teije ^ vsem premo^enjem in v^o drtvCno moCjo. Urejuje Rado Pernik. — Odgovoren za konzorcij »Novo Dobo« in Za Zvezno tiskarno Milan Cetina. Oba v Celju.