Z97. Stnilta.
f Vmm, ■ Pit* &. tenka BK-
XLU. Ido.

.Slovenski Narotf- velja-
v Ljubljani na dom dostavljen:
•tlo lete.......K 2*~
pol leta......   ,    .  12*—
četrt leta     ••«•».    .    6-— na mrsee......         2*—
v upravniitvu prejeman:
celo leto.......K 22*—
pol leta........  11*—
četrt leta.......5*50
na mesec     .   .        •   •   •    .    1*90
Dopisi naj se frankirajo.    Rokopisi se ne vrača ja Uredništvo:  Knaflovi ulica tt 5   v pritličja) levo, telefon »L 34.
likat« vsak *aa %w%tmr tivzeamal nadali« te prani«*.
Inserati   veljajo:   peterostopna  petit  vrsta za enkrat  po   14 vin.,  za  dvakrat po
12 vin., za trikrat ali večkrat no 10 vin.   Parte in zahvala vrsta 16 vin. Poslano
vrsta 20 vin. Pri večjih insercijah po dogovoru.
Upravništva naj se pošiljajo naročnine, reklamacije,  inserati itd.
to ie administrativne stvari.
———   Posamezna številka veli« tO vinarja*.   ----------------
Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira. .Narodna tiskarna" telelon it. 89.
.Slovenski Narod- velja po pošti:
za Avstro-Ogrsko:
celo leto .......   K 25r—
pol leta  .......    •  13*—
četrt leta     ...«.♦,    6*50 na mesec     .   !.....2*30
za Nemčijo: celo leto.......K 30v--
za Ameriko in vse druge dežele: celo leto......K 35p—
Vprašanjem glede inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. Upravnisrvo (spodaj, dvorišče levo). Knaflova ulica-št. 5 telefon si. 89
Nemške skrbi.
Nemci so porabili mir božičnih dni za vsakovrstna razmišljevanja o svoji bodočnosti. Bodrilo jih je pri tem spoznanje, da jim je njihovo stoletno tiranstvo nad Slovani pridobilo vso tisto »ljubezen«, ki jo zaslužijo in zdi se, da jih navdajajo teške skrbi, kako urediti vprašanja, od katerih so odvisni vsi njihovi dalekosežni cilji.
Propad Turčije pomeni za nem-ško-madžarsko politiko, ki je tudi oficijalna politika avstrijsko-ogrske monarhije strašen udarec, zakaj s Turčijo vred so se podrli vsi temelji nem^ko-madžarske politike. Smoter te politike je bil vedno, slabiti balkanske Slovane kolikor mogoče in vzdrževati Turčijo toliko časa. da bo    mednarodni     položaj      dopustil
eksijo zapadnega dela Balkana do
luna. s čemur bodo tudi balkanski Slovani zapadli tisti žalostni usodi, ki jo je nemško-madžarsko tiranstvo pripravilo avstro-ogrskim Slovanom.
Ta politika je napravila   banke-
rot. Pri Kumanovem in Lozengradu.
Skoplju in Lule-Burgasu je bil tej
itiki izkopan grob. Sicer so v državi avstrijski še mogočni faktorji, ki se nečejo sprijazniti z nastalimi pre-mernbami na Balkanu in rožljajo še - edno z orožjem — glej »Armee-Zetanff« — četudi morda bolj zaradi svojih borznih špekulacij, kakor iz skrbi za    prihodnjost    monarhije,
Ja v obče prevladuje spoznanje, da je treba dati slovo dosedanjemu stališču    in    dobiti novo popolnoma
■gačno podlago zunanji politiki. Ze nekaj Časa sem je v raznih listih čitati ne preveč globokoumna razmotrivanja o novih smotrih av-stro-ogrske zunanje politike. Začelo ^e je to že med delegacijskim zamejeni, vendar se je tistim govorom poznalo, da se merodajni krogi še sami niso prav orijentirali in si niso na jasnem, kaj naj zahtevajo in za čem naj streme. Od tedaj pa so se Zorna izkristalizirale iz nemških možgan različne konkretne ideje, ki jih je naposled nepoznan »državnik obrazložil v graške »Tagespošte« božični številki.
Reči se mora, da so si Nemci prav enostavno in priprosto prikrojili    svoj    novi zunanjepolitični pro-
gram. Ce smemo verjeti ostrim člankom francoskih in italijanskih listov, je ta novi program tudi že postal program oficijalne avstro-ogrske politike in se ravno sedaj vrše dotične diplomatične operacije. Vsebine tega programa, pojasnjuje »Tagesp.« državnik s hvalevredno odkritosrčnostjo. Ta državnik pravi, da hoče Avstrija krepko penetration paci-fique, ki ji zagotavlja prvenstvo med balkanskimi državami in ki naj jo ustvari kolikor mogoče tesna politična in gospodarska ententa. V domači govorici pomeni to, da zahteva Avstrija, naj bi se balkanske države podale v politično in gospodarsko odvisnost Avstrije. »Tagespoštin« državnik tudi prav nič ne prikriva, kake uspehe si obeta od take uredbe razmer. Avstrijski Nemci in Madžari bi imeli na Balkanu bogate dohodke, vpliv Rusije na Balkan bi bil uničen in za slučaj, ko pride do rešitve vprašanja o gospodstvu nad Sredozemskim morjem, bi šel slovanski Balkan v boj za germansko nadvlado.
Take načrte so si napravili Nemci in kakor smo že prej rekli, se zdi, da je avstrijska diplomacija že na delu. da bi te načrte uresničila. Lahko tudi dostavimo, da se je tega dela lotila s sredstvi, ki bodo še poglobili presrčna čustva, katerih plamti ves Balkan.
Kake uspehe bo rodilo to prizadevanje, se pokaže najbrž že v prihodnjih tednih. Ruski pregovor pravi: Durnoj mir lučše horošoj voj-ny.
Morda se avstrijski politiki res posreči, da doseže vsaj nekaj tega, kar je postavila v svoj program, morda bo ta politika dosegla tudi kak triurni — stalni bodo ti uspehi samo tedaj, če bo Avstrija mogla ustvariti interesno edinstvo med njo in med balkanskimi državami. Izsiljeno prijateljstvo bo trajalo samo do — prve prilike se ga otresti.
»Tagespoštin« državnik uvide-va. česar doslej avstrijski Nemci niso hoteli uvideti, da je prijateljsko razmerje z balkanskimi državami samo tedaj mogoče, če se premene tudi notranje razmere v A v :riji. Ta državnik pravi: V Avstriji in na Ogrskem se moramo naučit; pojmiti, da obstoji v monarhiji ju^' »slovansko vprašanje, ki ima svojo mednarodno stran in nevarnost.    Na notri.
ne na ven vladati, to mora biti deviza. Dinastična vernost, historični razvoj in vsakovrstno prepleteni interesi so močne vezi. Trajno pa ne zadostujejo. Politična polnopravnost in svoboda, varnost narodnega, kulturnega in gospodarskega razvoja spadajo zraven kot dalnje vezilo.«
»Tagespoštin« državnik reklamira rešitev narodnostnega vprašanja za avstrijsko-ogrsko monarhijo kakor to delajo tudi drugi politiki. V »Tagespošti« sta se poleg rečenega državnika oglasila kar še dva nemška politika v tej stvari. Če se pregleda vse, kar se je že pisalo in govorilo o tem problemu in kar se zdaj zopet piše in govori, se spozna le eno: Nemci iščejo formulo za rešitev narodnostnega problema, iščejo jo z očividno nervoznostjo, kakor bi stali Srbi že pred Siskom, a — ne najdejo nič pametnega.
»Tagespoštin« državnik priporoča Nemcem, da morajo ti vzeti vodstvo jugoslovanske politike v roke, da se ta politika ne bo delala brez njih in proti njim. Tudi celovški Dobernig se je oglasil v isti številki »Tagespošte«: od tako majhnega in-teligenta kakor je dolgokraki Dobernig seveda ni pričakovati, da bi povedal kaj boliega; naklepal je nekaj banalnosti, da bodo Nemci naredili konec vseslovanskim stremljenjem v državi in zunaj nje, sicer pa da so in hočejo ostati vodilni narod v monarhiji. Oglasil se je dalje nemški poslanec Lodgman. ki ga tudi skrbi vseslovanska misel in premišljuje, kako bi jo naredil za državo in za nemštvo neškodljivo. Mož ubira sicer jako radikalnonemške struje, a se razlikuje od Doberniga že po tem, da ima vsaj  nekako idejo,  kaj hoče.
Ne izplača se. jemati v pretres te nemške načrte. Njih vrednost tiči le v tem. da so dokaz, kake preglavice dela nemštvu narodnostni problem zdaj. ko se ie na Balkanu začelo vstajenje slovanstva. Formulo iščejo, seveda ne formule za rešitev problema, ampak formulo, kako bi nemškemu in madžarskemu tiran-stvu nad Jugoslovani zagotovili obstanek tudi za prihodnjost. Način bi radi našli, da bi postali Slovani prostovoljni tlačani nemštva in njegovih roparskih ciljev, hlapci nemškega gospodarskega in kulturnega zavoje-vanja in landskneehti pangerman-skega    imperijalizma.     >Nemci    naj
vzamejo vodstvo jugoslovanske politike v roke» pravi »Tagespoštin« državnik. Z ljudmi takih blodenj niti govoriti ni moči.
Naj torej Nemci kujejo naklepe in se vdajajo vsakovrstnim fantazijam kakor se jim zdi; Jugoslovani se danes vse drugače kakor kdaj poprej zavedajo svoje veljave za državo in tudi svoje moči ter si bodo znali iz-vojevati kar jim gre.
Zadoščenje za Prochasko.
Avstrijska konzula Prochaska in Tahv se vrneta prihodnje dni na svoji službeni mesti v Prizrenu in v Mitrovici. Pri ti priliki bo oddelek srbskega vojaštva salutiral avstrijski zastavi pred dotičnima konzulatoma in bo s tem slavnostjo zaključena afera, ki spada med najbolj žalostne epizode, kar jih je rodila balkanska kriza.
Več tednov se je bilo bati, da zaradi konzula Prochaske nastane vojna. Kaj se je vse pisalo o tej stvari! Da je Prochaska umorjen, da je sko-pljem,   da je avstrijska   zastava po-
nesnažena.....Ministrstvo zunanjih
del je že več tednov poznalo golo in suho resnico, pa ni prišlo z njo na dan, pač pa je »literarni oddelek« zunanjega ministrstva razširjal o tej stvari vedoma neresnične vesti.
Zdaj šele je ministrstvo v detajlih objavilo, kaj so Srbi zagrešili. Ministrstvo navaja naslednje pre-greške srbske armade proti avstrijskemu konzulu Prochaski:
1. Da je srbska patrulja prijela konzularnega poštnega sla in mu odvzela pošto: 2. da je srbsko vojaštvo cerniralo konzularni poslopji v Prizrenu in v Mitrovici in to vzdrževalo več dni tako strogo, da je bilo konzuloma nemogoče izpolnjevati njih posle; 3. da je bil 24. novembra aretiran in dva dni zadržan honorarni uradnik konzulata v Prizrenu Bekir Sami Effendi; 4. da je srbsko vojaštvo vzlic opetovanim ugovorom preziralo varstveno in asistenčno pravico avstrijskega konzula pri opetovanih preiskavah v katoliški cerkvi v Prizrenu, ki stoji pod avstrijskim protektoratom.
To je vse! In zaradi tega taka, več tednov trajajoča gonja, ki bi bila lahko provzročila strahovito voj-
sko in spravila narode   v    največjo nesrečo.
Poslanec prof. Masarvk, ki je bil opetovano v Belgradu in se je na licu mesta informiralo stvari, poroča v »Času« o Prochaskovi aferi to-le:
Srbski vladi je Prochaskovo delovanje od prej znano in ve, kako živahno je agitiral v Albaniji predno se je vojska začela. V Belgradu pa se niso brigali, kaj se godi v Prizrenu, dokler niso Srbi tja prišli. Dotlej je Prochaska brez dvoma deloval po naročilu svoje vlade; belgrajska vlada se je bavila samo s tem, kar se je zgodilo po zasedenju mesta. Najvažnejši vzroki afere so konzulove pritožbe, zaradi katerih se je avstrijska vlada pritožila v Belgradu. Ena pritožba pravi, da so se srbski vojaki v Prizrenu napram katoliškemu duhovniku nespodobno vedli, in mu baje s smrtjo grozili, da so vdrli v katoliško cerkev in v hišo usmiljenih sester, da bi tam iskali orožje. Konzul Prochaska se je pri tem skliceval na to, da stoje katoličani Albanije pod protektoratom Avstrije. Kot satisfakcijo je zahteval konzul Prochaska, da ga mora oficir, ki je vodil tisti vojaški oddelek prositi za odpu-ščenje. Proti tej pritožbi pa stoji pričevanje dotičnega katoliškega duhovnika samega, ki izjavlja, da se mu absolutno ničesar ni zgodilo, oficirji da so stopili samo v cerkev in v drugi k cerkvi spadajoče lokale, da vidijo, če ni tam orožje skrito. Druga konzulova pritožba pravi, da so srbski vojaki vzeli poštnemu slu konzulovo korespondenco in pa revolver, ki ga je imel pri sebi. Ta slučaj se na Dunaju ostreje presoja, a treba je dognati. Če je po mednarodnem pravu res tako težak in če se podobni slučaji niso zgodili med nemško - francosko vojsko in kako se jih je takrat poravnalo. Nadalnja pritožba se tiče tega. da so srbski vojaki odpeljali ponija, ki se je pasel in o katerem so kmetje rekli, da je konzulova last. Srbi pripominjajo temu, da vojaštvo vendar ni moglo brezpogojno verjeti albanskim kmetom.
Ko je konzul Prochaska zapustil Prizren, so se zgodile proti njemu demonstracije, katerih so se udeleži-1 H tudi katoličani. Srbski diplomatje pripisujejo temu dogodku važnost, vendar opozarjajo, da so demonstracije lahko veljale tudi tisti dvomljivi ženski, ki je bila v konzulovi družbi.
LISTEK.
1912.
Retrospektiva V. V.
(Dalje.)
Na Francoskem se je začelo leto z veliko izpremembo v kabinetu, posledico dogodkov v Maroku, kjer se je uprlo domače prebivalstvo. Ta izprememba pa je deloma tudi posledica spora s Špansko. V Maroku niti do konca leta ni nastopil popolen mir in do ure tudi še spor med Francosko in Špansko ni popolnoma poravnan. V spor je posegla tudi Anglija ter je poslala pred Agadir svojo vojno ladjo. Sultan Mulev Hafid v Fezu se ni čutil več varnega pod francoskim protektoratom in res je prišlo v Fezu do revolucije. Protektorat nad Marokom so nato Francozi kratkomalo molče odpravili in zasedli Fez in vsa druga večja mesta. Francoskim četam je poveljeval ge-nela Liatev. Sultan Mulev Hafid se je odpovedal prestolu in v Cassablanki je bil proforma razglašen za sultana Mulev Jusuf. Začetkom januarja, ko le bil otvorjen francoski parlament, te prišlo do spora med zunanjim ministrom De Selvesom in ministrskim predsednikom CailIauxom, čegar posledica je bila demisija celokupnega kabineta. Nastopilo je nato »ministr-
stvo najslavnejših mož« od Garnbet-tovih časov, ministrstvo Poincare. Sredi meseca aprila je umrl predsednik francoske zbornice Brison. Po leti je bila sprejeta nova volilna reforma za Francosko. Zlasti pomembna so bila za razvoj svetovnih dogodkov potovanja francoskih državnikov, mornariškega ministra Del-casseja in ministrskega predsednika Poincareja v Petrograd, ter so bila ta potovanja brez dvoma v zvezi s premestitvijo celega francoskega vojnega brodovja v Sredozemsko morje meseca septembra, kar je obenem znamenje ozkih stikov med državami tripelentente. Omeniti moramo tudi bombne atentate na avtomobile in obleganje Garnierja in Valeta v Nogens sur Marne.
