(^JutPM^Je Izdai^J«.) 25. številka. V Trstu, v torek dne 27. februvarja 1804. Tečaj XIX. „EDINOST1 uhaja po trikrat na teden t šostili i*-danjih oh torkih, četrtkih in 10b0tfth< Zjutranjn izd" nje izhaja oh »i. uri zjutraj, večerno pa oh 7, uri zvečer. — Obojno izdanje atan« : *» jmlen me.ec . f. —.HO, izvali Avstrije f, 1.4« z« tri meaec . . „ 2.8u , . 4,— za pol leta . , , 5,— , . ca vne leto . . „ 10,— . « „ 1H,— Na naročhe brez priložene naročnine •• re jemlje oiir. Posamičre številke ne dobivajo v pro-dajalnicah tabaka v Trat u po a nvš., V Gorici po S nvč. Sobotno Tečemo izdanje v Iratu 9 ni., v Gorici 4 nč. EDINOST Oblati »p račune po turi tu t petitu; tft na«lnv t debelimi črkami na plačuje prostor, kolikor ohitogn aradnih vf.ti«, Po-lana osmrtnice in javnezahvule, domači oglasi itd. računajo po pogodbi. Vsi dopisi naj se poiiljajo uredniAtvu : ulica Caserma it. IS, Vsako pismo mora biti frank orano, ker nefrankorana ho ne «pr«j Mnajo. Rokopisi ne ne vračajo. Naročnino, reklamacije in oglase sprejema upravniitvo ulica Ca.erma 13, Odprt« reklamacije so proste poštnine. Glasilo alovensketfa političnega društva za Primorsko. * čelniku tudi navesti, koji dežolni jezik po- PODLISTEK m Hrvatski spisal Avgust Šetioa. Poslovenil Peter MedetiŽek. (Dalje.) Ni bilo drugače. Trebalo se je ukloniti. Se enkrat pogloda Anko, a ona je povesila oči. Mladenič odide, „No, gororite prosto, Anka! Kotim Vas pri živem Bogu, povejte mi reanioo!1 »Kaj naj vam rečem, milostljiva gospa I* reČu Anka z jokom in pade na koloni pred gospo Miličko in si zakrije obraz v njeno krilo. „Kaj naj Vam rečem? Seveda 1 Ljubim ga, ljubim Vaiega Milana! Prisegam Vam. V meni je tlelo, odkar sem ga prvič videla, a zdaj, ko Bem ga slišala, zgubila sem pamet. Oprostite ne morem drugače." „Anka! Anka!" sakliče Milno izza grma in točo k deklici: »Moja Anka1" Hotel jo je objeti. „Dovolj1" reče gospa. „Anka ni samosvoja. Treba je vprašati roditelje. Anica, znajo dotične osebe in kojega se navadno poslužujejo. §. 8 iste postave določa, da se mora tako sestavljeni izvirni imenik porotnikov predložiti okrajnemu glavarju koncem meseca septembra vsakega leta, koji poslednji naj pregleda ta imenik in popravi, kar bi bilo v njem nepravilnega. Po §. 9. mora okrajni glavar izvirni imenik porotnikov predložiti predsedniku prve instancije, potem ko je v istem posebno označil tiate osebe, katere mu se vidijo naj-sposoboeje za porotnike z ozirom na razum, poltenje, pravičnost in trden značaj; v deželah pa, v katerih živi več narodnosti, mu je ie posebej označiti tudi one, koji znajo več deželnih jezikov. §. 11 nalaga predsedniku sodišča prve instancije, sklicati komisijo, kateri je sestavili letni imenik porotnikov najkasneje v mesecu novembru. Ta komisija obstoji iz predsednika sodiiču ali njegovega namestnika kot predsednika in treh sodnikov, koje izbere predsednik aodiiču. §. 14. določuje nadalje, da treba letni imenik porotnikov tako sestaviti, da vpiše komisija v isti one osebe, koje smatra po določilu gori navedenega §. 9 za najsposob-neje in najvredneje, in od tod v glavni imenik, iz kojega se vzamejo porotniki za prihodnje leto. Na isti način treba da sestavi ista komisija tudi drugi popolni imenik oseb, koje stanujejo v onem kraju, kjer ae vrli zasedanje porotnega sodišča, ali v njega okolici, iz kojega imenika je vzeti namestnike porot« nikov. Ta postava je torej sestavljena tako točno in previdno, da bi se morale pozvati mej porotnike vse v to sposobne osebe, spadajoče v okrožje sodi ča prve instanoije, brez ozira na to, koje nirodnoati so ali kateri deželni jezik da govore, kajti prvenstvo v tem pogledu imajo jedino oni, ki govore več de-želnih jezikov, kakor je razvidno is §. 9. V deželi istrski, koje jeden del prebivalstva spada pod deželno sodišče v Trstu, a drugi pod okrožno sodišče v Rovinju, prebivajo dve narodnosti, to je, Hrvatje in Slo* venci kot jedna n&roanost, Italijani kot druga, in sicer prvi ▼ veliki veČini; po takem bi morale priti v izvirni imenik vse one osebe hrvatskega sli slovenskega jezika, koje imajo vse pogoje, predpisane po zakonu, a iz tega imenika v letni imenik v številu, odgovarjajočem itevilu prebivalstva njihovega jeiika, da se pride tako ▼ okom desedanji krivici, koja ae dogaja Hrvatom in Slovencem Iatre. Vpled krivice dogaja ae često, da pri- pojdite domov. Jutri pridem k Vašej materi vprašat, ako bi poatali moja hčerka. Z Bogom !* Deklioa poljubi gonpej roko in reče smehljaje se: „Z B>>gom !• „Z Bogom Anka !" rečo Milan. Dolgo je aedel mladenič pod lipami in gledal proti Ankinemu domu, Mati je že spala, mesec je že plaval na nebu, ko je on Ae vedno šepetal: „Ala je liepa naša AnkB, Da l' je istina, da l1 je san P* * • * Gospod Lackovič, Ankin oče, je bil poseben čudak. Bil je odvetnik-; prej je stanoval v mestu, kjer si je precej prisluži), a vse na poiten način, po svoji vesti. Ljudje so ga iskali in mu izročevali svoja opravila. Gospod Lackovič je sprejemal pravde, kjer je videl, da zamore na pošten način braniti Bvojo stranko, ker ho mu bile nasprotne navadne advokatske zvijače. „Jaz sem branitelj pravice, a nisem zastopnik krivice" rekel je večkrat. Nemilo je šibal svoje tovariše, ako so naganjali kmečko ljudi k pravdi. Ko ae dejo Istrani hrvatskega in slovenskega jezika pred Čisto italijansko poroto, kar je v očitnem protislovju s §. 1. postave z dne 27, oktobra 1862 St. 87 drž. zak., koji veleva, daseneame zabraniti nikomur, dane pride pred svojega zakonitega sodnika, to je: pred sodnika, ki pozna jezik obtoženca. Glavni vzrok omenjeni krivici treba iskati v dotičnih komisijah, katere so sestavljale do sedaj iz izvirnih imenikov letne imenike porotnikov in katere niso uvrščale iz prvotnih imenikov v letne imenike tudi onih oseb hrvatskega in slovenskega jezika, katere bo po zakonu veljavne in sposobne za porotnike. Z ozirom na to, da je tako postopanje komisij proti določilu zakona z dne 23. maja 1873. št. 121 drž. zak. §. 1., 5., 9. in 14. ter §. 1. zakona z dne 27. oktobra I. 1862 št. 87 drž. zak. in da krši pravico in čast Hrvatov in Slovencev Istre, krateč jim pi ustavi zajamčena prava v to, da bodo tudi oni kot porotniki pri porotnih sodiščih; z ozirom na to, da tako postopanje zabranjuje Hrvatom in Slovencem, da jih ne morejo soditi porotniki, poznavajoči njihov ji»zik, ampak se izročajo italijanskim porotnim sodiščem ; z ozirom na to, da italijanski porotniki ne razumejo hrvatskega ali slovenskega jezika, ter da lahko tudi nehoti po krivici obsodijo Hrvata ali Slovenca ; a ozirom na to, da se to lahko dogodi, kadar ao Italijani tožitelji in Hrvatje ali Slo-venoi obtoženi, kajti razun nepoznanja jezika uplivajo lahko tudi ndrodna mržnja, ndrodno nasprotnosti in nArodna razdraženost.; z ozirom na to, da tako postopanje ni po tem, da bi gojilo in utrdilo zaupanjo v nepristranost in objektivnost obsodbe, atavljajo podpisani na visoko ceB. kr. vlado nastopno vprašanje : Iloče-li visoka vlada, oziroma, njegova prevsvišunost gospod minister pravosodja, izdati primerno ukase, da se bodo porotne liste in letni imeniki porotnikov