V Rusiji se je zaključila škandalozna afera čenstohovskega samostana. Lakota je zavladala v guber-niji Samara. Četrta gosudarstvena duma je pričela svoje delo ravno v najkritičnejšem času za celo Evropo. Med vojno Turčije in Italije je bil odpoklican iz Carigrada ruski veleposlanik Čarikov in je prišel na njegovo mesto Giers, znamenje, da je Rusija vedela, kaj se pripravlja na Balkanu, Tudi Sasonovovo potovanje v London in Pariz je bilo v zvezi s pripravljajočimi se dogodki. Med italijansko-turško vojno je imela Rusija mnogo opraviti v kavkaskih provincijali in v Perziji. Med četami bivšega perzijskega šaha Mohame-
da Alija in perzijskimi vladnimi četami je namreč opetovano prišlo do krvavih spopadov. Tudi Turčija je nadaljevala v Urmiji s svojo agresivno taktiko. Rusija je zasedla Te-bris, Mešed in mesta ob Urmijskem jezeru, in skoro bi bilo prišlo do razdelitve Perzije med Angleško in Rusijo. Pri Ardebila se je vršila celo že krvava bitka. Končno pa se je posrečilo Rusiji pregovoriti bivšega šaha, da je zapustil perzijska tla. Tudi s Kitajsko je prišla Rusija v navskrižje. Mongolska se je namreč odločila od kitajske republike in sprejela nekak protektorat Rusije, ter je bila tozadevno sklenjena tudi med Rusijo in Japonsko meseca julija pogodba. Ko pa so v novembru zasedli kitajski vojaki Kobdo, je prišlo do konflikta z Rusijo, ki še danes ni poravnan. Govorilo se je celo, da pride spomladi do vojne. V ruski crnomorski mornarici je prišlo opetovano do upora in tudi povodom srečanja carja z nemškim cesarjem so odkrili nameravan atentat. Sploh se ni čuditi, da se je tudi letos zelo širilo v Rusiji revolucionarno gibanje. Najvažnejša pa ostane med Rusijo in Francosko mesca avgusta na novo sklenjena vojaška konvencija. Ce omenimo še bolezen prestolonaslednika in odpoved velikega kneza Aleksandrovima, smo v velikih, nikakor popolnih potezah orisali razvoj Rusije v preteklem letu.
Angleška je stala v celi prvi po-
lovici letošnjega leta v znamenju stavke v premogokopih, ki je vplivala ne le na industrijo na Angleškem samem, marveč na celem svetu. Stavka sama pa se je razširila tudi na kontinent ter so znani našim čitateljem velikanski nemiri v rudo-kopih v porečju Ruhre. Od konca februarja do začetka aprila je trajala stavka, njene posledice pa so se čutile Še pozno v poletju, celo še začetkom zime. Vsakemu je tudi še v spominu grozna pomorska nesreča >Titanika«. Angleška vlada se je tudi letos trudila najti način, kako omogočiti Irski brez škode za Anglijo samo, parlament; ni se ji posrečilo. Meseca maja sta se sestala ministrski predsednik Asquith in mornariški minister Churchill na Malti z lordom Kitschenerjem, da se dogovore zaradi Egipta, in pozneje je bila s Francosko sklenjena pogodba, glasom katere je Francoska koncentrirala vse svoje vojno brodovje v Sredozemskem morju.
Svoj sloves kot dežela atentatov je obdržala tudi letos Španska. Zaradi atentatorja Zuquette, najbrže pa bolj zaradi napetosti s Francosko, je podalo ministrstvo Canalejas svojo demisijo, vendar je ostalo na krmilu rekonstruirano ministrstvo Canalejas, dokler ni meseca novembra padel Canalejas, zadet od krogel atentatorja. Poleti meseca avgusta je završalo tudi zopet v Barceloni in le vse kazalo, da pride do splošne re-
volucije. Tudi Portugalska se še nI pomirila. Zlasti so portugalski škofje in duhovščina ščuvali proti republiki. V Lizboni je prišlo zaradi tega do pouličnih bojev, vsled česar je bilo proglašeno obsedno stanje, v Ivori je prišlo do spopada med delavci in gardo, monarhisti so vdrli v mesto Verin, bili pa so pregnani, tudi v Mariti je prišlo do cestnih bojev, končno so se bližali monarhisti s Španskega Valenziji del Alcantara, vendar se je posrečilo monarhiste pregnati. Kljub temu neuspehu pa mo-narhistično gibanje Še danes ni ponehalo.
Belgija je trpela močno pod vplivom angleških stavk, znani so izgredi rudarjev v Monsu in Borinagi. Pred volitvami je pomnožila Belgija mandate v parlamentu in senatu, krvavi boji pa so se vršili vsled klerikalnih nasilstev in goljufij pri volitvah samih. Tekla je tudi kri. Koncem leta je sklenila Belgija otresti se ne-vtralitete in postaviti svojo lastno vojsko.
O Danski je beležiti le, da je izgubila svojega kralja Friderika III., ki je umrl v Hamburgu. Na Švedskem so dobile ženske popolno enakopravnost in Norveška je sklenila pomnožiti svojo vojno mornarico ter dala povod za razmotrivanje takozvane Skandinavske unije. Omenimo še, da je Amudsen zahteval prvenstvo odkritja južnega tečaja.
(Dalje prihodnjič.)
Stran 2.
SLOVENSKI  NAROD.
2ST/ stev.
To zgodbo pojasnjuje nekoliko pač tudi dejstvo, da avstrijski konzul v Skoplju ni povabil konzula Procha-ske na dinć, ki ga je priredil konzulu Edlu in njemu dodeljenemu srbskemu ministerijalnemu uradriku dr. Raki-ću. Šlo bi se še za to, dognati, če se je iz avstrijskega konzulata pri vhodu Srbov streljalo, zaradi česar se je bil srbski poslanik Simič na Dunaju pritožil. Odločila bi pri tem kvaliteta prič, a zdi se, da je belgrajska vlada stvar pustila pasti.
Tako poroča prof. Masarvk, čigar verodostojnost je pač nad vsak dvom vzvišena. Ce se primerja Ma-sarvkovo in oficijalno pojasnilo o tej stvari, se spozna, da cela afera ni drugega, kakor — trivijalno povedano — pet krav za groš. In zaradi takega nič bi bilo prišlo skoro do vojne.
Zdaj, ko je stvar vsestransko pojasnjena, bi bila pač dolžnost, da se v parlamentu izpregovori brezobzirna beseda.
Med vojno in mirom.
Afera Prochaska.
Kakor poročajo iz Prage, se izve o koncu neslavne afere Prochaske, da je glavne vzroke vse afere izskati v pritožbah konzula, ki jih je izrekel v Belgradu. Pritožil se je, da so ravnali srbski vojaki napram katoliškemu duhovniku v Prizrenu nespodobno ter mu grozili s smrtjo. Srbski vojaki so vdili baje v cerkev in v hišo usmiljenih sester in iskali tam orožje. Konzul Prochaska se je pri tem skliceval na dejstvo, da stoje katoliški Aibanci pod protektoratom Avstrije. Kot zadoščenje je zahteval, da se opraviči oni častnik, ki je vodil celo akcijo. Da ta pritožba ne odgovarja resnici, priča dejstvo, da je izpovedal oni katoliški duhovnik sam, da se njemu in usmiljenkam ni zgodilo prav nič in da ni prav nobeden vdrl v cerkev, pač pa so častniki v cerkev in druge prostori prišli, da vidijo, če ni tam skrito orožje.
Druga pritožba konzula Prochaske pravi, da so srbski vojaki odvzeli poštnemu slugi konzulovo korespondenco in revolver.
Še druga pritožba pravi, da so srbski vojaki vzeli konzulu tudi poni, ki je bil njegova last.
Ko je konzul Prochaska zapustil Prizren, so se vršile proti njemu demonstracije. Glasom zanesljivih srbskih vesti pa so se teh demonstracij udeleževali tudi katoličani. Sploh pa je prav lahko mogoče, da so demonstracije veljale oni dami, ki je bila v njegovem spremstvu.
Srbski viri opozarjajo tudi na dejstvo, da konzul Prochaska ni bil povabljen na diner v Skoplju, ki ga je dal tamošnji avstro-ogrski konzul in h kateremu sta bila povabljena konzul Edl in dr. Rakič, srbski mini-sterijalni uradnik.
Mogoče bi blo, da bi zahtevala srbska vlada, da se dokaže, ali se je res streljalo iz avstro-ogrskega konzulata na srbske vojake, vendar se zdi, da srbska vlada sedaj ne vztraja več na tej zahtevi.
»Pester Llov piše o posetu srbskega ministrskega predsednika Pa-siča pri avstro-ogrskem poslaniku v Beigradu Ugronu, da je ta zahteval, da srbska vlada izrazi svoje obžalovanje nad dogodki v Prizrenu in Mi-trovici in da oddelek pod povelji srbske vojske izkaže čast avstrijski zastavi. Tisto je srbska vlada že tudi sama ponudila.
Mirovna pogajanja.
Mirovna pogajanja se le prav počasi razvijajo kljub optimističnemu naziranju v londonskih političnih krogih. Zlasti se zdi, da se čuti Turčija sedaj vojaško tako pripravljena, da more vsak hip uspešno začeti z vojaškimi operacijami, na drugi strani pa se zdi, da vlada med državami Balkanske zveze needinost. Na Dunaju, od koder ves čas vojne še ni prišlo niti eno zanesljivo poročilo, govore sedaj, da se razpor med Bolgarsko in Grško kaže posebno v tem, da bolgarski in grški delegati v Londonu niti občevati ne marajo drug z drugim in da mora posredovati srbski delegat Novakovič. Dunajski krogi so mnenja, da bo Solun pripadel, če se ne bodo za to vprašanje zavzele velesile, Bolgarom. Seveda se bo to zgodilo na popolnoma drugačen način, kakor sanjajo na Dunaju, kjer kriče, da bo v skrajnem slučaju napovedala Bolgarska Grški zaradi Soluna vojno.
Kakor izve poročevalec »Marina*, se ne bodo zadovoljile balkanske države s težkimi teritorijalnim! pogoji, marveč bodo zahtevale tudi vojno odškodnino in gospodarske prednosti od Turčije. Uvidijo sicer težo pogojev, ki puste Turčiji v Evropi samo polotok Chersones in zaledje Carigrada, katera dva dela med seboj ne bosta zvezana, vendar priznavajo delegati sami, da o tem vprašanju še ni padla zadnja beseda.
O Albaniji so se izrazili delegati: Sprejeli smo v svoje zahteve, da Turčija odstopi skoro vso svojo evropsko posest, tudi stavek, da postane Albanija neodvisna, da pa se meje Albanije določijo šele pozneje. To se je zgodilo z ozirom na velesile, ki so zahtevale avtonomijo Albanije pod sultanovo suvereniteto.
Turški delegati hočejo podati protipredlog, glasom katerega naj bi ostal Turčij velik del Thracije z Odrinom in del Makedonn* Solunom.           __________
Med ranjenimi srbskimi brati.
Slike in črtice.
Pripoveduje dr. Ivan O r a ž e n.
111.
Pot do Niša.
Tedaj so vozili v Srbiji le vojaški vlaki, ki so prevažali vojake, ranjence, različne vojaške potrebščine in one civilne osebe, ki so imele posle pri vojni saniteti. Videli smo. da se bo tudi s tem vlakom peljalo mnogo sanitetnega materijala in veliko vojaškega in civilnega sanitetnega osobja. Posebno ženskih strežajk je bilo mnogo na peronu; te strežajke so se rekrutirale iz vseh krogov srbskega naroda. Trudil se je pač vsakdo, da zmanjša po svojih močeh trpljenje in bolečine mnogih žrtev, katere so bile pač neizogibne v tem strašnem boju.
Sprevodnik nam je svetoval, da naj hitro zavzamemo svoja mesta v vozu, drugače se nam lahko pripeti, da bodemo vsled silnega navala pa-sažiriev stali celo noč na hodniku železniškega voza. Poslušali smo njegov nasvet in mu bili pozneje hvaležni za njega.
Naval je bil tako velik, da smo sedeli stisnjeni kot sardine in hodniki so bili natlačeno polni.
?ele ob 7. smo se mogli odpeljati. V našem vozu sedele so same učiteljice-strežajke in žena nekega sedanjega ministra, ki se je peljala v Niš, da obišče svojega ranjenega sina. Povedala nam je na kratko, da je čula, da ji je sin teško ranjen, prestreljen ali skozi trebuh ali skozi prsa in da leži sedaj v vojaški bolnici v Nišu. Prosila nas ie, da ga preiščemo ob priliki, ko si ogledamo voja-bolnico.
Tako priprosto, tako mirno je nam pripovedovala to za materino srce gotovo grozno novico, da smo se vsi čudili. Ali ne čuti mati za sina? Ali je brez srca? Vroče in nežno ljubi njeno srce svojega sina in gotovo ji razjeda silna bolest njeno dušo .. . vsaj ima oči vse rdeče in vnete vsled brezsrčnih noči. vsled solza, katere je na tihem pretočila ... Ali ona ni samo mati ranjenega sina. ona je tudi hčer junaškega srbskega roda, ki daruje vedoma tisoče svojih sinov na krvavem žrtveniku osvobojenja tlačenih sobratov v Stari Srbiji in Makedoniji. Ves narod daruje in srbske matere doprinašajo t,;ho in nemo silne, strašne žrtve . . . Svoje tuge pa ne pokaže nihče za-vistnemu svetu, svet naj ne ve, koliko trpi plemeniti srbski narod..
Nato se ie začela razgovarja*i z navzočimi učiteljicami, navdušev ila jih za njih težavni učiteljski stan in iim slikala hvaležnost naroda za He-sra duševno povzdigo. In kakr so žarele vsem tem ženam oči . . . nobena ni govorila o sebi. ni mislila na sebe, le dobrobit celokupnega naroda jim je lebdel pred očmi, le za nje-rra prinravliene so delati in se žrtvovati. Ne boimo se za prihodnjost naroda, ki ima take matere, take hčere! Vlak je vozil jako počasi in na nekaterih postajah čakal prav dolgo. Na progi je bilo namreč vse polno vojaških ter sanitetnih vlakov, in da se ne doTodi kaka nesreča, vozili so počasi in previdno.
O spanju ni bilo govora; ako si malo zadremal, takoj si se zopet prebudil. Bili smo pač med narodom, ki se je nahajal v vojnem stanju in tu je bilo za nas toliko novega, toliko nenavadnega, da so nam bili vsi živci razgreti.
Pa počasi je le minula noč in ker ni bilo megle, postalo je v vozu okolo 5. zjutraj vže precej svetlo.
Tz hodnika vstopi v naš voz mladi mož in se vsede na mesto, ki je postalo za nekaj časa prosto. Posluša naš razgovor in nas potem vljudno popraša. če nismo mogoče Slovenci. Ko mu pritrdimo in povemo, da smo zdravniki, bil je tega še bolj vesel, češ naši ranjenci se bodo z vami popolnoma lahko razumeli, ker tudi jaz sem vas dobro razumel. Tudi on nam je potrdil, da je v Nišu vse prenapolnjeno ranjencev, zraven na veliko pomankanje zdravnikov. Pogledal sem ga malo bolj natanko in videl, da ima na glavi tri velike brazgotine. Opazil je. da ga motrim, obrnil se je smeje k meni in mi rekel, da me gotovo zanimajo njegove ve-
like brazgetine na glavi. Povedal nam je, da je četaš, in da je ta znamenja na glavi dobil na Četovanju. Videlo se mu je na licu, da je jako izmučen in utrujen; pa vsa) je v kratkem času prehodil ves Sandžak in velik del Stare Srbije, kjer je služil srbski vojski kot vodnik, kateremu so bile znane vse steze, vsa pota in nevarni klanci.
Kdor si napravi sliko o četaših po popisih, ki jih je čital v avstrijskih nemških listih, ta si mora misliti, da so Četaii navadni in divji roparji, ljudje brez olike, katerim je ropanje glavna in edina stvar. Toda ta sodba o njih je popolnoma napačna in krivična. Res je, da so Četaši izvršili večkrat krute in krvave čine, ali to je bila vedno le revanža, le povračilo divjim Arnavtom za njihova grozodejstva. Drugače so pa četaši večinoma jako naobraženi in inteligentni ljudje, združeni v strogo organizacijo, ki ima namen braniti Srbe v tur-šKih pokrajinah pred Arnavti in re-kognoscirati sovražnikovo ozemlje. Vsi srbski oficirji, s katerimi sem imel pozneje priliko govoriti, potrdili so mi, da so bili četaši v rekognoscira-nju nedosegljivi.
Tudi naš znanec je bil jako izobražen mož, ki je kaj lepo govoril o bodočnosti osvojenih dežela na podlagi strogo ekonomskih načel. Najbolj si je Želel, da pride v nove kraje slovanski denar in posebno naši jugoslovanski obrtniki ter inteli-genti.
Pripovedoval nam je tudi o Slo-vencu-četašu. s katerim je skupaj Četoval in ga hvalil kot jako hrabrega in drznega dečka.
Tako nam je minula dolga vožnja in ob 8. zjutraj ustavil se je vlak v Nišu. Dospeli smo na svoj cilj in izstopili.
Staiersho.
Umrl je v Podgradu pri Št. Jurju ob j. žel. 23. t. m. šele 28 let stari posestnik Franc Samec. Pokojni je bil splošno priljubljen.
Vransko. (Društvene prireditve ) Telovadno društvo »Sokol« ima 5. januarja svoj redni občni zbor ob 3. uri popoldne v telovadnici. — »Ciril-Metodova podružnica« vprizori v nedeljo, 12. januarja prvič narodno igro »Deseti brat«, drugič pa v nedeljo. 19. januarja. Začetek prvič ob 8, uri zvečer, drugič ob 3. uri popoldne.
V  nedeljo.    26. januarja    pa    priredi »Sokol« običajno maskarado.
»Sloga« je zopet enkrat izblek-nila Čisto resnico, zakaj »Slov. Gospodar« s tako infernalno strastjo napada mariborskega trgovca Vilko-ta Weixla. Naivno namreč »širšemu občinstvu pojasnjuje sledeče«: »Vilko Weixl si je pred leti v Gosposki ulici uredil trgovino s papirjem, ki dobro uspeva, iMedtem si je tudi tiskarna sv. Cirila uredila trgovino s papirjem in zdai hnjska. da bi uničila slovenskega konkurenta - Faušija! Pred takim početjem si pač sv. Ciril sramu zakriva obraz!- — Mi bi staremu poštenjaku iz Soluna naravnost svetovali, nai kakor kafra izgine iz Maribora, sicer bo tam v svojem starem lokalu CVichverwertunestel-Je!!) pod ?ebotom dobil še vse dru-tra opravila, kakor gnjaviti ubogega slov. treovca!
Iz Studencev pri Mariboru. Volitve v občinski odbor so končane. V tretjem razredu so zmagali s pomočjo slovenskih glasov soc. demokrati.
V  prvem in drugem pa propadli Slovenci proti nemški večini. To kratko naznačenje volilnega izida bo sicer marsikoga malo osupnilo, ker smo si prej obetali najboljše uspehe, posebno v drugem razredu, a vseeno moramo biti zadovoljni tudi s tem negativnim usnehom. V Studencih še namreč do letos niti nikdo ni mislil na kako resno volilno akcijo. Govorilo se je sicer, nekaj po časnikih ni-salo in ker ni bilo pravega upanja na zmago, je pri tem ostalo. Nastopili smo torej prvokrat, posvetili prvo-krat v temo volilnega imenika, kler smo iztaknili celo vrsto sleparij. Do 40 reklamacij je bilo treba, da se je očistil primerno imenik, ki je kazal potem direktno slovensko veČino — 43 slovenskih glasov od 85 skupnih! To je bilo dejstvo, ki je Nemce popolnoma zbegalo in jim dalo povod, da so napeli vse sile, da bi nas prehiteli. NaSe reklamacije so se odklonile od občine skoraj vse in trebalo je pritožbe na okrajno glavarstvo, ki je potem pritisnilo na občino, da se je cela zadeva rešila v našem smislu. Ko so se začela Nemcem majati tla, reklamirali so kar celo vrsto svojih iz tretjega razreda v drugega, ki te poskočil tako! za dvajset njihovih glasov brez ozira na davčno razmerje, dočim se je nekaj naših norinilo v tretiesra. Vse to se ie zgodilo v zadnjem trenutku in ko smo mi ta sunek opazili, bila ie z*e doba zadniih osem dni pred volitviio. ko se imenik ne sme več spreminiati. Razveljavili smo sicer pri volilni komisiji glasove
desetih učiteljev, ki v Studencih sploh nimajo volilne pravice, a to je bilo premalo in prepozno, ker so bili naši volilci že zbegani. V drugem razredu smo dobili povprečno 26 glasov proti 51 nemškim. Ta neugoden izid je povzročilo, kakor že rečeno, slabo razmerje imenika, potem pa nenavadno silni nemški teror. Nemški kmet je pregovoril slovenskega soseda, češ, Siidmarka bo takoj odpovedala šolsko posojilo in kmetje bodo plačevali itd. Podrobnosti takega postopanja bi bralce le dolgočasile, omenimo le, da so nas ravno nekateri kmetje pustili na cc dilu in trije socijaldemokrati, ki jih pa itak ni bilo veliko v tem razredu. Neki Nemec je enemu članu volilnega odbora naravnost izjavil, da je tukaj zmagalo vino. Tem lepši pa je bil nastop naših v 3. razredu. Tam so dobili soc demokrati povprečno 242, Nemci pa 193 glasov. Za soc. demokrate so glasovali tudi naši volilci, od katerih je prišlo od 115, 110 na volišče, kar je za naše, večidel delavce, nad vse Častno. Pripomnit* moramo, da so dotičniki, katerih otroci se podpirajo od naše strani s šolskimi potrebščinami in z božični cami, nastopili do zadnjega na volišču, razun ene vdove, ki so jo Nemci pregovorili. Med volitvijo se je od Nemcev vedno naglašalo, da so soc. demokrati sklenili z nami kompromis. To ni res, kompromisa ni bilo nobenega, pač pa je narekovala vest vsakemu posameznemu volilcu obeh strank, da je treba nastopiti proti skupnemu nasprotniku tudi skupno in smo glasovali kakor en mož z majhno izjemo v 2. razredu, kjer pa so naši še bolj grešili. Vsekako se je vršilo celo volilno gibanje za nas ugodno in če smo tudi v drugem razredu propadli, nič ne de, bil je to prvi poskus. Zbralo se je pod zastavo lepo število volilcev, ki se bodo do drugih volitev še pomnožilo, — tudi volilni odbor je postal za marsikatero skušnjo bogatejši in bo razumel v prihodnje preprečiti o pravem času nemške nakane.
Ljudska knjižnica v Mariboru (Narodni dom — pritličje) je zaključila svoje poslovno leto. Vesela je svojega napredka v vsakem oziru. Čitatelji so ji bili zvesti, sama pa se je tudi potrudila, da je nudila mnoc^o in zanimivega čtiva — s par izjemami so se naročile vse nove knjige. Knjižnica šteje 1657 kniie, torej 70 več kot koncem leta 1911. Po vsebini nripadaio: pesništvu 102, dramatiki nO, pripovednemu leposlopju 712, znanstvenemu slovstvu 336, mladinski knjižnici 255 in češki knjižnici 10? knjig. »Liudska knjižnica« upravlja tudi sokol, knjižnico, ki je last ^Mariborskega Sokola« in ki šteje ?so knjig in brošur. Čitateljev ima knjižnica 345 in se je skrčilo to število od lansVetra leta za 64: a ti Čitatelji so prečitali 6898 knjig, torej 387 knjig več kot lani. Dohodkom je bilo 482 K 52 v. izdatkov 479 K 56 v in znaša denarni promet 962 K 0^ v. — Član »Ljudske kniižnice« postane lahko vsak; kuni si izkaznico za 20 v. na katero dobi 12 knjig. Knjige se izposojajo vsak torek in četrtek od 7. do S. ure zvečer in vsako nedeljo od 9. do polu 11. ure dopoldne.
Na lovu. V celovški okolici je zadela na lovu srčna kap 261etnega učitelja A. Zechnerja. Mož je obležal na mestu mrtev. Lovci, tovariši, so ga prepeljali v mrtvašnico.
RoPOŠltO.
Veleizdaja v Zitopolju. Zašumelo je po vasi... Prišli so orožniki in šli od hiše do hiše ... Veleizdajo imamo v vasi... Za Srbe nabirajo naša dekleta... Tako je šlo po Zitpolje od ust do ust. Uvedli so strogo preiskavo proti Heleni Zupančevi, ki je nabirala prispevke za misijonsko družbo za katoliške misijonarje v Kara-Aga-ču. Odrinu itd. Usmiljene sestre v bolgarskih bolnicah so poročale o bedi in pomanjkanju v tamošnjih bolnicah in prosile pomoči. Zupančeva je brala ta poziv in nabrala je pri usmiljenih ljudeh 1 krono 22 vinarjev. In malo je manjkalo, da niso po zaslugi, kakor piše celovški »Karntner Tag-blatt«, prenavdušenega in strahopetnega nemškega patrijota ovaditelja, to dekle aretirali. Ko se je zadeva pojasnila, so bile seveda veleizdajal-ke proste in nič več se jim ne brani nabirati za misijonsko društvo za razširjenje križa po Balkanu. Končno pravi že zgoraj omenjeni list: >Wozu der Larm?« Z izbuljenimi očmi, polnih strahu, gledajo in povsod vidijo veleizdajo. Čuden strah!
Tatinsko družbo, ki je izvršila v zadnjem času že nebroj tatvin v Pa-ternjanu, Beljaku in Celovcu, so izsledili v Paternjanu. Že delj časa so iskali zaman zagonetne tatove, ki so imeli posebno veselje za perilo. Končno se je posrečilo orožnikom, da so izsledili nekega Ivana Tosina, pri katerem so našli več zabojev obleke in perila, vredno več sto kron. Povodom nadaijne preiskave so aretirali še njegovega tovariša Jurja Kronika in neko damo, njihovo pomočnico in razprodajalko v Celovcu. Pri vseh so dobili bogate zaloge obleke, posebno veliko pa finega ženskega perila.
Primorsko.
Imenovanje. Finančni komisar Anton K r e k i č je imenovan za finančnega tajnika v okrožju finančnega ravnateljstva v Zadru.
Odlikovanje. Vpokojen je ravnatelj pomožnih uradov pri namestni-štvu v Trstu Franc Sandricer in odlikovan z zlatim zaslužnim križcem s krono. — Imenovan je za pisarniškega oficijala kancelist Josip B o g o v i ć v Piranu.
Iz poštne službe. Nadpoštar Juri Perkovič je dobil povodom svoje vpokojitve zlat zaslužni križec s krono.
Iz šolske službe. Za računovodjo kmetijske šole in deželnega preisku-ševališča v Splitu je imenovan ra-računski asistent finančnega ministrstva E. U d o v i č.
Iz južnoželezniške službe. V višji plačilni razred pridejo: Višji revident A. T o 1 o v i c in prometni kontrolor A. Vrečk o, oba v Trstu, revidenti H. Š i r o n i, E. C u 1 o t in H. P f e i -f e r v Trstu, Josip P i p a n v Gorici, jVi.  M i h e 1 č i č,    postajenačelnik v Sežani, M.  W e i s s h a p p e 1, tran-spoitni kontrolor v  Trstu,,    Ernest W i 11 e k v Trstu, L. Poli in Josip K o 1 a r i č  v  Gorici,    adjunkti:   Fr. R e p i č, K. S e m i č, V. M a r t i n, R. M a n c i n i v Trstu, M, L o u v i e r v  Gorici, Fr. L u š i c k i v  Opatiji, V. Premru v Trstu, M. Venuti, J. Hutter v Korminu, in A. S u -t o r v Trstu. Dalje Josip R e s n i k in Josip Škerjanc v Trstu,   stac. mojster Franc C i c h o c k i v Biviju, Karel  Mlakar v  Miramaru.    pis. ekspedijenta R. P e č e n k o   in    H. M a r t e 1 a n c v Trstu, čuvaj Ivan Kavčič v Nabrežini,    sprevodnik Fr. Javnik in V. Menčakv Trstu, pis. pom. Anton Š n e i d e r, skladiščna paznika Fr. J u g in Iv. S t r -niša v Trstu, pis. sluga Št. P e r -t o t v Nabrežini, Karel Hočevar v Trstu, premikač Jos. Gruden v Nabrežini, lampist Iv. K r e b e 1 j v Trstu, premikači Josip Zidarič v Nabrežini, M. Uhan, Ivan Klopci č, Frid. G o d n i č, M. P i r n a t, Josip S e m o 1 č, Fr. F u r 1 a n,    v Trstu, Josip N a n u t v Gorici, čuvaj V. G o b e t v Korminu, Franc S k r i -n a r v Divači, Peter  M o r s a n  v Korminu in Fr. B a j e c v Opatiji. — Za višje revidente    so    imenovani: Kon. Unterfrauner v Trstu, R. D o v g a n, postajenačelnik v Nabrežini, za adjunkte: Mart. Košuta v Trstu, Fr. Gregorič v Gorici, M. Rome v Trstu, Josip T o n č i Č v Ronki, H. Pagarin v Tržiču,   L. E g g e r, R. B r a m, Anton B u n c , A. L e o n i in A. pl. J a n i s c e v s k i v Trstu. — Dalje pridejo v višji plačilni razred asist. R. M i n k v Nabrežini, Al. K a v š e k v Divači, Ernest V i 11 o r i v Ronkih, M. K a 1 v a h v Korminu, M. C h i a d e s v Nabrežini, Anton P e č n i k v Trstu in Ivan D o m i n i v Gorici. Za asistenta status III. je imenovan postajni mojster Karel Petrovčič v Bivijo. V višji plačilni razred še pridejo: asist. Al. P1 a n k a r v Tržiču, Iv.  A ž b e v Divači A. Goldnerkreuz v Gorici, Iv. G o r i š e k v Divači, Kon. Mere in A. P e t e r 1 i n v Trstu, E. M o 1 i n i v Tržiču, Fr. Š k o f v Divači in Fr. B r a j k o v i č v Korminu. —   Definitivno   je   nastavljen prov. asist. Jakob Č r n j a v i č v Sežani, za prov. asist. pa je imenovan   uradn. aspirant R. U h 1 v Sežani.   —   Pri stavbni direkciji:    definitino je nastavljen      asistent    L.    W o 1 k e n -s t e i n v Gorici. — V višji   plačilni razred pridejo: železniški mojster Iv. Kocjan v Sežani, Josip J a k 1 i č v Trstu, Josip M a d e r v Trstu, A. L e-n a r č i č v Št. Petri*, V. K u č i č v Opatiji, Fr. Zlobec v Sežani, Al. Višin t in v Rubiji, Fr. Tabaj v Gradišču in Josip Ferezin v Gorici.
Goriški Sokol naznanja vsem članom, prijateljem in znancem, da priredi tudi letos Silvestrov večer v veliki dvorani Trgovskega doma. Ta prireditev bo najlepša v tem letu, ker se je posrečilo veseličnemu odseku sestaviti zelo lep spored. Manjkalo ne bo resnih ne šaljivih točk. Meščani in okoličani, ako želite stopiti v novo leto v veseli družbi znancev in prijateljev pri lepi neprisiljeni zabavi, pridite v Trgovski dom! Na zdar!