v Istri sestavljali strogo v smislu obstoječih zakonov, tako, da dobi obtoženec hrvatske ali slovenske uarodnoati kot sodnike porotnike takove osebe, koje poznajo jozik obtoženca ? M. M a n d i č, Slavoj Jenko, Spinčić, Fiego, dr. M. Laginja. Tudi t» interpolacijo je izročil predsednik vladnemu zastopniku. (Koneo poročila o tej seji sledi.) je nekdaj vnel prepir o tej stvari med odvetniki, akoči gospod Lackovič in se odreže nekemu tovarišu : •.Spectabilus domine collega ! Vem, kako mislite Vi o pravici in krivici. Boginja pravica inift — kakor pravijo — zavezano oči, a Vi igrate ž njo slepo miš. Ni lopo za naš stan, dražiti med seboj mirno a nevedno ljudstvo. Naš kmet je že tako gorke nravi in ako ga pripraviš v pravdo, proda tudi zadnjo kravioo iz hleva, samo da se pravda. Ko bi bil jaz sodnik, vem, kaj bi storil. Vsakemu brezvestnemu odvetniku dat bi bil postaviti na glavo toge vseh onih volov in krav, katero so ubogi kmetje morali prodati radi njegovih pravd ; tako ovenčanega z zavezanimi očmi bi gnal po mestnih ulicah, da se vidi, kako fin človek je." Dasi je bilo mnogo njegovih tovarišev drugih misli, vendar so ga zeM spoštovali kot neko posebnost pravniki in sodniki. Nekdaj se začne dedinska pruvda. Priležnica nekega bogataša bo jo pravdala i zakonitimi dediči za celo zapuščino. Veliko se je govorilo o tej pravdi. Zanimala je tudi LackoviČa, Politiške vesti. Valne spremembe med polltlikimi uradniki. Kakor poročajo z Dunaja dne 25. t. m., pojde aekcijski načelnik ministerstva notranjih poslov, baron B r e i s k v, v kratkem v pokoj. Deželnim predsednikom v Bukovini bode bajo imenovan grof Josip T h u n, sedanji okrajni glavar v Toplicah. Dosedanji dež. predsednik bukovinski, baron Kram, bode umirovljen, kakor smo Je sporočili. (Grof Josip Thun je sin sedanjega cesarskega namestnika v Sol-nogradu. Ur.) Duna|ski župan — umrl. Dne 25. t. m. bil je dunajaki župan dr. P r i x v veseli družbi na postaji zapadne železnico Reka-winkl, kar ga je nenadoma zadela srčna kap. Prenesli so truplo v čakalnico, potem pa so je odpeljali na Dunaj. Avstro-ruska trgovinska pogodba. „Mon-tBgsrevue" z dne 25, t, m. poroča, da je odgovorila ruska vlada na dotične ponudbo avstrijske vlade gledč trgovinsko pogodbe v tem smislu, da ne odjenja od prejšnjih zahtev glede carine na žita in poleg tega želi, da se zniža carina na otrobe. Ruski minister vnanjib poslov pogaja se z merodajnimi osebami v Avstriji in Ogrski v ta namen, da bi Avstrija povoljno odgovorila na zahteve Rusije. Kakor se kaže doslej, popusti Avstrija glede carine na žita, ne pa glede otrobov. V raznih dobro poučenih krogih trdijo, da v pogajanju med Avatrijo in Rusijo ni bistvenih razlik in da se vsled tega sklene pogodba takoj po ratifikaciji rusko-nemške trg. pogodbe. Drlavni zbor. V seji proračunskega odseka dne 24. t. m. izrekel jo finančni min. dr, Plelier nadejo, da bode dr?, zbor v svojem jesenskem zasedanju mogel končati razpravo o preosnovi sodišč. Zaradi tega ostane po Veliki noči dnvčna komisija v per-manenci (neprestano). Načrt dotični preosnovi ae dogotovi menda do junija, ali najkasneje do julija meseca t. 1, — Glede vravnanja valute izjavil je minister proračunski komisiji, da mora z olsirom na sedanje operacije vlada postopati jako providno, v kolikor se dostaje, ptoračunjene Bvoto neposrednih davkov. O semljišSnem davku omenil je miniater, da ao to leto ne nore računiti na velike vplačo; kajti v minolem poletju, moralo se je brisati valed sušo mnogo zaostatkov. V Iskrenost nemikih liberalcev nismo imeli nikdar prave vere. Sedaj pu smo zopet dobili eklatanton dokaz o kričeči nedoslednosti te gospode, Doklor so bili nemški liberalci v manjšini, opisovali so ti gospodje časnikarski kolek kot najhujšo krivico ter bo četudi ni bil zastopnik nobene stranke. Prišla je razsodba. S pomočjo odvetnikovo, morda tudi s podkupljenjem, zgubili ho pravdo pravi dediči in reveži ho prišli na bemško palico. To jo LackoviČa užalilo do srcn. „Dovolj !" reče, „av«t ne ve več za pravico. Nikoli več no pomočim peresa za kako pravdo. Srečen oni, ki obdeluje polje daleč od pravdarakegu sveta. Tako storim !* Gospod Lackovič izroči nvoja opravila drugemu odvetniku, naznani svojim ntrankam, da jo opustil odvotništvo in da zapusti mesto, V Zagorju blizu gospe Miličke je kupil kmetijo, kamor se jo preselil a svojo družino. Corpus juris in vae zakonsko knjige spravil jo v veliko škrinjo ter jo lastnoročno zabil z velikimi žeblji ter jo ukazu! neati v najzadnji kotič na kaščo. „Tako," reče, „kuga naj pobere vae pravde! Slekel sem ntarega in oblekel novega človeka. Verbiicsina requiescat in paco ! Jaz h e ui CinciliatUH I* Lackovič je šel »ijat repo. — (Daljo prilt.) zahtevali pri vsaki priliki, da ga vlada mora odpraviti. Ali glej : sedaj, ko bi lahko izvr-iili sani, kar so poprej sahtevali od drugih, sedaj jo izjavil njih vodja, ekscelenca Plener, da država ne more pogrešiti dohodkov, izvi. rajočih iz časnikarskega koleka, dokler se je ne odškoduje na kateri drugi način ! Posladek razprave proti .Omladini*. Sod nijski pristav Barnai, kateri je bil določen a 1 u i b e n o kot branitelj v konečni razpravi proti aOmladini," in ki je branil zatožence v izvrstnem govoru, (kakor smo bili že sporočili), prišel je ba9 zaradi tega govora v nemilost pri avojlh predstojnikih. VsUd tega namerja Barnai opustiti svojo sodnijsko službo ter odpre v Pragi odvetniško pisarno. V poslanski zbornici ogrski je bivši mi- nisteraki predsednik grof Julij Szapary sijajno pobijal cerkveno-politiške predloge. Govornik je naglašal, da to nikakor ne odgovarja bistvu liberalizma, ako hočejo ljudi siliti k dvojni poroki. Pri pripadnikih vsake druge vere se posebno čisla »danost do vere, le katoliki se razupivajo kot reakcijonarci in ultramontanci, ako spoštujejo svojo vero. 0 ruskem caru. Odkar je prebolel ruski car, čujemo skoro sleherni dan kako vest, da se misli naseliti za nekoliko tednov tu ali tam, da si ukrepi svoje zdravje. Danes se govori, da pojde v Krim, jutri zopet v Opatijo. Danes nam je zopet zabeležiti tretjo verzijo, kojo je donesel angleški list „Daily Chro-uicle," da se ruski i'.ar nastani za dlje časa v Sati Remo v Italiji. O tem potovanju trde, da je političke važnosti, češ, da se car v Sin Remo snido z nekaterimi drugimi monarhi in odličnimi državniki Evrope. Tudi to tretjo vest prinašamo seveda po svoji časnikarski dolžnosti, odgovornost zanjo pa naj nosi tisti, ki jo je poslal mej avet. Italija. Takoj, ko končajo interpelacije v italijanski komori, rarpravljalo ae bode o zakonskem načrtu, po katerem dobi C r i a p i nekako diktatorsko polnomoč. Ker je ta načrt v ozki zvezi s sedanjem položajem v Italiji, ker vlada namerja baš a tem načrtom izkopati se iz sedanjih zadreg, priobčujemo vse tri odstavke tega načrta: Čl. 1. Kralj dobi polnomoč do 31. decembra 1804., pod od* govornoatjo njegovih ministrov, da se uredijo državni uradi in ujednoti civilna in vojaška uprava ter znižajo stroški. Čl. 2. V dosego tega namena pridodeli se vladi posebna komi* sija, v kateri naj bode 5 senatorjev, 5 poslancev