Slovenci, pobrigajte se za svoje pravice! Slovencem Driporočamo: »Okrajnim bolniškim blagajnam na Primorskem, Kranjskem in Dalmaciji! Z ozirom na zapostavljanje slovenskega in srbohrvaškega jezika s strani delavske zavarovalnice zoper nezgode za Trst, Primorje, Kranjsko in Dalmacijo v Trstu, je vaša dolžnost, da dopisujete s tem zavodom samo v slovenskem, odnosno srbohrvaškem jeziku, ter da odklanjate dopise, pisane drugače, nego v va
297 štev.
SLOVENSKI   NAROD.
Stran 3.
šem jeziku. Istotako zahtevajte od revizorjev, da govore vaš jezik! Ako
bomo vršili svojo narodno dolžnost, bo zavarovalnica prisiljena nastavljati tudi naše ljudi, in se ne bodo na zavodu pasli samo Italijani, kt naravnost prezirajo naš jezik in zaničujejo naše delavstvo, kakor je pokazal pred tednom slučaj Hrovatin. Torej, pozor!
Žrtev maščevanja. V bolnišnici v Trstu je umrl 35Ietni posestnik Josip Kocrnan iz Sežane, katerega je, kakor smo že poročali, ustrelil trikrat eden njegovih uslužbencev in sicer iz maščevalnosti. Morilca so aretirali.
Velika tatvina. V trgovini za zlatnino in dragocenosti, Vik. Fej v Trstu, so vlomili do sedaj še neznani tatovi in so pokradli za več kot 5100 kron drogocenostL
Turki v naših deželah in pesmih.
(Dalje.)
Ker je Soliman I. 1529. moral oditi izpred Dunaja brez uspeha, je jez leta (1. 1532.) iznova prodiral v .smeri proti Dunaju, toda pri Kiseku Giinsu) se mu je postavil po robu poveljnik Vojaške granice. Hrvat Juraj Jurišič ter prizadel Soiimanu toliko škode, da so se Turki vrnili. Vračajoči se preko Štajerske pa so opustošili ptujsko, mariborsko, konjiško in celjsko okolico. Seboj so odvedli tudi mnogo ujetnikov. Pri Mariboru je vitez Višnjegorski Jbil tri turške napade, pri Brnici pa je Ivan Kacijanar dotekel Turke ter jim pobil okoli 8000 mož. Sovražnik se je končno umaknil čez viniške prehode v Slavonijo.
Kranjski VVallenstein,   Ivan Ka-:;anar   je bil nekaj   časa stotnik in Jurišićev   namestnik v Vojaški gra-nici (ali krajini), bil je stotnik kranjskih deželnih brambovcev,    boril se c L 1527. v več bitkah na Gorenjem -kem ter je bil L 1529. imenovan splošnega    poveljnika   v Notranji Avstriji.    Z grofom    Nikolajem Sal-m je 1. 1529. odbil Kacijanar   vse rškc navale na utrjeni Dunaj in da vstrajale čete ob Koroških vratih, je bila Kacijanerjeva zasluga.  Kadar pa je Turke še zasledoval in ri Dunajskem Novem mestu   iz-potolkel. Po zmagoslavni bitki Bmici se je vrnil Kacijanar leta : 2. na    Kranjsko,    kjer    je    zbral ranjrico konjištvo in deželne bram-e ter ž njimi vdrl v Bosno. Do-e do turške trdnjave Udbine, ki . bila ključ do kranjske meje in zbi-če turških tolp. To Udbino je ho-vzeti in razrušiti, toda cesar Fer-::nd    je    nenadoma sklenil mir <» .  in  Kacijanar  je  moral,  škri-I zobmi, leta 1533L vrniti se. Ce-e hotel najprej obračunati s svo-rotikraljem na Ogrskem, z Iva-Zapoljskim. Za višjega povelj-je imenoval seveda doslej ved-zmagovitega Kacijanarja.      Leta 7. je peljal Kacijanar ob Dravi na-prou  Oseku, turški    trdnjavi, Kranjce in Ooričane; Štajerce Jil deželni glavar Ivan Ungnad. E   Erazem  Maver. Cehe  grof Est Sehlick itd.      Vsa vojska je 24.000 mož s topovi in vozovi, nesloga med poveljniki in vo--trašne nevihte in   brezkončno je. kužna bolezen in lakota je anarja pritirala v obup. Dal je da se vojska zopet vrne. Ko pa e začeli umikati, jih je    turška ka naskočila. Samo Kranjci. Ko-:i. Tirolci in Avstrijci so poizku-Turke odbiti. Zaman, bili so skori posekani in vjeti. Kacijanar se . i cesar ga je dal po krivici reti kot bojazljivca.  Pač je Ka-tar ušel iz ječe ter se zatekel v ajnico k Nikolaju Zrinskemu. ki t ga je dal iz strahu pred cesarjem Atobra 1538c vpričo sebe, ko sta a pri obedu, zavratno umoriti, -dijo    Kacijanarjeve    smrti    in vin    idealnih  ciljev je napisal on    M e d v e d s svojo žaloigro j i j a n a r«,  Ivan  Cankar  je lil balado »Kacijanar j evo i r t«, spomin na obleganje Dunaja 1529. pa je ohranila tudi narodna cm.
Po Kacijanarjevi smrti so Sto-zopet občutili turško besnost. 'd 1.540. so pustošili Turki po K o-s k e m, leta 1545. po Š e n t -ejskem polju, leta 1547. o uničili vse od Kolpe doNovc-mesta. Tedaj je prevzel vod-) slovenskih brambovcev Her-: Turjaški (Auersperg), služeč v vojaški granici, in jih iznova s pogumom. Nad 15.000 Tur-* je pridrlo leta 1559. skozi Ko-ie pri Cerknici ter na Kras. am pa so jih Kraševci naskočili z rehom in jih razkropili. Leta 1560. Privreli Turki v Gornjo Istro in 1 Južno Notranjsko. Herbart pa je frl na Turka, vjel bosanskega pašo frajm bega, ki je vodil krdelo jamarjev Soiimanu pred Sigetom na 3lnoč ter ga zaprl na ljubljanskem adu. Na povratku je zagrabil po
Kranjskem plenečo turško tolpo ter jo razbil.
A. Aškerc omenja tega odličnega lubljanskega jetnika v svoji epski pesnitvi »Primož Trubadur« (XIV. poglavje):
Gorjć, Ljubljana! — Turki   so  pri-
hruli! . . .
Napočil ti je strašni sodni dan!
Do tal poruši te Osman! . . .
Ne bojte se! Res, Turek je v Ljubljani —
pa samo eden, paša bosenski,
beg Uzrajm hrabri, ki ga pa premagal
pri Novem bil je Herbart grof Turjaški
pa vzel s seboj v Ljubljano je ujetnika.
In slabo ne godi se Uzrajm - begu.
Saj  na  ljubljanskem   gradu   bolj  je
gost
ko ujetnik ponosni turški paša.
Po viteško mu streže grof Turjaški
in željo izpolnuje rad mu vsako . . . (Dalje prihodnji«.)
Društvo slovenskih trgovskih potnihov.
Včeraj se je vršil v prostorih hotela Ilirije IV. redni občni zbor društva slovenskih trgovskih potnikov. Mlado je sicer še to društvo v primeri z nebroj ljubljanskimi slovenskimi strokovnimi društvi, toda velepo-membno ne le za člane kot take, marveč tudi za cel slovenski živelj, za slovenski napredek^ in povzdigo slovenske obrti in trgovine, ki je, lahko bi rekel, temelj narodovega razvoja in njegovega blagostanja.
Društvo obstoja četrto leto. In dasi nima mnogo članov, kar je itak umevno, ker je strokovno društvo, zastopstvo one kategorije, ki je žal pri nas še premalo zastopano od domačinov, vendar kaže lep uspeh in vsestranski napredek.
Zborovanje je otvoril predsednik g. Fran Schiffrer. Pozdravil je navzoče člane, posebej pa zastopnika društva trgovskih pomočnikov gosp. A n c o n o, g. S e 1 j a k a in g. K r u -c a, tovariša g. Zupana iz Dunaja, zastopnike javnosti in predsednika razsodišča in pravnega zastopnika društva gosp. dr. Š v i g 1 j a.
Za zapisnikarja sta bila imenovana gg. Borštnik in R e m i c.
V otvoritvenem nagovoru je poročal gosp. predsednik o društvenem delovanju o splošnem zanimanju za društvo pri vseh slojih in vzpodbujal tovariše na složno in vzajemno delo. Po tajnikovem poročilu (tajnikov namestnik gosp. Borštnik) posnamemo: Društvo ima 5 ustanovnih, 24 rednih in 36 podpornih članov. Kot ze rečeno, ni močno po številu, da pa krepko in dobro deluje, nam kaže blagajnikovo poročilo. Glasom tega poročila (gosp. M. Armič), je imelo društvo splošnega prometa 1596 K 35 vin., čisti prirastek leta 1912. pa znaša 524 K 79 vin. Društveno premoženje, katero tvorijo vloge v »Kreditni banki -. »Jadranski banki-, v poštni hranilnici in v ročni blagajni, znaša, odštevši inventar, do-sedaj že 2116 K 36 vin. In tudi prihodnji proračun, ki je prej pesimističen kot optimističen, izkazuje prebitek 440 K.
Posebno zahvalo je izrekel blagajnik podpornim članom. Poud; "jal je tudi, kar je gotovo razveseli o. da izkazuje letos najmanj izdatkov in sorazmerno največ dohodkov.
Ustanovni člani društva so: Ko-linska tovarna, Kreditna banka in tvrdke E. Kavčič, Krisper in Samec in Petričič.
S splošno zahvalo blagajniku in ostalim odbornikom se je podelil odboru absolutorij.
V kratkih in pomembnih besedah so nato govorili o razvoju, napredku in pomenu društva gg. Kos, Armič, Seljak, Pirnat in predsednik Schiffrer.
Predsednik kuratorija g. Pirnat je poročal, da tekom leta ni bilo nobene prošnje za podporo. Gotovo sprejeto. — Občni zbor je prešel k volitvam odbora. Za skrutinatora je imenoval predsednik gg. Martina in Gregorčiča. Na predlog podpredsednika gosp. P i r n a t a je bil z vzklikom izvoljen za predsednika zopet gosp. Schiffrer. Na njegov predlog je bila sprejeta sledeča kandidatna lista: I. podpredsednik Pirnat; II. podpredsednik Kos; tajnik Reiner; njegov namest. Borštnik; blagajnik Armič; njegov namestnik Sirec; odborniki: D o 1 -ničar, Gregorčič, Martin, R c m i c Fr., S e v a r Jos., M u r -n i k in G a š p a r i. Za preglednika računov sta bila izvoljena Mazi in S e v a r Z.; v kuratorij pa Pirnat, Reiner, Miro D o m i c e 1 j in Vinko Pustovrh. Pisarniške posle, za katere je nameravalo najeti društvo nagrađeno moč, je sprejel brezplačno Fr. R a i n e r.
Po kratki zahvali za dosedanje delo in navdušenemu pozivu za bodoče vztrajno in složno delo, je pred-
sednik gosp. Schiffrer zaključil zborovanje.
Dnevne vesti.
+ Kdo h povzročil dogodke na
Balkanu? Dosedaj je bil ves svet prepričan, da so povzročili vojno na Balkanu Turki sami, ker so z železno pestjo zavirali vsak kulturni in gospodarski razvoj podložnih jim krščanskih narodov ter s tem balkanske države prisilili, da so se z orožjem v roki zavzele za zatirane svoje sorojake. Toda to naziranje je bilo napačno, zakaj balkanske vojne ni povzročil nihče drugi, kakor mednarodni — prostozidarji. Tako stoji črno na belem tiskano v dunajski »Die Information«. Toda framasoni niso samo povzročitelji vojne na Balkanu, marveč oni delujejo s polnim parom tudi na to, da uedinijo vse Jugoslovane od Balkana do Triglava. Le poslušajte, kaj pravi »Die Information!« »Uedinjenje balkanskih Slovanov je star program le-teh samih in ruskih mogotcev. To stremljenje pa krepko podpirajo mednarodni prostozidarji. Sele nedavno tega smo v tem oziru izvedeli zanimive podrobnosti in značilna dejstva, ki propagirajo to uedinjenje sicer v drugi obliki, namreč na ta način, da bi se Jugoslovani združili pod bolgarskim, oziroma črnogorskim vodstvom v dve veliki državi, v kateri bi se naj pritegnili tudi Bosna in Hercegovina. Toda mednarodno frama-sonstvo, ki je mogočno podpirajo iz Francije in Italije, je nad vse prožno in se brez prevdarka vpogiblje pan-slavističnemu razpoloženju trenotka. samo ako se s tem doseže glavni smoter — osamljenje in obkroženje Nemčije. In ker se to more zgoditi samo v smeri preko Avstro-Ogrske. zato se mora na naših jugovzhodnih mejah zgraditi še manjkajoča slovanska trdnjava . . .« V tem tonu piše Information« in naivne nemške krščansko-socijalne duše bodo seveda tem bajkam verjele. Pravijo sicer, da so prostozidarji največji sovražniki križa. Balkanski narodi pa so šli v boj proti Turkom v znamenju križa in sicer proti tistim Turkom, o katerih so ista krščansko-socijalna glasila kakor Information« zatrjevala, da so prenapojeni framason-stva. Glasom korespondence »Information« so torej prostozidarji, ti baje zakleti sovraži križa in krščanstva, to pot podpirali borce za križ proti spoznavalcem idej mednarodnega framasonstva. Framasoni so potem takem šli v boi proti framasonom samim in za križ. To je sicer absurdno, vendar pa Še ni dovoli abotno, da bi tega ne verjele v zabitosti in neumnosti nedosegljive nemške kr-ščansko-soeiinlne dušice! Da ti framasoni deluiejo tudi na to. da se ustanovita pod bolgarskim in črnogorskim vodstvom dve jugoslovanski državi od Balkana do Triglava, to ie vsaj toliko verjetno, kakor nepobitno »dejstvo«, da se je vesolino framasonstvo borilo v senci križa na Balkanu nroti polumescu!