in 5 uradnikov. Čl. 3. Meseca janu-varja I. 1895. naj predloži vlada ob otvorenju komore natančno poročilo o tem, kako je porabila svojo pooblastilo. — Ta načrt utemeljen je med ostalim tudi s tem, da je sedanja organizacija italijanske države nastala le valed tuje okupacije, trajajoče do početka tega stoletja, katera okupacija da je ugono* bila italijansko narodno tradicijo in zadušila čutstvo neodvisnosti. Zaradi tega da je treba urediti državo po nje duhu in zgodovini, in ta preporod naj se izvrli v vseh strokah, od finančne uprave in vojske do javnega pouka in poljedelstva. — Ii tega načrta raividi lahko vsakdo, da sedanji merodajni faktorji pripoznavajo gnilobo italijanske države, no, kako pa oživijo otrohnelo deblo, to nam pokaže bližnja prihodnjost. Različne vosti. Nadikofom zagrebškim bode baje imenovan škof Po silo vič v Senju. Po Zagrebu so širi govorica, da se imenovanje nadškofa razglasi dne 19. marca, vsakako pa pred Veliko nočjo. Delegatom pri poizvedovanjih o prošnjah za slovenske Šole Vsi gospodje delegati so naprošeni udeležiti so posvetovanja, katero bode v ponedeljek dne 5. aprila ob 8, uri zvečer v prostorih „Del. podp. društva". Pripraviti treba namroč že sedaj vse za o v e n t u v a I n i n t o k. Boj za slovenske šole. Jeden naših delegatov pri kouiisijonalnih poizvedovanjih nam piše : Ker vprasanjo glede slovenskih šol v Trstu zavzunlje prvo mesto med vsemi drugimi vprašanji ; ker si naše ljudstvo, sosebno v nižjih slojih, Htvar tolmači po svoje, ali boljo rečeno : po raznih govoricah, češ, da je vse izgubljeno, da je propadla naša prošnja, ali pa, narobe : da se že išče priiuoroii prostor ; kur nekaterim gospodom ni po godu, da so ho številke objavilo v .Edinosti', pro- sim Vas, dovolite ai še nekoliko prostora, da podam še nekatera pojasnila. Prošnje za slovenske iole ao se doposlale magistratu potom namestniitva. Magistrat, oziroma mestni zbor jih je odklonil it d bro poznanih razlogov. Da se ni o vseh štirih prošnjah razpravljalo v mest. aboru, oziroma da četrta ali zadnja prošnja ni prišla v raspravo pri prvi istanciji. razumeti je tako, da je namestništvo združilo vse štiri prošnje v jedno, smatrajoč tudi črtrto prošnjo kakor odkloajeno od strani občine. Poizvedovanja, dovršena ravnokar, odredilo je c. k. namestništvo kot druga instancija. Ta druga instancija ima sedaj reiiti stvar; na njej je toraj, ali odobri ali odkloni naše prošnje. Kakor sem izvedel od dotičnih organov, predloži magistrat vse spise na-mestniltvu v teku petih dnij, koje poslednja zaukaže potem v to sposobnemu uradniku, da vse pripravi v teku par dni, tako, da potem ne ostane drugega, nego reiiti to atvar. Nadejati se smemo toraj, da visoko c. kr. namestništvo kmalu reši to zadevo — dobro ali slabo, to ne moremo vedeti. — Kar se pa tiče objavljenih številk, stoji stvar tako, da, ako sami ne obvestimo svojih ljudij, jih pa obvestijo italijanski listi, kar bi bilo — po naiem skromnem menenju — ie slabše. To je gotovo, da bode magistrat poročal o vseh podrobnostih; in da na bode itedil z „dokazi" proti nam, to vemo ie naprej! Ali tudi mi se oglasimo o pravem času in na pravem mostu; povedali bodenio n. pr. dn gospoda niso mogli najti tudi takih ljudij, ki bivajo ie pruko 30 l»;t v jednem in istem kraju in plačujejo davke. Sploh pa smo si nabrali toliko gradiva, da odbijemo lahko vsak napad — to pa o svojem času. Sedaj pa treba mirno čakati v trdni veri, da pravična atvar mora imagati prej ali slej t Pomiloščenje. Nj. Vel. cesar pomilostil je b najvišjim odlokom i