-1- Zakaj! smo Slovani posebe nabiral? darove za balkanske ranien-ce? Predsednik avstrijske družbe Rdečega križa« knez S c h o n -b u r g je v torek priobčil v »Neue Freie Presse - članek, v katerem se bridko pritožuje, da so avstrijski Slovani popolnoma zase nabirali prispevke za balkanske ranjence ter nabrane darove izročili naravnost društvom »Rdečega križa« v posam-nih balkanskih državah, ne pa avstrijski družbi »Rdečega križa«, s čemer so »glavno akcijo te družbe oslabili, ako ne cele prekrižali.« Nam je prav, da je knez Schonburg prišel na dan s to svojo pritožbo, ker je nam s tem dana prilika, da jasno in točno označimo svoje stališče v naši akciji za balkanske ranjence. Nam Slovencem in pač tudi vsem ostalim avstrijskim Slovanom se Je šlo v prvi vrstf za to, da svojim balkanskim bratom v njihovi herojski in gigantski borbi v dejanjih pokažemo svojo ljubav In svoje simpatije. V dejan.iu pa smo mogli to pokazati samo na ta način, da smo prispevke za balkanske ranjence nabirali posebe, da smo te darove pošiljali sami na Balkan in da smo tjakaj odnremili tudi lastne zdravniške in sanitetne ekspedicije. Potom avstrijskega »Rdečega križa« tega nismo mogli storiti, ker je ta družba na zunal docela nemška. Ako bi torej mi Slovenci in Slovani pošiljali svoje prispevke za balkanske ranjence avstrijskemu »Rdečemu križu«, bi to med brati na Balkanu napravljalo vtisk. kakor da mi avstrijski Slovani ne sočustvujemo ž njimi, kakor da nimajo srca za njihove junaške borbe. Res je sicer, da bi ti darovi končno prav tako dospeli do svojega cilja, kakor sedaj, takisto gotovo pa je tudi, da bi nihče na Balkanu ne vedel, da so dober del stroškov za avstrijske sanitetne ekspedicije založili Slovani in sicer Iz tez* enostavnem vzroka*   ker   na-
stopa avstrijski »Rdeči križ« dosledno pod nemško firmo. In da avstrijski »Rdeči križ« v resnici nastopa samo pod nemško firmo, to je opetovano pokazal že v preteklosti in tudi v balkanski vojni je ostal svojim starim nazorom zvest. Tem svojim načelom se ni izneveril niti v toliko, da bi bil po možnosti porabil za svojo akcijo slovanske zdravnike, kar bi bilo edino logično in racijonalno, marveč je celo svoj zdravniški aparat sestavil zgolj iz Nemcev, samo da bi na balkansko javnost napravil vtisk, kakor da bi zgolj Nemci tvorili Avstrijo. Mi Slovenci in Slovani smo sicer dobri Avstrijci, vendar pa še vedno nismo taki Avstrijci, da bi se zategadelj, ker smo Avstrijci, dali celo na svoje lastne stroške predstavljati na zunaj kot Nemce! Tako daleč še nismo padli in ne bomo nikoli, to povemo knezu Schonburgu ne na uho, marveč glasno in jasno. Dokler bo avstrijski »Rdeči križ« jadral ne pod avstrijsko, marveč pod nemško firmo, se mi Slovenci, se mi Slovani zanj ne bomo navduševali in naj se za to pretoči še toliko krokodilskih solza! Tako je in nič drugače! Pika.
H- Avanzma pri vojni mornarici. Gg. korvetna kapitana Adolf Mladič in Josip K u b e 1 k a sta bila imenovana za fregatna kapitana. Ernst pl. Račić je bil imenovan za korvetnega kapitana.
4- Promocija. Gosp. Ivan D e -b e n j a k , c. kr. konceptni praktikant pri namestništvu v Trstu je bil dne 20. t. m. na dunajskem vseučilišču promoviran za doktorja prava. Čestitamo!
Umrl je v Spodnji Šiški g. Martin J a n č i g a j, oče magistratnega policijskega komisarja Fr. Jančigaja. Pokopali so ga danes ob polu 3. uri popoldne.
Izpod Krima. Tudi tomišeljski občinski odbor je volil slednjič svojega župana — Lukca, kakor sploh nismo drugega pričakovali; zakaj čeprav sta župnik in učitelj v odboru, je le malo mož v tej korporaciji. Za danes nekaj o tem, kako pristransko postopa novoizvoljeni odbor Hi njegov župan. Eden prvih tukajšnjih davkoplačevalcev je prosil za prepis svoje gostilniške obrti na sina. Občinski odbor bi se imel o tem izreči: da aii ne. Zupan je pa pokimal in odbor je ne samo odklonilno se izreke1 o prosilčevi zadevi, marveč celo podal izjavo o sedanjih prosilčevih prostorih, da niso sposobni za obrr Torej bi župan s svojim odborom rad celo sedanjemu imetniku gostilniške koncesije obrt odvzel in vse skopal najbrž pod svojo streho, kakor je že marsikaj. Naj le poizkusi! Njegovo delovanje v tei smeri je za nas najboljša agitacija. Tista manjšina, ki je bila letos županu Lukcu tako na poti. mu do prihodnje volitve zraste čez glavo. Tedaj mu ne bo več pomagala njegova razburjenost. Prihodnjič posvetimo najbrž še v kak drug kot te podkrimske klerikalne trdnjave. Čuje se. da bo potreba več svetlobe.                                 —Š—.
Lovci pozor! Dne 2. januarja 1913 vršila se bode v Litiji pri c. kr. okr. glavarstvu licitacija lova občine Litija. Pridite lovci in pridno licitirajte ta lov. kajti kakor poroča zadnji »Domoljub« pašo se na »fertici« in za Savo »v travnikih« divji kozli (;^amsi), katere sproti nastrelja naš vrli župan; po starem »živinskem placu - ter po litijskem trgu pa se sprehajajo jeleni. Kakor se sliši, namerava lov licitirati tudi župan Jur-Če, seveda na dekanovo komando. Ne zamudite torej te redke prilike. Lovski blagor!
Kinematograf »Ideal«. Danes, v petek.dne 27. decembra specijalni večer s sledečim sporedom: 1. Slav-nost ob Bosporu. 2. Vžig. (Drama.) 3. Povodnji konj. (Koloriran naravni posnetek.) 4. Na krivih potih. (Zanimiva amerikanska drama.) Samo zvečer. 5. 2enitev trmoglavca. (Komična učinkovitost.) — Jutri jako dobri posnetek z balkanskega bojišča, kakor: obleganje Skadra in Ta-raboša, bajonetni naskok, učinki šrapnelov med vojaštvom in na poslopjih itd. Slike obetajo biti jako zanimive in si jih bo gotovo vsakdo ogledal. Tudi druge točke sporeda so jako lepe in zanimive.
Zaradi prepovedanega povratka je bil v torek aretovan 1883 v Pod-gorici pri Šentjakobu rojeni slabo-glasni Anton Pengov, katerega so izročili pristojnemu sodišču.
Delavsko gibanje. V torek se je z Južnega kolodvora odpeljalo v Ameriko 8 Slovencev in 2 Hrvata, nazaj je prišlo pa 60 Hrvatov. V sredo je prišlo iz Amerike 20 Hrvatov in 40 Macedoncev, iz Švice se je pripeljalo pa 60 Macedoncev. — Včeraj je prišlo iz Amerike 490 Macedoncev.
Izgubljeno In najdeno. Pekovski vajenec Fran Us je izgubil novo, črno pelerino. — Neka zasebnica je izgubila svilnato naprsje in ovratnico. — V Staculovi trgovini je neka stranka pozabila torbico, v kateri ?e
imela 6 žlic. — Šivilja Amalija Ru-preeht je izgubila črno svileno pom-paduro, v kateri je imela zlato uro, nekaj drobiža, znamk, računov in vizitk. — Najdena je vojaška čepica in bodalo s pasom.
Narodna obrambo.
Šentpeterska podružnica društva »Branibor« opozarja svoje člane in vse tiste, ki se zanimajo za narodno obrambo, da ima danes v petek ob 8. zvečer svoj občni zbor v posebni sobi restavracije pri »Zlatorogu« ter jih vabi, da se tega občnega zbora v čim največjem številu udeleže.
Društveno naznanilo.
Silvestrov večer priredi kot običajno tudi letos »Telovadno društvo Sokol v Ljubljani« v društveni telovadnici v Narodnem domu v poslovi-tev od starega leta. Bogat program bo gotovo vsakogar zadovoljil; za enkrat zadostuje, da navedemo sodelovanje dveh splošno priljubljenih operetnih moči slovenskega gledališča, gdč. Fantove ter g. Bohuslava; dalje nastopi znani kvartet; pri večeru sodeluje orkester bratskega društva »Sokol L«. Odbor vabi vse svoje člane, kakor tudi ostalo p. t. občinstvo k najobilnejši udeležbi.
Bogati spored, ki ga posnemamo iz dosedanjih priobčil za veselico »Naprednega političnega in gospodarskega društva za I. Poljanski okraj«, ki se bo vršila v soboto 11. prosinca v Mestnem domu nam kaže, da so se prireditelji potrudili, nuditi obiskovalcem kolikor mogoče razvedrila in zabave. Jamčijo nam pa tudi za dobro jed in pijačo, to pa brez odiranja. Prepričani smo, da bo to ena najboljših predpustnih prireditev.
Na Silvestrovem večeru »Ljubljanskega Zvona«, ki bo 31. t. m. v Mestnm domu, poje društveni mešani zbor Emil Adamičevo Šegavo »Ptičko«, barkaroli podobno Viktor Parmovo »Čolničku«, Ant. Foer-sterjeve grandijozne »Naše gore« in znane St. Mokranjceve »Srbske narodne pesmi II. šopek«. Posebno pozornost pa zasluži dr. Ant. Schwa-bova »Še ena«, koncertni kolo, ki se prvič v Ljubljani izvaja. Priznani društveni moški oktet bo prednašal staro, še vedno lepo Ant. Hajdrihovo »V sladkih sanjah« in 3 koroške narodne pesmi v harmonizaciji Oskarja Deva, natisnjene v pravkar izšli zbirki, ki jo je izdal Schvventner. Tako obeta koncertni del Silvestrove-ga večera lep pevski užitek! Začetek ob 8. uri zvečer, vstopnina za osebo 1 K, cenj. društveni podporni člani so vstopnine prosti.
Ob priliki III. Slovenskega proti-alkokolnega kongresa, ki ga — kakor smo že poročali — dne 29. in 30. t. m. skupno priredita Društvo zdravnikov na Kranjskem in Slovenska protialkoholna zvezdi, ima Društvo zdravnikov v nedeljo, dne 29. t. m. ob 6. zvečer v srebrni dvorani hotela »Union« svoje redno mesečno zborovanje z naslednjim dnevnim redom: 1. Naznanila predsedstva. 2. Kako morejo zdravniki sodelovati v boju proti alkoholu a) s predavanji, b) s sodelovanjem pri oskrbovalni-cah za alkoholike, c) s snovanjem protialkoholnih muzejev. 3. Slučajnosti.
Društvo c. kr. geometrov na Kranjskem ima svoj redni občni zbor v Ljubljani, dne 5. januarja 1913 v uradnih prostorih Vodnikov trg R II. nadstropje ob 10. uri dopoldan z običajnim dnevnim redom, ki se bo p. n. članom pravočasno dostavil.
V kratkem se razpošljejo vabila za Savanski jubilej gg. starešinam. Drugih pa se ne bo ne osebno ne pismeno vabilo, ker na ples je vabljen vsak, ki ima simpatije za napredno dijaštvo; v prvi vrsti se torej tem potom vabi častito narodno dam-stvo, da se blagovoli udeležiti, v kar največjem številu naših prireditev 4. in 5. januarja, ki naj bodo obenem manifestacija napredne dijaške mladine. — Na družabnem večeru, ki se vrši v soboto, dne 4. januarja 1913, zvečer, bi nam bilo v največjo čast in zadovoljnost pozdraviti kar največ gg. starešin naših društev (obeh »Sav« in »Triglava«), da se prepričajo, da veje v teh društvih isti duh kot nekdaj in da so ideje in cilji našega delovanja tiste, ki «o jih zanetli enkrat gg. starešine v teh društvih. — Ponavljamo, da se banket, ki je tudi na programu, vršile, če se javi najkasneje do konca tega leta zadostno število udeležencev, ki so poslali s prijavo obenem tudi denarni znesek 8 K za couvert na naslov akad. fer. dr. »Save« v Ljubljani.
Božičevanje je priredilo ljubljansko prostovoljno gasilno in reševalno društvo na sv. Štefana dan v veliki dvorani »Mestnega doma«. Ob 4. uri popoldne sfc je vršilo obdarovanje otrok, ob 7. uri zvečer pa se je vršile pravo božičevanie. Kakor vsako le-
Stran 4.
SLOVENSKI   NAROD.
297 Štev.
fo, tako je tudi letos privabila ta zelo priljubljena prireditev mnogo občinstva iz vseh krogov, pa vsaj se je tudi nudilo občinstvu obilo zabave in je bil tudi čisti dohodek namenjen društvenemu bolniškemu in podpornemu skladu. Nagovor g. š t r i c 1 j a bil je prisrčen in čarobna razsvetljava božičnega drevesa je popolnoma uspela. Vršila se je nato tombola, ki je imela zlasti mnogo lepih dobitkov, in razne druge zabavne igre. Pri večerni prireditvi je svirala tudi marljivo slavna »Slovenska Filharmonija« pod spretnim vodstvom kapelnika g. J a k 1 a. To krasno prireditev je obiskal tudi župan ljubljanski g. dr. Ivan Tavčar, deželni odbornik in podžupan g. dr. Karel T r i 11 e r , deželni poslanec g. Josip T u r k in še mnogo odličnega in priprostega občinstva. Za dobro jed in pijačo je skrbel restavrater g. Steltzer. — Obili obisk vseh krogov občinstva je pokazal, da ve občinstvo ceniti velike zasluge tega društva in da je vedno pripravljeno priskočiti mu »Na pomoč!«
Narodno bralno društvo v Zagorju ob Savi ima v nedeljo, dne 29. decembra 1912 ob 3. uri popoldne svoj redni občni zbor v bralni sobi pri gospej Mariji Weinberger. Da se bode obč. zbor v prid društva uspešno vršil, udeležite se ga polnoštevil-no in povabite tudi novostopivše člane.
Izobraževalno društvo v Senožečah ima svoj občni zbor v nedeljo, dne 29. decembra 1912 ob 8. zvečer v gostilni gosp. Ivana Mlakarja s sledečim sporedom: 1. volitev odbora; 2. izprememba pravil; 3. nasveti.
Slovensko akad. društvo »Slovenija« na Dunaju je izvolilo na svojem drugem rednem in prvem izrednem občnem zboru sledeči odbor: Predsednik: Gori čar Alojz, pravnik. Podpredsednik: O raž en Ivan, medicinec. Tajnik: Bezlaj Mihael, pravnik. Blagajnik: Rus Jožef, filozof. Knjižničar: Luschiitzkv Karel, medicinec. Gopodar: Trusno-vič Rudolf, pravnik. Arhivar: B i r-s a, Josip, filozof. Namestnika: Ruta r Josip, pravnik in § e f m a n Dragotin. pravnik. Pregledniki: Z a-lokar Vekoslav, medicinec; Pest o t n i k Ivan, veterinarec in T r t-n i k Albert, medicinec.
Piraeta.
Iz gledališke pisarne. V soboto se ponovi za ftepar - abonente fantastična Offenbachova opera »Hoff-manove pripovesti«. V nedelo popoldne (izven abonnementa, za lože nepar) melodijozna opereta »Ptičar«; zvečer, o priliki antialkoholistiškega zborovanja »Ubijač«, drama po velikega Zole romanu »L* Assomoir«, ki kaže v pretresljivih slikah gonobeče posledice alkoholizma. Predstava se začne ob 7. zvečer, da se ie lahko udeleže tudi tujci, ki se hočejo odpeljati še zvečer iz Ljubljane. Opera pripravlja »Naskok na mlin«, drama Strindbergovega »Upnika^.
Slovensko gledališče. Na sveti dan popoldne so igrali Finžgarjeve-ga »Divjega lovca . zvečer v zelo dobro obiskani hiši »Hoffmannove pripovesti-. — Včeraj popoldne je napolnil hišo »Boccaccio«, zvečer so uprizorili Shakespearjevo veseloigro Vesele žene vindsorske«, znano iz lanske sezone. Nad povprečnost se ni povzpel nihče izmed igralcev. Neznanje vlog postaja kritično. Gospodje mučijo sami sebe in publiko. Kinematograf, ki se seli v hram gledališke umetnosti, vam bo delal, možakarji, konkurencv! Ta bo namreč znal vloge!