dne 21. t, m. 50 jetnikov v rainih ječah države. Med temi sta dva jetnika is ksinilnice v Gradiški in trije is Koperske kainilnice in dve jetnici iz kaznilnice v Begunjah. Pevcem „Slov. pevskega društva" se naznanja, da bode pevska vaja nocoj in v petek dne 2. marca. Za druibo sv. Cirila in Metoda nabralo se je v veseli družbi na Prošeku 240 sto* tink. Dotični gospod, ki je nabral svoto sa družbo sv. Cirila in Metoda dne 3. t. m. v „osmici* g. Ivana Godina v Skednju, je na* prošen izročiti jo na pravem mestu Družbi sv. Cirila in Metoda so od 20. jan. do 12. febr. t. 1. darovali: Slavni mestni avot stolnega mesta Ljubljane sa I. 1894. prispevka 500 gld. — svoto aares vredno dostojanstvenega stališča našega glavnega me* sta; vrla ženska podružnica v Gorici po bla* gajničarici g. Mariji Kancler 100; veleč. g. župnijski upravitelj Anton More kot prvo* mestnik podružnice v Loškem Potoku lajedno s podružničnimi doneski več darov v skupnem znesku 64 gld. 75 kr.; bivši tamburaiki abor čč. mariborskih bogoslovcev vse svoje tam> burice, ki ao stale 55 gld.; neimenovana do-brotnica za samostan šolskih Bestra v Veli-koški 25 gld.; preč. g. Lovro Ilerg, kanonik v Mariboru, 40 kron. ki nam jih je naklonila družba duhovnikov, zbrana pri 701etuioi preč. g. M. Modrinjaka, proita na Ptuji; slavna „Slovenska čitalnica" v Mariboru po g. dr. Bezjaku 16 gld.; vč. g. Karlo Miklavčič, župnik v Žuiinji 14 gld., in sicer 9 gld. nabrala je g.čna Marija Miklavčič v župnem dvorci v Žminji, 5 gld, pa je dar č. g. kape* lana P. Svegelja; slavna posojilnica v Zu-ženberku 10 gld.; preč. g. J. Kralj, dekan v Zavrči, 11 kron, nabranih pri odhodnioi č. g. kapelana Ozmeca ; g.a Terezija Razlag iz Starenove vasi v oporoki po g. A. Šlamber-garji, notarju v Ljutomeru, 5 gld.; gdč. Fra-njica Scraf. Brintek v Trnovem 10 kron, ki so nam jih naklonili: g. Ponikvar, potovalec tvrdke „K. Greinitzevi vnuki" v Trstu, 2 kroni, gg. Ljudevit Dolence, Štefan Brinšek, Mavrioij F&rber, Neimenovaneo, Jos. Primec, Fr. Ferjančič, Fr. Glleok iu vesela družba v Ilirski Bistrici po 1 krono; g. notar Hudo-vernik v Kostanjevici pri Weigleinovem banketu na Krškem nabrani znesek 5 gld, ; si. „Prva dolenjska posojilnica v Metliki" 5 gl.; č. g. Frančišek Pešec, kapelan v Cirknici v veseli družbi zloženih 7 kron; Neiuienovanec po vč. g. dež. arhivarju A. Koblarju 4 krone, g. Fran Demšar, podpredsednik Železniške podruknice, 5 gld. in vč. g. Mengiiki nad-župnik Ivan Zoreč po g. dež. posl. J. Krsniku 3 krone. — Slovenke in Slovenci ! Mislite ob svojih naslednjih darovih sosebno na Trat in na Velikovec, tako kot mi mislimo nsnji a skrbjo sicer, a z&gittovljamo Vas: ■ ponosom. Vodstvo družbe »r. Cirila m Metoda. Druiba av. Mohora. Kdor še želi pristopiti družbi av. Mohora, naj se oglasi vsaj do nedelje 4 sušca, in sicer v poštnih ulicah (Via detle poste) št, 16 ; kasneje se ne bodo več sprejemali novi družabniki. Stari udje, kateri še niso vplačali letnine za tekoče leto, in jo do nedelje ne prinesejo, ne bodo se več šteli sa družabnike. SI. načelništvu tržaške postaje. Iz Trsta se nam piše : Prosim, g. urednik, da blagovolite vsprejeti naslednje skromne moje želje v cenj. Vašem listu v prid popotujočemu občinstvu. — Kakor Vam je znano, so na tržaški postaji južne žalesnize tri okenca za izdajanje vožnih listkov, toda navadno je odprto le jedno samo. Bai vsled te omejenosti ostanejo na cedilu rasni popotniki, kateri hočejo odpotovati z dunajskim sjutranjim briovlakom, ker drvijo k istemu okencu tudi taki popotniki, ki se hočejo odpeljati z italijanskim brzovlakom, ki pa se odpeljejo is Trsta io-le 35 minut s a dunajskim. Ni torej čuda, da mora marsikdo zaostati v gnječi, v tem ko dobijo vozne listke popotniki sa italijanski brzovlak ; in dunajski jo — popiha jednostavno. Kaj ne bi se moglo urediti tak6, da se odpre „jedno" okence is popotnike z dunajskim sjutranjim briovlakom in „drugo" pa 1a popotnike 1 italijanskim f —A.