Odborova seja »Matice Slovenske« dne 23. decembra t. L — Predsednik se v toplih besedah spominja t prof. Fr. Orožna, načelnika zemljepisnemu odseku in sotrudnika >Matice Slov.«, nadalje dobrotvora Iv. F a b i j a n č i č a . ki je svoje imetje zapustil »Družbi sv. Cirila in Metoda in »Matici Slov.- zapisal 900 K, končno t ustanovnika Valentina Krisperja. S smrtjo Orožno-vo je »Mattca« izgubila iznova pisatelja za »Štajersko« v pisu »Slovenske zemlje*; pri tem bo v bodoče ločiti zemljepisni opis dežele od zgodovinskega in ga poveriti posebnemu pisatelju. Delo za Jugoslovansko Enciklopedijo napreduje; popolnoma ie urejen sedaj tudi načrt za šolstvo in narodopisje, na pol pa načrt za ^Sredstva profete* in arheologijo. — Tehniški slovar, ki ga je pripravila Matica«, bodo izdale združene inženirske organizacije jugoslovanske ter se bodo v terminologiji ozirale na čim večjo skupnost in enakost izrazov. — Zemljevid slovenskega ozemlja je v Matičini pisarni v svrho poprav in nasvetov vsakomur na ogled. — »Matica« uvažuje popolnoma vrednost zgodovinske slovnice slov. jezika, kakor jo je v mnogih partijah izdelal f prof. Strekelj, a misli, da bi tako delo bilo najprimernejše za edicije Jugolov. Akademije znanosti v Zagrebu. —   Spričo   ilu-
stracij Trdinovih »Bajk«, ki Jih je iz-vršil prof. S. Š a n t e I, se sprejme načeloma resolucija, da Matica hoče gojiti slovensko obrarovalno umetnost. — Znanost je v letošnjih publikacijah slabše zastopana nego beletristika, a to vsled tega, ker so Narodne pesmi po smrti urednikovi morale izostati in se je »Bibliografija« (o zadnjih letih) še radi svoje obsežnosti morala preložiti na 1. 1913. — Določijo se honorarji pisateljem in urednikom. — Program   za 1. 1913.:
1.  Korespondenca dr. Jos. Vošnjaka (»Zbornik«, uredil dr. Drag. Lončar).
2.     Dr. J. Slebinger: Bibliografija (kakih 14 tiskanih pol). — 3. Narodne pesmi. — 4. Zabavna knjižnica s Funtkovo dramo: Tekme), *— 5. Knezova knjižnica z belestr. vsebino. — 6. Hrvatska knjižnica (skupno z »Matico      Hrvatsko«):       ilustrirani
Cengič - aga«. Uvaževale so se tudi srbsko - hrv. narodne pesmi. — 7. Mencingerjevih Izbranih spisov II. zvezek. — Odobrava se namera »Matice Hrvatske« za 1. 1913. izdati izbor Aškerčevih pesmi v uredništvu dr. A. Bazale.
Razne stvari.
*  Velika tatvina v vojašnici.   Iz
Sobotice poročajo: Tu so ukradli iz blagajnice huzarskega polka 27.000 kron.
*  Velik požar. Iz Londona poročajo: V Islingtonu je zgorela velika stanovanjska kasarna. Neka zakonska dvojica in dva otroka so zgoreli. Tri osebe so se težko opekle.
*   Tramvajska nesreča v Rimu. Iz Rima poročajo: Pri nekem vozu se je zlomila zavora, vsled česar je voz zavozil v zid. 17 oseb je bilo bolj ali manj poškodovanih.
*  Srečni dimnikar. Iz Budimpešte poročajo: Kakor smo poročali, je neki dimnikar na budimpeštanskem dvoru ukradel cesarjev zajte/k. Ta dimnikar je zdaj zadel glavni dobitek razredne loterije.
*  Železniška nesreča. Iz Sarajeva poročajo: Pri postaji Visoko sta trčila dva vlaka skupaj. Škode je več tisoč kron. En vojak je bil ubit, šest vojakov pa ranjenih. Tudi več konj je bilo ubitih. Vsi vojaki so rezervisti s Hrvaškega.
: Veliki sneženi viharji v Severni Ameriki. »New York Herald« poroča iz Novega Yorka: V vzhodnem delu dežele so bili v sredo veliki sneženi viharji. Pomorski promet v ne\vyorškem pristanišču je onemogočen. Več ladij ni moglo ponoči pri-pluti v pristanišča. Med temi ladjami sta ladji »Amerika« in »George \Va-shington«. Mnogo čolnov se je ponesrečilo, tudi več oseb je utonilo.
*  Bombni atentat na lorda Hardinge. O atentatu na lorda Hardinge še poročajo: Bomba je padla na solnčnik, ki so ga držali nad glavo lordovo, ter eksplodirala. Sluga, ki je držal solnčnik, in en otrok med gledalci sta bila ubita. Lord Hardinge je bil na rami težko ranjen. Bomba je bila napolnjena z žeblji. Hišo, v katero so se osumljenci skrili, so preiskali in več oseb aretirali. Menijo, da je med temi tudi atentator.
*  Slike iz nemške kulture. Planski dnevnik »Het Morgenland .    ki izhaja v Antverpnu, prinaša članek o »civilizačnem«      delovanju    veliko-nemcev, v katerem pravi:    rKakor je    razvidno iz zakona,    sprejetega leta 1908. v pruski zbornici,   i<   bilo 8000 hektarjev zemlje, ki je bila last Poljakov,    razlaščeno    in    izročeno nemškim     kolonistom.      Prinašamo primer iz šole,    kjer morajo poljski otroci nemško moliti.      »Tiho!« zavpije učitelj, »napravite križ<', in začne  polagoma  avtomatično:     »Oče naš, ki si...« (Seveda nemško!) Ko zapazi, da noben izmed otrok ne ponavlja molitve, nasproti, da se otroci nervozno spogledujejo, kriči še bolj: > Oče naš, ki si.. .<-. In zopet ne se ne odzove niti en glas iz otroških ust. Učitelj zardi. vrže se na plavega ko-drolasa, prime ga za lase ter kriči: *Začni še enkrat!«     Deček pobledi, trese se in pravi jokajoče:  »Ja sie nie modlič po niemiecku.«   »Kaj, kaj, kaj?' divja učitelj, podre dečka na tla ter ga začne suvati. Nato vzame palico in zavpije:    »Maric Kluska!« — Revno oblečena deklica, bolestna, vstane in reče tiho: »Ja sie po niemiecku modlič nie bedzie.« Učitelj jo udari po obrazu in čez roko, da se ji kri prikaže.      Učitelj zopet zavpije: »Martin Pilarz!« Debel deček vstane, gre prav k učitelju in odgovori: »Ja sie po szwabsku modlić nie bed-zie.« Učitelj ga udari parkrat po glavi; deček se niti ne gane. Učitelj je že divji; ker vidi v očeh svojih gojencev le sovraštvo proti sebi, jih začne pretepati, da jih mnogo omedli. Mnogi izmed otrok imajo okrvavljene obraze in roke. Tedaj stopi majhno dekletce iz klopi, nastavi učitelju roke in šepeče:  »Ja jestem Polka. Ja sie nie bedzie modlič po niemiecku.« In učitelj jo začne pretepa-vati, dekletce začne glasno jokati in kmalu joka celi razred. Sto rokic se dvigne, otroci padejo na kolena, ob-
jamejo uCitelfeve noge. Toda učitelj še vedno tolče, čeprav še vedno sliši iz vseh ust: »Ja sie modlič nie bedzie po niemiecku.« — Krasna slika nemške kulturne drezure!
• Zastonj dobi vsakdo po vseh trgovinah s čevlji in usnjem umetniško odlično opremljeni Bersonov stenski koledar, ki so ga izdali tvor-ničarji gumijevih podpetnikov Ber-son p. n. odjemalcem za novoletno darilo.
Telefonska in brzojavna poročila.
Državni zbor. Dunai, 27. decembra. Današnja seja poslanske zbornice se je pričela ob enajstih dopoldne. Zbornica je pričela podrobno debato o uradniški službeni pragtnatiki, ki bo, kakor vse kaže, že danes sprejeta in sicer v obliki, kakor jo je fiksirala gospodska zbornica. Nato pride na vrsto proračunski provizorij. Ako bo dovolj časa, bo zbornica jutri rešila še razne krajše predloge, med temi najbrže zakonski načrt o reformi društvenega prava. Prihodnja seja poslanske zbornice bo šele v drugi polovici meseca januarja, najbrže šele 21. januarja. V tem zasedanju se bo zbornica pečala s takozvanim malim finančnim programom.                 ___
Notranja situacija. Praga, 27. decembra. Poslanec dr. Kramar priobčuje v »Narodnih Listvh« pod naslovom »Notranja situacija« članek, o katerem pravi, da bi mogli Čehi z ozirom na razvoj v zunanji politiki mnogo bolj mirno zreti v prihodnjost, če bi se bi!a posrečila Češko - nemška sprava. Vsled zunanjih dogodkov je prišla češka politika v zelo neugodno situacijo, ki je postala vsled obstrukcije čeških radikalcev proti zakonu o vojnih služnostih še bolj neugodno. Vsled pritiska vseh strank na obstrukcijo ostane sedaj samo češko - nemški spor nerešen. Politične konsekvence so jasne. Slovenci in najbrže tudi Rusini bodo stopili v vladni tabor in tudi Italijani so mnogo pridobili s tem, da so se Cehi odločili za Trst kot sedež italijanske fakultete. Vladna večina je tedaj tako velika, da bo mogla izhajati brez Čehov. Pod Biener-tom je imela vladna večina včasih samo za 5 glasov več, danes pa ni izključeno, da bo tako velika, da bo izhajala brez Čehov in da bo vsak boj proti njej brezuspešen. Če bo to razmerje trajno, bo tvorilo veliko nevarnost za češke narodne in politične interese. Treba je tedaj, kakor hitro mogoče doseči sporazum med Čehi in Nemci na Češkem, kar je vsekakor mogoče. Z notranjimi katastrofami ni mogoče računati. Končno apelira v interesu dežele, da se že enkrat reši češko - nemško vprašanje.
Grof Berchtold pri cesarju. Dunai, 27. decembra.   Cesar  je danes sprejel v posebni avdijenci ministra zunanjih del grofa Berchtolda. Avdijenca je trajala izredno dolgo.
Češko - nemška sprava. Praga. 27. decembra. V tukajšnjih čeških političnih krogih se potrjuje, da se bodo češko - nemška spravna pogajanja po Novem letu zopet začela.
Volilna reforma na Ogrskem.
Dunai, 27. decembra. Danes prispe semkaj ogrski ministrski predsednik dr. Lukacs. Jutri ga sprejme cesar v posebni avdijenci, v kateri mu bo ogrski premier predložil v predsankcijo načrt volilne reforme za ogrski parlament.Kakor se zatrjuje v poučenih krogih, bo ogrska vlada že prihodnji torek predložila volilno reformo parlamentu.
Soproga nemškega poslanika v Bel-gradti aretirana v Zemunu. Zemun, 27. decembra. Policija 5e tu aretirala soprogo nemškega poslanika v Belgradu, Oriesingera, ker io je smatrala za srbsko vohunko. Vsa zatrjevanja gospe, da ni ne Srb-kinja ne vohunkinia, niso pri policiji nič izdala. Pridržali so jo v zaporu in jo izpustili šele, ko je prihitel v Zemun poslanik Oriesinger sam ter z vso odločnostjo zahteval, naj njegovo ženo izpuste.
Zarota proti italijanskemu kralju.
Rim, 27. decembra. Pisma, ki so jih našli pri anarhistu Dal Ferru, ki se je poskusil sam usmrtiti, in je, kakor znano priznal, da je imel od anarhistične strani nalog izvršiti atentat na kralja, so dokazala, da so anarhisti nameravali celo vrsto atentatov. Policija je aretirala pet anarhistov.
Rušila in Kitajska.
Bruselj, 27. decembra. Iz Pekinga poročajo, da je pričakovati preki-njenja diplomatičnih zvez z Rusijo spomladi. Ruski poslanik v Pekingu je protestiral proti vladi, proti proti-ruski agitaciji.
Ministrska kriza na Portugalskem.
Lizbona, 27. decembra. Ministrska kriza se je uresničila. Sedaj nima na Portugalskem nobena stranka potrebne veČine, da bi mogla prevzeti sestavo ministrstva. Najbrže bo sestavil novo ministrstvo Almeida ali Alfonso Costo. Oba sta baje obljubila, da bosta zasledovala politiko po-mirjenja.
MED  VOJNO  IN  MIROM.
Situacija.
Dunaj, 27. decembra. »Neues NViener Abendblatt« priobčuje ofici-jozno poročilo o mednarodnem položaju. V tem poročilu presoja situacijo nad vse optimsitično in izraža mnenje, da niso pri jutrijŠnji seji mirovne konference izključena velika presenečenja. List naglasa, da se potrjuje vest, da je vrhovni poveljnik bolgarske armade, general Savov, v resnici imel te dni zaupno konferenco s turškim velikim vezirjem Kiamil pašo.
Mirovna pogajanja.
Dunaj, 27. decembra, čez praznike so imeli delegatje Balkanske zveze svoje konference, v katerih so delegatje še enkrat precizirali svoje postopanje napram Turčiji, ter označili svoje stališče napram predlogom, ki jih je jutri pričakovati od strani Turčije.
Turški delegatje bodo tekom današnjega dne predložili svoje proti-propozicije, o katerih se je zadnja dva dneva posvetoval turški ministrski svet
Govori se, da bodo turški delegatje označili bolgarsko zahtevo po predaji Odrina kot nesprejemljivo in da bodo stavili protipredlog, da naj ostane pod suvereniteto Turčije ozemlje od Midije do zaliva Sarosa. Razen tega naj ostaneta Odrin in kos odrinskega vilajeta turška pod lastno avtonomijo in upravo, ki bi jih nadzorovale Turčija in Balkanska zveza.
Albanija naj dobi avtonomijo pod sultanovo suvereniteto in nadzorstvom velesil.
Te propozicije Turčije se zde balkanskim delegatom nespremenljive. Najbrže se, kakor izjavljajo balkanski delegatje, prekinejo pogajanja.
Od izvrstno informirane osebe pa izvemo, da ni povoda za pesimistično naziranje o vrsečih se pogajanjih.
Evropa bo morala pritisniti na Turčijo, ter najti izhod, kako rešiti najtežje vprašanje, to je vprašanje Odrina.
Pojavil se je predlog, da naj Odrin in okolica ostaneta turška. — Turčija pa naj plača vojno odškodnino. Dokler Turčija te vojne odškodnine ne plača, naj ostane Odrin v bolgarski upravi. Zgodi se to samo z ozirom na reputacijo Turčije.
Poleg tega je treba računati z zelo vplivno vojno stranko v Carigradu, ki se zavzema za odpor pri Čataldži. Velik pomen se pripisuje tudi misiji Šavova, ki je ineognito kot bankir Kalčev, ki je Savovov sorodnik, navzoč v Carigradu, ter tam konferira z merodajnimi turškimi faktorji. V teh konferencah bo šlo tudi, kakor poročajo iz Belgrada, zlasti za stališče Turčije in Bolgarske zaradi Odrina. Baje je uspešen konec teh konferenc že zasiguran. Na nadaljevanje vojne med Turčijo in Balkansko zvezo ne verjamejo niti na Dunaju, niti v Belgradu.
Minister Noradunghian o mirovnih pogajanjih. Carigrad, 27. decembra. Minister zunanjih del Noradunghian se je izrazil, da so mirovni pogoji v obliki, kakor jih je predložila Balkanska zveza, za Turčijo absolutno nesprejemljivi, vendar pa se s tega še ne r da sklepati, da bi se zaradi tega razbila mirovna pogajanja, nasprotno lahko se v splošno presenečenje dogodi, da bodo ta pogajanja v bistvu že jutri končana.
Pod kakšnimi pogoji so Turki pripravljeni za mir.
Berolin, 27. decembra. Iz Carigrada poročajo, da je ministrski svet sklenil, proponirati Balkanski zvezi sklenitev miru pod temi - le pogoji: Ozemlje od reke Ergene do Soluna dobi avtonomijo pod turško suvereniteto. Solun ostane mednarodno pristanišče. Bolgarska pa dobi trgovsko luko v Kavali na Egejskem morju.
Avstro - ogrsko - srbski spor.
Beigrad, 27. decembra, »štampa« poroča iz informiranih krogov, da so vsa avstro - ogrsko - srbska1 sporna vprašanja popolnoma rešena in da prevladuje trdno prepričanje, da bodo že v prihodnjih dneh nastale popolnoma normalne razmere med obema državama. Tudi v vprašanju prihodnje meje Albanije je prišlo do popolnega sporazuma. Pristaniško vprašanje se bo rešilo v obojestransko zadovoljnost. Listi pravijo, da bo poslala Srbija vse svoje razpoložljiv ve čete pred čataldžo.
Gučkov o situaciji.
Petrograd, 27. decembra. O zu* nanjepolitičnem položaju se je izrazil Oučkov; Da ne pripusti Srbije k morju, je samo prvi korak Avstro-Ogrske. Treba nam je biti priprav* ljenim na to, da bo zahtevala Avstro-Ogrska skrčitev srbske armade in zlasti njene artilerije. Avstro - Ogrska hoče dokazati, da se morejo balkanske države le tedaj prosto razvijati, če se naslanjajo na Avstrijo, da pa nimajo ničesar pričakovati, če se hočejo naslanjati na Rusijo.
Podaljšani srbski moratorij.
Beigrad, 27. decembra. Uradni list priobčuje kraljevi ukaz, s katerim se podaljša moratorij do 30. marca 1913. V slučaju, da se odredi demobilizacija srbske armade prej, ostane zakon o moratoriju v veljavi še en mesec od dneva objave demobilizacije.
Vprašanje Odrina.
London, 27. decembra. Listi pišejo in nasvetujejo Turčiji, naj ne vztraja preuporno pri zahtevi, da ji ostane Odrin. Uvaževati je namreč treba, da je zahteva, naj Turčija odstopi Odrin, postulat celokupne Balkanske zveze, ki bo v vsakem slučaju in za vsako ceno neomahljivo vztrajala pri tej svoji zahtevi.
Odrin.
Pariz, 27. decembra. Eden izmed mirovnih delegatov je na vprašanje, ali bi bila Bolgarska pripravljena re-signirati na Odrin, če dobi Solun, odgovoril, da pod nobenim pogojem.
Pri Čataldži. Berolin, 27. decembra. Nemški listi poročajo izpred Čataldže, da se vrše tam ljuti boji med bolgarskimi in turškimi četami zaradi prekoračenja nevtralnih tal.
Boji v Epiru. Carigrad, 27. decembra. Ejabi pasa je s celim štabom padel v boju pred Janino. Pri Korici se vrše ljuti boji med turško armado, ki šteje 20 tisoč mož, in med dvema grškima divizijama. Ostanki vardarske armade, razbite pri Bitolju, hite proti Ljasko-diku, da pridejo pravočasno na pomoč oblegancem v Janini.
Bolgarske jadrenice v Marmarskem morju? Carigrad, 27. decembra. Turške topničarke so zapazile danes ponoči 9 bolgarskih jadrenic v Marmarskem morju. Jadrenice so dovažale Bolgarom živila. Turško vojno brodov'e jih je zajelo ter odpeljalo v Carigrad.
Kompenzacije za Romunsko.
Duna], 27. decembra. Novoimenovani romunski poslanik v Londonu Misu, ki bo zastopal na konferenci veleposlanikov interese Romunske, je dobil naročilo, da se neofici-jalno posvetuje z bolgarskimi dele gati glede kompenzacij za Romunsko. Romunska zahteva pokrajino od Silistrije do Kavarne, Bolgarska pa hoče odstopiti le Silistrijo.
Car Ferdinand in kralj Peter. Beigrad, 27. decembra.   Tu pri Čakujejo v   prihodnjih    dneh    carja Ferdinanda, ki se sestane tu   s   kraljem Petrom.
Predrzni Albanci. Rim, 27. decembra. Albanski komite razglaša, da je vsa Albanija zrevolucijonirana. Povsod se širi upor proti Srbom, da bi jih pognali iz dežele.
Kolera pri Čataldži.
Petrograd, 27. decembra. »No-voje Vremja« poroča: Oučkov, ki je vodil na Balkanu delovanje »Rdeče ga križa« in se je vrnil v Petrograd. izjavlja, da je pri Čataldži 23.000 za kolero in legarjem zbolelih.
Romunski poslanik v Londonu. London, 27. decembra. Novi r(> munski poslanik Misu je imel včera: dolgo konferenco s predsednikom bolgarskega sobranja dr. Danevom * razmerju Bolgarske napram  Romu
niji.
Gospodarstvo.
— Razpis mizarskih del.   C. ti
poštno in brzojavno ravnateljstvo * Trstu je naznanilo trgovski in obrt niški zbornici v Ljubljani, da razpi suje dobavo stiristopedeset različni komadov oprave (mizarska dela) l poštni urad v Opatiji. Seznam, opi in obrisi oprave, ki se ima dobavir je možno dobiti pri navedenem rav nateljstvu (oddelek 1, soba 12) (me uradnimi urami) ali pa se jih na P htevo prepošlje proti povračilu poš nine v znamkah. Predmete je naba viti najkasneje do 20. aprila 1913 lf co novo poštno poslopje v Opatij Ponudbe na dobavo enega dela opt ve niso dopustne. Ponudbe je posla najkasneje do 4. januarja 1913, 1 ure dopoldne c. kr. poštnemu in 1» zojavnemu ravnateljstvu v Trstu. I vod razpisa je v pisarni trgovske i obrtniške zbornice v LJubljani l vpogled.
z»/ stcv.
SLOVENSKI   NAROD,
Stran 5.
— C. kr. ravnateljstvo drž. železnice v Trstu odda zgradbena dela za razširjenje postajnega poslopja (prizidave nadstropja) v postaji Sv. Sovota proti pavšalu. Podrobni podatki o opremi onudb, vložnem roku itd. so razvidni iz prihodnje številke listov »Oesterreichischer Zentralan-zeiger fiir offentliches Lieferungswe-senc »Oesterreichtsche Wochen-schrift fiir den offentliehen Bau-dienst«, »Laibacher Zeitung« in »Osservatore Triestino«. V zadevi daje pojasnila tudi oddelek III. c. kr. ravnateljstva državne železnice v Trstu in c. kr. sekcija za vzdrževanje železnice v Trstu.
Današnji list obsega 6 strani.
Izdajatelj   In   odgovorni   urednik:
Valentin Kopitar.
Lastnina in tisk »Narodne tiskarne c
Umrli so v Ljubljani:
Dne 24. decembra: Ign. Egger, južne železnice sprevodnik v p.. 87 let. Streliška ulica 10. — Justina lersek, bivša predilniška delavka, 71 let, Japljeva ulica 2. — Franc TuršiČ, delavec, 42 let. Radeckega cesta 11.
Dne 25. decembra: Alojzij Jan-kovič, rejenec, pol leta, Streliška ulica 15. — Josip Kralj, čevljarski mojster. 46 let, Radeckega cesta 1. — Josip Gracar, rejenec, 1 mesec, Streliška ulica 15.
V deželni bolnici:
Dne 20. decembra: Ernest Ce-peinik, krojaški pomočnik, 40 let.
Dne 21. decembra: Vikt. Schaf-fer, strojnikov sin, 5 let.
Dne 22. decembra: Josip Trav-Tiar, učitelj v p., 65 let.
Dne 23. decembra: Helena Trdin, posestnikova žena, 50 let.
Dne 24. decembra: Milena Peri, kontoristinja, 21 let.   .
Mnenje gosp. dr. G. Pfeiferia, primanja
v Budimpešti.
Gosp. J. Serravallo
Trst.
Z Vašim železnatim kina - vinom Serravallo sem dosegel izborne uspehe v slučajih slabokrvnosti, po veliki izgubi krvi, krvavenju in oslabelosti. Predpisujem Vaš izdelek večkrat v moji razširjeni praksi.
Budimpešta, 17. novembra 1911. Dr. G. Pfeifer.
Heteorolosično mmm
VUiM nad morje« 3M-2                 Srednji  iračni tlak 736 mm
i   'P"*'  me'tfa    H    Vetrovi       Nebo
•°     ™J«    v mm    $5___________
25    2.popJ?437        3-0 t si. zah.  i oblačno „    9. zv.   7436 !      0 4 j si. svzh. j    megla
26     7. zj.    7410 | —2-5   si. sever
^■■■**■■■■Nmmji~*—mmm^m
n   2. pop. 7388       6*6 'moč. jzah. oblačno. „  i 9.zv.   7352        61 J   sr. zah.        dež
27.   7. zj. ! 73M        8-2 moč. jzah. oblačno
Srednja predvčerajšna temperatura 19°, norm. -2 5° in včerajšna 3 4°, norm. — 25". Padavina v 24 urah 00 mm in 08 mm
Tvrdka   Fr.   K.   Soavan
naznanja tužno vest, da je na božični večer po kratki irr mučni bolezni preminula nje zvesta sotrudnica blagajničarka, gospodična
Milena Pelan
Blag ji spomin! V Ljubljani, 26. decembra 1912.
Dr. Edvard Šerko naznanja potrtim srcem v svojem ter v imenu SVr              c Anice vsem sorodnikom,   prijateljem in znancem prebridko
vest, d* K            va nad vse ljubljena soproga, oziroma mati, gospa
Milka  Šerko
včeraj ob  4. popoldne,  po  daljši  jako  mučni  bolezni,  v starosti 25 let previđena   s   tolažili   sv. vere   udano   in   mirno  se   preselila   v   večnost*
Pogreb drage nepozabne rajnice se vrši jutri v soboto, dne 28. decembra popoldne ob pol 3. uri iz hiše žalosti v Spod. Šiški št. 25 na pokopališče k sv. Križu v lastno grobnico,                                           4761
Bodi rajnici prijazen spomin!
Vransko, dne 27. decembra 1912.
Težkim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je nemila smrt uničiia mlado življenje
Jakoba Brinovc
bivšega gojenca Slovenske trgovske šole v Ljubljani,
ki je dne 26. decembra 1912 ob 6 zjutraj v 17. letu svoje starosti izdihnil svojo mlado dušo.
Za prerano umrlimi   starši ugrabila je smrt kot novo žrtev i njega ter ga raz praga v življenje povedla v večnost.
Vransko, dne 26. decembra 1912.                                          4750
Ivan Brinovc, veleposestnik in gostilničar, brat.  — Hinka Kosenina,
Julka Kodre, Ivanka Brinovc, sestre. — Franc Kosenina, notarski
kandidat Jote! Bodri, deželni živinozdravnik, svaka.
Dr. Martin Travnor, c kr. višji dež. sod. svetnik v Ljubljani naznanja v svojem In v imenu svojih otrok za njega prežalostno vest, da je njega edina nad vse ljubljena hčer
Milka
dne 26. decembra 1912 ob 4. uri po-poludne v 25 letu svojega življenja po dolgem mukepolnem trpljenju previđena s sv. zakramenti, izdihnila svojo plemenito dušo.                             4755
Pogreb prerano umrle se vrši v soboto, dne 28. decembra ob pol 3 popoldne iz hiše žalosti v Spodnji Šiški št. 25. na pokopališče k sv. Križu kjer se umrla pokoplje v rodbinski grob. *
Sv. maše se bodo darovale v več cerkvah.
Spodnja Šiška, 26. decembra 1912.
Prvi   kranjski  pogrebni zavod   Fr    Doberlet
Neizmerne žalosti potrti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno novico, da je Bogu Vsegamogočnemu dopadlo poklicati danes v boljše življenje gospoda
Martina Jančigaja
po težkem in dolgem bolehanju.
Nepozabnega rajnik, ki je preminul ob 3. zjutraj v starosti 62 let, spremilo se bo Iz hiše žalosti na Sv. Jerneja cesti v Sp. Šiški k sv. Križu, v petek, dne 27. t. m. ob pol 3 popoldne in tamkaj njegove pozemske ostanke  položilo  k večnemu  počitku.
Blag mu bodi spomin in molitev spremljaj ga onkraj groba!           4759
V Spodnji Šiški, 25. decembra 1912.
Žalujoči ostali.
Zastopstvo
znane firme se Odda pri drogistih, trgovcih, konsummh društvih, uvedenim agentom ali potnikom. PontHbp pod 20 „ Provision na Haasenstein & Vogier A. G. Dunaj. I. Neuer Markt 3.
in dobroidoče are vseh vrst s triletnim pismenim jamstvom n. pr.:
Nikljaste žepne ure.....K 4*20
Boljše kakovosti......„5-
Srebrne ure ........    „ 840
Nikijaste budilke......» 2*90
Kuhinjske ure ...*...    „ 3-20
Ure s kukavico......„ 850
Ure na nihalo.......„ 850
razpošilja prva tvornica ar
AK mm, c. i- kr. dvorni dobivate!] v Kosti 1 2393 (Češko)
ilavni katalog s 4000 slikara! se na zahtev« pošlje vsakomur zastonj in poštnine prosto. lazfttiil'a   se  proti   povzstjn   aH prepis čiiu.   Brez fcika.         Z amen Jar a  dovoljena  ali denar naxai.
Podpisano   županstvo   naznanja,   da  se bode dal
LOV
občine Polšnlk,
dne 2. januarja 1913 za dobo 5 lei pri   c.   kr.   okr.   gi. v Litiji  ob 10, uri dopoldne (v prostorih   okr. glavarstva v Litiji)
v najem po dražbi.
L07 je v bližini žel. postaje Sava ic Zagorja ob Savi, ter ima mnogo divjih petelinov, divjih koz (gamzov) edini na Dolenjskem. Tudi druge divjačine je dovolj.                         4754
Županstvo občine folšnik,
dne 26. decembra  1912.
Itte M m tovarno na deželi zanesljiv, trezen           4752
kurjač
izučen ključavničar ali kovač. — Vstop takoj. — Ponudbe na upr.   »SI. Nar.«.
Išče se za boljšo gostilno na deželi
ženska
ali vdova staro 30 ali več let ki je vajena dobro kuhati in voditi gostilno na račun. Nastop 1—4 januarja. Naslov pove uprav. »Slovenskega Naroda«. 4753
Notarska  pisarna v   tjnbliani
sprejme s 1- januarjem
spretno pisarico
s lepo pisavo za popoldan od pol 3 — 6.-Ponudbe s spričevali naj se pošljejo upravništvu »Slov. Naroda«, Če mogoče s fotografijo.                                      4683
Proda ali v najem se da  4749 i                ©               * B
s prodajalno z usnjem in Špecerijo. V hiši se nahaja elektrika, vodovod, vodnjak. Vodna moč za tolčenje lubja se nahaja blizu hiše. Firma je že stara in po Gorenjskem dobro znana. — Naslov pove     upravništvo      »Slov.     Naroda«.
Cena, dobra denarnica
St.    7202.
Zganjena
iz 1 kosa
gladkega
močnega
usnja, 4
predali,
biljetna
Žepnica s
3 zaklepi,
9 cm dlg.,
6 cm šir K 1*20. — Boljše K 1 80, 2 K in više v zalogi. Najbogatejša izbira vseh vrst usmatega blaga v mojem glavnem katalogu. Brez rizika; zamena dovoljena ali denar nazai. Razpošilja, ako se pošlje denar naprej, prištevši 20 h za poštnino c. in kr. dvorni dobavitelj Jan Konrad v Mostu št. 2377 (Češko) Glavni katalog s 4(00 slikami vsakomur gratis in franko.
Največjo izbero
za praznike že od 2 v naprej
Marija Tičar
Ljubljana, 5?. Petra testa nadeti „Zlate kaplje".
Blagajna
"VVertheimer, manjša oblika
se kupi
Ponudbe   poštni  predal štev.   92.
lian iii m
s posebnim vhodom
se ceno odda stalnemu gospodu.