— Popravak. V sobotnem večernem isdanju vrinila ae je v dodatku k „Tržnim cenam" tiskovna pogreika, katera, četudi je sama ob sebi mala, vendar moti smisel poročila. Zategadelj prosimo naie čč. čitatelje, da blagovolijo čitati na tretji stranici omenjene ite-vilke v ladnjem odstavku, ki prične 1 besedami: „Edino pri sladkorja... itd., stavek: »Te dni se je odprla sopet, a pomisliti treba, da Ima ie na raspolaganje... itd, namesto n i m r še na raspolagsnje .. .* Polidjako. 60letna Tereza Persič ii Ver* tojbe (okraj Gorioa) pobegnila je te dni svo* jemu možu, a prej preskrbela si je ovenks, prodavši 3 kravice, 60 kvintalov krompirja, 5 kvintalov iita, 2 voia sena, jeden voz slame in pa vse pohištvo. Ženioa je prišla v Trst s denarjem, katerega si je preskrbela na tako umesten način, hotevii pobegniti v Alek-sanorijo. No, nje soprog jo jo pa slučajno našel v Tratu in se vsaj navidezno pomiril žnjo, vendar pa je naprosil nekega policij* akega agenta, da pasi na ženico. Rus jo je agent zasači) v nedeljo zvečer, ko jo je ho> tela Resika popihati is prenočiičs, a preoblečena bila je popolnoma po gosposki". Vse to jej ni koristilo, kajti neusmiljeni agent odpeljal jo je v aapor. Pri njej naili so 90 frankov v slatu, 4 gld. v srebru in nekoliko drobiža. Svojo prtljago odpoalala je bila ne-svesta žena že prej na parnik, s katerim se je hotela odpeljati najprvo v Benetke, potem pa dalje v Brindiai in od tod v Aleksandrijo. Soprog se menda ne joče mnogo saradi tega, ker je ženica v tržaškem zaporu, namesto dn bi pohajala po Aleksandriji, glavna stvar je ta, da je dobil vsaj nekaj denarja nasaj. — Mestni stražarji prijeli so v nedeljo na Corsu zaradi prosjačenja, 24letno Ano Kari in nje 22 letno sestro Antonijo, obe s Katinare. — Nemani tatovi vlomili so v klet posestnika Antona Debeliiča pri Sv. Mariji Magd. Dolnji, hit. 262 ter odnesli 4 gnjati, vredne 18 gld. Mogoče je, da pridejo dotični tatovi 9n na kozarček vina k istemu posestniku, ako jih bode žejalo vsled gnjati. Statistika tržaška. Od 11. do 17. t. m. rodilo se je v tržaški občini 116 otrok (63 uiožkih in 53 ženakih). Mrtvorojenih bilo je 9 otrok. V istej dobi umrlo je 120 oseb (61 možkih in 59 ženskih). V razmerju na število prebivalstva pride torej 39*06 uirličev na vsakih 1000 dui Na pijači umrl. Neki obrtnik, bivajoč v ulici Olmo hšt. 5, pričel je predvčeranjim zjutraj popivati ter je nadaljeval pijančevanje do včeraj popoludne do okolu 5. ure. Ob tem času došel je v svojo dolavnioo, kjer se je pijan zgrudil na tla in obležal v nezavesti. Odnesli so ga potem v njegovo stanovanje. Takoj prihiteli adravnik konstatoval je — pijančevo smrt. Ostavil je jednoga sina in dve mali hčerki. Koledar. Danes (27.) : Leander, ik.; Bal-domir, op. Jutri (28.): Roman, ikM Ožbolt, ik. — Zadnji krajee. — Solnce iside ob 6. uri 30 min., satoni ob 5 ori 38 min. — Toplota včeraj : ob 7. uri zjutraj 3*8 stop., ob 2 pop. 6'6 atop. „Slovanski Svet" ima v 4. št. naslednjo vsebino : f Dr. Franjo Rački. — Deželni zbori pa koalicija. — Pri okni. (Stritarjeva pesem v latinici in cirilici ter ruskem prevodu). — Srca so nam otrpneta. (Pesem). — t'pny (Srbska pesem). — Uspomena (Hrv. pes.) - Odmevi franko-ruskih prasnikov (Ruska pesem s tolmačenjem). — M. M. Antokolskij, ruski kipar. — Vzorci ruske ženske. — 3000 naših! — Ruske drobtinice. — Ogled po alovanskem svetu. — Književnost. Najnovejše vesti. Dunaj 26. (Dri. zbor). Finaačni miniater jo predložil troje zakonskih načrtov v nada* Ijevanjo uravnave valute. Dunaj 25. Poljski klub je sklenil kandi-dovati primo loco grofa Leva Pininskega na mesto is državnega sodišča isstopiviega ministra Javorakegs. Dunaj 25. Umrl je mestni svetovalec Meissl, kateri se je hotel usmrtiti že pred nekoliko dnevi, ker se mu je smotilo v glavi. Paril 25. Včerij se je dogodila v Rue Saint-Deuis čudna eksplozija. Ne ve ae ali je to slučaj ali napad. Lyon 25. Včeraj se je raipočila v Quar-tier Guillotiere bomba pred vratmi neke pro* dajalnice. O poluooči so naili drugo bombo na dvoriiču neke iloglaine hiše. Dunaj 26. Ministarski predsednik knei Windischgruts povabil je danes k sebi vodje koalireh strank, da jim predloži glavne potese volilne preosnove. Dunaj 26. Nasproti rasnim kombinacijam francoskih listov s osirom na okolnost, da so cesar na svojem potovanju na Gap Sanct Martin isogne italijanskim tlem, konstatuje „Tel. Corr.-Burean", da bode oesar potoval po določenem programu po Gothardski ieles nisi, ter nadaljeval potem potovanj« po italijanskih tleh. Piaa 26. Včeraj avečer med prestavo v gledališču Teatro nuovo vrgel je nekdo bombo skozi okno 1a odrom. Raipok je bil silen. Okna so se rasbils. Dirigent orkestru dal je svirati kraljevo in Garibaldijevo koračnico. Nesreča se ni dogodila nikaka. Zaprli so več oseb, na nekatere leti sum. Trgovinski braojovl. Bndlmpsita. Pšenica sa spomlad 7 25-7 26, s* jasen 7'53 -7-54 Koruza 4-77 sa maj; ta juni 4*78 ---■— Ovts sa spomlad 6-77-6 78. Pfiunicrt nova od 77 kil. f. 7-45—7 50, od 78 kil. f. 7-56-7-60, od 79 kil. f. 7-65-7 70. od SO kil. f. 7 70-7-80, od 81 kil. for. 780- -7 8», RX 5-70 -S'90 j oves novi 6 » I-7 85. Ječmen 6-65—9 25; proso 4'20 -160. Ponudba pšenice srednje, tudi povpraševanja mlačno Prodalo se je 18000 met. stot. & nč. ceneje. Vreme; sneg. Praga. Nerafinirani sladkor: mlačen. Za fs-bruar 1« (tO-16-85. Za maj 15-77'/,. Nova roba nap-tember 1605, brez kupcev. Budimpešta. Špirit, 17— 7-50, silno stalen. Havro. Kava Santos good average Ml-76, sa juni 97-75 trg miren. Hamburg. Santos good average za marc f. 81'—, maj 80 —, aeptember 76-50. Trg stalen. Dun^Jaka bona 20. fabravmja KM. prodvčoranj. danes Državni dolg v papiiju .... 98-15 »8-80 . „ ▼ srebru .... 98-— 98 20 Avstrijska renta v zlatu . . 12020 120-05 , .v kronah . . . 97*90 »7 85 Kreditne akcijo....... 365 25 364-75 London 10 Lst........125.10 125.— Napoleoni......... 9921/, 9 91 100 mark........61*17'/, 61*12'/, loO italj. lir....... 43-80 43 20 SVOJI K SVOJIM! V novi prodajalniciiCi^bu1;. Alojsa Veael r Tratu, ulica llarriera vecelila št. Si je naprodaj najfineje blago po ugodni ceni. Sladkor, kava, rii In moka vodno svuia. Oljo najfinej, domače in fino. Testenina v velikom izboru kolikor impolitanska tolikor domača jako dobra. (26) Gostilna. „Al TeUtfrafo", Piuzza Dogmia &t. 2 toči istrsko vino po 28 nvi, belo po 32 nvč. V družine po 26 nvČ. od lednega litra vi&je. Izborna kuhinja. Sprnjcmajo se naročila na obe d o in veflorj o po zmernih c«iiali. Podpisani sn nadeja torej, da ga bodo gostiš obi-skavali v velikem itovilu. Udani 26-5 V. Covacicli. Laatnik politično društvo .Edinost". — Izdavatelj in odgovurui urednik: Maks Cotič. — Tiska Tiskan a Doleuc v Trstu.