VeČ se izve v                 4740
Rožni ulici  štev. 25., SI. nadstr.
Pri c.   kr.  poštnem   in brzojavnem
uradu v Borovnici na  Kranjskem se
sprejme s 15. januarjem    4703
Vi                                            V      •
Plačilo 400 kron na leto, prosta hrasta hrana, stanovanje in perilo. Zahteva se poštna in bnojavna skušnja. —»
Ponudbe naj se pošljejo  pismeno.
■■ —    ■                                                                    ————
Takoj afi čez čas  sprejme
usten liililiti
tudi  začetnika, ali pa        4705
solicitatorja
z daljšo prakso v zemljiško knjižnih in izvršilnih stvareh ter strojepisju Jak. Kogej,   c.   kr. notar   v   Postojni.
SolsKe io koncertne gosli!
Samo najboljši izdelki brezhibne izvršitve. Št. 1121/« Šolske gosli, *■'* vel. s plamenenim poliranim dnom K -v60; št. 1131. J šolske gosli */« vel. z lepo plamenenim poliranim dnom, boljša kakovost K 6-50, it. 115V: Šolske gosli *'* velike, vložene, lepo plameneno dno, prav priljubljena vrsta K 7 60. Šolske gosli z garnituro is ebeno-vine, dobrega glasu in izvršitve po K *. 40, 9—, 10.80; it 212Vi orkestrske gosli z garnituro iz ebe-novine K 16'30; loki za gosli po K — 90, 110, 1-50, 2-—, 2-20 in naprej. Citre, harmonike in orglice, okarine, klarineti, pihalni instrumenti, gramofoni itd. v največji izberi. Brez rizika. Zamena dovoljena ali denar nazaj. Razpošilja po povzetju ali denar naprej
c in kr. dvorni dobavitelf JAN KONRAD
razpošiljalnica glasbil v Mostn št 2379 (Češko).
Glavni   katalog s 4000   slikami   na   zahtevo   zastonj   in poštnine prosto.
Benitna       ■ = ponudba.
Mesar, gostilničar in po-sestn:% na deseti bi je radi pomanjkanja znanja v svrho fenttve seznanil y gospico od 20 do 24 iet staro, %i bi bila varčna ter imela veselje do gostilne in imela nekoliko premoženja,                         4592
Le resne ponudbe, če mogoče s sliko> M poslati pod „Srečno* do t. januarja 1913 na uoravnisivo „S^v. /far.* Stroga tajnost zajamčena.
Velika novoletna priložnostna prodaja
domskih paletojev, raglanov, kostumov in hluz
v vseh najmodernejših barvah in fasonah. —
JSadalje ogromna zaloga raglanov, oblek in
klobukov za gospode in dečke.
Cene priznano nizke!                             JPostrežba solidna!
„^Angleško slzZadžšce 6ble~k,"
O. JSematovič, ]\£estrcL trg št. S.
Ves svet gleda
i suvanju na laku.
^ae se zanima u razmere na Balkana.
JiisHi lliioni lesi"
bo   priobčeval   prihodnje   leto   izviren roman z Balkana
.,Za svobodo io ljubezen".
V tem romanu so verodostojno io pretresljivo opisane z idealne in realne strani razmere na Balkanu.   vvZa SVO-
bodo in ljubezen" fc velezuimiv, krasen roman, ki ga je spisal odlčen slov. pisatelj, ki je prepotoval ves Balkan in ki so mu razmere tam dobro znane. V romanu »Za svobodo in lju bežen« so z veščo roko opisane krute razmere, ki so vladale na Balkanu pod turškim jarmom. Divji zatiralci slovanskega življa na eni, junaški vstašt (komite) na drugi strani, velika napetost   dejanja   —   vse   to   bo   gotovo
ustreglo mnogostranskim željam občinstva, po kaki lepi in zanimivi povesti z bližnjega juga. Med temno in viharno scenerijo romana »Za svobodo in ljubezen« se vije, kot rdeča nit nežna ljubezen mladih src, ki se po mnogih genljivostih in pretresljivih do-godbah   pribori   do   zaželjene   zmage.
Kdor hoče leto  19I3  citati velezanimiv
roman o naših junaških bratih in sestrah
na Balkana, naj se naroČi na
Joieidi liM ur
ki začne takoj po novem letu priob-čevatt ta roman. — »Slovenski Ilustro-vani Tednik« stane za četrt leta le 2 K, za en mesec pa samo 70 vinarjev. Razen romana »Za svobodo in ljubezen« bo priobčeval »Slovenski Ilustro-vani Tednik« več krajših povesti, humoresk in novel in ker si je pridobil kot sotrudnike naše najboljše, tako starejše   in   tudi   mlajše   pisatelje,   bo
Jknti Istorai Iii"'
prifcftdait  Uto Mlfctll   zanimiv
siovens&i ust, ter no nuoii vsa« komur obilo zabave in razvedrila.
Priobčeval bo slej ko prej
slike in poročila
zanimivih  dogodkov doma in na tujem, o  znamenitih   osebah,  krajih  itd.  itd.
------------------                    4730
Naročite si torej
„Slovenski Ittoiani ledi"
in razširiaite oa.
Stran 6.
SLOVENSKI  NAROD.
—^———_________
297 §tev.
Dojska bo ia mm* uago i m i* hb Mestnem trsu
ker prodajam vso zalogo galanterijskega in papirnatega blaga radi opustitve galanterije znatno pod nakupno ceno.
Vsakdo si lahko ogloda bre* obveznosti nakupa
^= Kra$no novoletno raz$tai>o.                =
■■r Fr. Iglic, Ljubljana, Mestni trg štev. 11—12. ym\
POZOr! Pil M naprej se prodaja TrflOVd!
galanterijsko blago in pletenine
UM
•7_^K^    ■* konkurzne  mase  Ludovika   Dolenca  v     ^g--^-3£^^       Prešernovi ulici pod tvorniškimi cenami.        ^WK
„Dvorni tokajec"
V c. in kr. dvorni kleti se prodajo nastopne vrste tokaiskega vina v  '/i litrskih steklenicah od 6 steklenic naprej in sicer od steklenic :
Vrste  1 tokajsko (Bratemvein)      a K 2*20
.     2      ,        samorodno           a K 3 30
.     3     ,               ,                   a K 4 40
.     4      ,                .                   a K 5 50
.      5                   iztok               a K 880
»      6      .                ,                  a K 11 —
Vrste 7         iztok         a K 13*20
,    8           esenca    a K 1730
.     9                          a K 22*—
„10              .           a K 55 * —
11     muškatelec a K 33 —
.     12        brandv     a K   3*30
Naročila se izvršujejo samo potom pismenih prijav pri C.  in  ki*.
dvorni kleti«  Osebni promat v cesarski dvorni kleti je izključen.
^                  Dopošl e špediter po povzetju vseh stroškov.                   ^
E 581/12/3.                                                                                                    4751
Dražbeni oklic.
Vsled sklepa z dne 17. decembra   1912   opr. štev. E 58112/2
prodajo se dne 20. in 21. januarja 1913 ob 9. dop. v St. Jerneju in Kobili na javni dražbi:
Velika množina bukovega oglja, bukovih desk,
različne dolžine in debelosti, različni stroji in
strojni deli, vozovi, konji itd.
Reči se smejo ogledati   dne  20. in   21.   prosinca  med   8. in  9.   uro   dopoldne
C. kr. okrajne sodišče v Kostanjevici, odd. II.,
dne  26. decembra  1912.
lunini flMto wk ii Kočevju
Slavn. občinstvu vljudno naznanjam, da bom dne I. januarja 1913 začel izvrševati
:s gostilniško obrt ::
v lastni kisi v Kočevju  štev. 236 (nasproti sirottinlce).
Točil bom vedno le najboljše pijače in dobila se bodo vsikdar mrzla in gorka jedila. — Za točno postrežbo jamči ter se za mnogoštevilen obisk priporoča                    4743           z najodličnejšim spoštovanjem udani
Josip Beljan, posestnik in gostilničar v Kočevju.
Št 40242      Ti---"»*             .___          -*                                  4588
Razglas.
Pobiranje pasjega davka za 1913 leto
se bo pričelo z 2. dnem januarja 1913.
Ta  davek  je  plačati   v   okrožja   ljubljanskega   mesta   od  vsakega  psa,
izirnŠi od psov,   kateri so za varstvo  osamljenih posestev   neobhodno potrebni.
Lastniki psov naj si preskrbe za to leto veljavnih pasjih mark, najkasneje
• do 20. dne februarja 1913                  :
pri mestni blagajnici proti plačilu
osmih  kron.
Z ozjrom na § 14. izvršilne naredbe o pobiranju pasjega davka, opozarjajo se lastniki psov, naj pravočasno vplačajo takso, ker bode polotil koojač od 20. februarja 1913 nadalje vse one pse, kateri se dobe na ulicah bre* veljavnih mark.
Mestni  magistrat   v Ljubljani,
dne 8. decembra 1912.
Župan:
dr. Ivu Tavčar L r.
najskrbneje zastreljeno, v najboljši kvaliteti    in    najličnejši    izvedbi    razpošilja c. in kr. dvorni dobavitelj
Most, it 2395 (Češko)
Samokresi K 6 —, flobertove žepne pištole K 2-—, terzeroli K 260, flobertovi tešingi K 10*60,  lovske puške K 46 — in
višje v najbogatelši izberi. Glavni katalog se pošlje na zahtevo vsakomur gratis in franko.
Razpošilja »e proti povzetju ali predplačilu.    Brez rizika.  Zamenjava dovoljena ali denar nazaj.
ar      Sfrup Sarsaparillae^*^
compci • c t Arom Čistilo krvi.   Stekl.  K  360 in 7-50.
Liolment s sidrom S:?,1:!.
Nadomestilo za Pein-£xpeUer • sidrom
BoleStne obleko]o6e sredstvo za vđrgcenie
nri prchlajenjo, rcvnatUnu,   protinn iti. Itd.
Steklenica K — SO, 1'40, 2—.
^^''■------MMMMMaMlHMOri-*'^
Zelezaato    beljakovinasta   tinktura
• sidrom.
Za malokrvnost in bledičaoat.
Steklenica K l 40.              Steklenica K 1*40.
•■eeov-c"*^i
Dobfra se po lekarnah ali na naravne« oi Dr. BICHTEBJEVS kv      lekarne „Pri zlatem levu". Prage I«    a ikw            KUmebeta* tfida S.               ^**
Ura s kukavico K 8-50.
St. 4453. Lepo rez-ljan Ščit, nastavek s ptičem, koščene številke in kazalec, kliče ure in polure. 32 cm vis. z dvema zlatobronsiranima utežima v obliki jelovih štorjev, natančno regulirana, kolesje prve vrste, K850 St45^8. Najcenejša ura s kukavico, lepo rezljana, brez nastavka s ptičem K 750. Z bogato rezljanim ščitom, nastavek jelenja glava ali veverica K 10 — 11-50, 13— 15-50. Za vsako uro 3 leta pismene garancije. Brez rizika. Zamena dovoljena ali denar nazaj. Po povzetju ali proti vpošiljatvi denarja naprej razpošilja tvrdka Prva tvornica ur Jan Konrad, c. in kr. dvorni dobavitelj v Mostn st. 2374. (Cesko). Glavni katalog s 4U00 slikami na zahtevo vsakemu zastonj in franko
'iP|9ZEIJ31|l|el|0l|MilJ}p0PiPl|r
..Zdtavnik žehtdta" ie laiboliši liker za žbMh.
MBR. mm srebru« ure "■ SSTS
SI. 11 M. Prava srebrna reeion toirska era od c. kr. kovnice deeerja belje-tovaea zenajl nia kazalo«. gekeaeeiei kazalcem, natančno retjnliraaa z dobro s« zapirajoči« okrevjcei kron [ S-4fJ.St. 41 St. ista • ianrtr-Jem * beljil f lavtiM K Pike tt.431.zOej-aetfei eerto-ve* I 1P56. it. 41*1, era ee aare, sls-tcei eeekeef, e*ertaK12*M it 4#»*zerl-
gkeekeiei kefetjeai JkeVr - ■arteef. 114-M. It 4181. Prave nekfoe rreionulukn en ee ehtre * eeejatei eekreveai (S ereerei petreri), aaaJMa keaelna, n UHaJ— s II ratna. sHeeeeli iuueleau mateecae rcf*Htaee K iti*. Vet ere te aaleetia i njeni aei le rcpeilreat. Xe leaki ere te strt«* jaati etaatae S teta. Pteiljt ee pmtji
prva tvornica ur Jam Baavaet
k 4 20 Moški sviterJi, jopiči, športne čepice. K c—
-----                  Št. 900.  Moški sviter za vsak zimski šport iz la vi-
gODjske   volne   različnih   barv,   se   rado   raztegne velikost           IV                    V                    VI
za                 šibke              srednje       močne osebe
komad          K 4*20             K 470             K 5-20.
Moški sviter iz močne grebeninaste ovčje volne po K 8-60, 9-80, 12-40 in više. — Št 400, Moški pleten jopič iz la vigonjske volne s privihanim ovratnikom, naši vi in na prsih z lepimi vzorci, dve vrsti gumbov s tremi žepi, jako stanovitno in lepo pleteno. Št. 400. 4 velikost prsna širjava 42 cm K 6*— 5       „             m          „        45   „          660
5                      „                   48   .      „ 7-20
Brez privihanega ovratnika, eaovrsten z 2 žepoma po velikosti K 2*80, 3*20, 3*50, 4*10. — Največja izbira v mojem glavnem katalogu. — Sankarske športne čepice za gospode, dame in otroke in sicer bele, rjave, sive aH barvaste, pasaste K 1*50, 2*10, 240. — Brez rizika. Zamena do-voljeaa ali denar nazaj. — Privatnim naravnost pošilja   po povzetju c. in  kr.  dvorni  dobavitelj
Jan   Konrad,  razpošiljalnica  v   Mostu   št. 2385  (Caško).
ts        Glavni   katalog s 4G00   slikami   zastonj  in   poštnine   prosto«        ::
Naznanilo prodale.
Podpisani   oskrbnik  konkurzne   mase   Karla  Lenčota  na  Laverci
laznanja s tem, da se bode
dne 30. decembra 1912.
TŠila na liCU mesta nd Laverci prodaja nekaterih v konkurzno maso spajaj očih, desedaj še neprodanih premičnin. Prodajalo se bode mnogo pođ Ce* lilno  vrednostjo. Proda se pa:
lekaf velikih sodov, (Lagergebinde, lege pri teh sodih, aparat =   za žganje kuhati, kopališče, les In material itd.)   =
Začetek prodaje ob 8. zjutraj.                                                                        4697
Ljubljana, dne 23. decembra 1912.
Dr.   Ivan  Tavčar«
kot oskrbnik konkurzne mase Karla Lenčeta.
St. 41739             ^m------«*«ei                                                   -VM                                                              4737
Razglas.
Podpisani mestni magistrat prepoveduje na   podlagi sklepa  občinskega sveta z dne 5. avgusta 1887, št 22 dež   zak.,   § 26 a, b,
promet tovori in obloženih voz ter avtomobilov
čez Šentpetrski most,
ker obstoja nevarnost,  da se most sesede.
Promet lahkih, neobloženih vozov je sicer dopusten, toda voziti je le korakoma. Prestopki se bodo strogo kaznovali.
Mestni    magistrat   ljubljanski,
dne 21. decembra 1912.
Zupan: dr. Ivan Tavčar 1. r.
Avstr. amerlkan. :: zaloga čevljev :: Prešernova uL 50.
ffaši čevlji po kakovosti, :: priležnosti in eleganci :: prekose vsako konkurenco.
Zaloga slovitih „PALMA" gumijevih podpetnikov.