s\
«
*
k. kra i
s lie

žba
Tečaj V.
srčtfo 25. velikiqa serpana 1847
List 34
Hro
otek
(Po némškim.)
rojzdje sók u vere odceja In iz verča pride v sod, Iji iz soda se zasmeja I kozare nui gladka pot.
?
marsikako slabo vino iz grozdja;pa še mocněji bo, če se v sadni mošt, preden droži zmeče, dobriga vinskiga mošta primeša, de se obá kmalo ćistita, poznej pa se ne zedínita práv. Pa tudi veliko vin ske moči dobi, če ga, kakor hitro se včisti, v drug
sod na vinske
droži, prelijemo.
Se se mu tudi moc
gerlo
splava
Iz kozarca v
U želodec in u kri,
(T '
Po kervi pa duša zdrava
Nam ga v ustih oživi.
V ustih se poznêje zlika Pésem, ki spodzgè sercé

zlo povikša, če se mu na vsako vedro oćisteniga vina en polič hudiga žganja perlije, in sod za nekoliko tednov terdo zabije, de se vdela.
Tega naj si pa vender nobeden ne misli, de bi tako zboijšano sadno vino nevednim za grojzdno vino
?
drago
prodajal, in se
grešne goljulije kriviga storil.
De se v sréói z nebam stika Veselé se vsi ljudjé.
In v pomladi spét prihodu ji Pésmice na terticè Pridejo na svoji obhódnji, In rodé spét vinčicé.
?
Zvezdoslovje.
(Dalje.)
. Gorece krogle
Malavašič.
12.
Narávoslovei menijo, de se v neizmerljivih dalja vah, v obsežku sončne moči ali
ffóst in vino Iz sadja narejati.
(Konec.)
teze, sprijemljejo in na-rejajo iz na nebu raztopljenih pervín manji ali veči krogle ali kugle, ktere potem proti soncu, ki jih na
Močno in naglo vrenje je sploh bolj obrajta- se vleče, čedalje z veči hitrostjo, med tem, ko morde

no
5
de vino vlečljivo ne postane. De mošt tudi pri se počasi veči prihajajo
?
lete
?
de je tacih krogel na
merzlim vremenu hitrejši vrč, dajo dvanajsti ali nebu brez števila, in de jo, če pride ktera v svojim osmi del mošta dolgo kuhati, de zavrč in ga po- teku blizo zemlje — vobsežik nje težne moči — ta na se tem zmešajo z unim.
Ko je vrenje dokončano, kar se spozná, de je v
potegne.
sodu vse mirno in de mošt svitlo farbo dobi
Vse pretecene stolétja spricujejo, de
so take krogle
?
pu
stijo nekteri mošt na drožéh, nekteri ga pa neute gama v majhne sodčke prelijo, de ostane lepši
ťarbe, bolj slasten in žlahen.
Sodci naj se večkrat zalivajo, de so čez in
pogostama na zemljo padale ; kér je pa na svetu dvakrat
« f
7
vec morja kot suhiga, jih mora nar vec v morje pasti. Cez dan ali tudi pri lunni svitlobi jih ni takó viditi tudi se naméri, de padajo v krajih, kjer ljudjé ne sta nujejo, ali že terdno spé. Ce přiletí taka krogla v naše
cez polni in de vino kislogáz vunanjiga zraka ne zračno podnebje, kjer se ob naš zrak omolsa ali odergne
spridi. Déni jih v
hladno klet, kjer
?
ni kisline
o|/iiun ^vvui jui y maunu iviui/, njci 111 aioiiuc^ 1'CpC,
korenja ali druge take šare, kar vino, ki rado vse nepridne svape na-se vzame, lahko skazi.
ki
obstojí med drugim tudi iz kislogáza
?
se vname, z
nedopevedljivo hitrostjo goreča naprej beži, se zadnjič
razpoci in na zemljo pade. Ko se tó pred nasimi ocrni
Práv dober kus se moštu dá, in sadni duh v veči daljavi priméri, pravijo temu: de se je zvezda če se mu pred ko droži meče, ena pest potočila ali uternila. Na večerali po noci sv. Lov-
zgubi,
suhiga bezgoviga cvetja v sod verže
sladké skorje ali druge prijetne dišave v rutico se vidi nar več zvezd potočevati ali utrinjati se. Učeni
5
ali pa
renca, tudi sv. Martina, en ali dva večera kasneje
zavezane na niti obešene dva ali tri tedne v sredi menijo, de jih je brez števila tacih tamnih krogel
i
soda utopljene pustí.
Ce se mošt iz sadja práv naredi, in umno oskerbí, bo že sam na sebi imel več moči, kakor
vertijo ; ce
ki
pa pridejo
se tudi kakor planeti okoli sonca
ob imenovanih večerih blizo naše zemlje, de se ob nje zrak dergnejo, se vnamejo, goré, razpočijo in na zemljo padejo.
V vsih pretečenih časih so vidili že po večkrat, de se je velika goreča krogla na nebu naglama prikazala, po več milj v hipcu malo nad zemljo naprej letela, černo noc v beli dan spremeníla, in se zadnjič s strašnim gromenjem in stresenjem zemlje razpočila, doli padla, de je nje černo osmojeno kamnje pérst razrílo in se globoko v zemljo zarinilo. Na Talijánskim so enkrat od take razpočene kro gle najdli 1200 kamnov, kterih eni so do 120 funtov težili. Natóroznanci vsih dežel s posebno radostjo in skerbjo tako kamnje isejo, izkopujejo in v muzêume spravljajo, prepričati se, de ravno iz tacih kemijskih pervín obstoje, kot naše rude. Kar kmetje pravijo, de vidijo večkrat nebo odperto, ni mende nič druziga, kot prikazki tacih gorečih krogel.
Od 100 lét doli so vidili učeni v Evropi in popisali blizo 30 tacih krogel, ki so se v černi noči prikazale; koliko jih je pa neki pádlo čez dan, ali kásno po noči ali v tacih krajih, de jih noben natóroznaneeni vidil? — Ene so vidili skorej po vsim Talijánskim, druge po Francoskim ; ena je bila priletela iz Angležkiga, kjer so jo skorej povsod vidili, na Francosko , in se je bila blizo Pariza razpočila; tudi na Nemškim in pomnožili druzih deželah so jih že po večkrat vidili. Iz vsa-ciga kraja vidijo tako kroglo ob enacim času na drugim městu nebá; po tem razsodijo in preceníjo učeni viso-kost take krogle in najdejo, de se po 4 do 10 milj visoko prikazujejo, pa z nedopovedljivo hitrostjo — v eni sekundi po 3 do 4 milje naprej lete. Po razločl^u,
kakor se v tacih visokostih na videz velike prikažejo,
prerajtajo njih debelost ali skozno méro na 500 do 5000 eevljev. Velikrat se je že taka krogla po večkrat razpočila; narpred v veči kuse, potem pa taki zmirej v manji, de je gromelo in de se je zemlja tresla, de je groza bilo.
Vse, kar se najde raztànljiviga ali zvarljiviga železa verh zemlje, v večih, tudi po več 100 centov težkih kosih — ki niso človeški izdelki — je iz tacih krogel z neba doli padlo; zakaj v zemlji ga niso še našli taciga zvarljiviga železa, kakor se najde večkrat zlato in srebró, ampak združeno je z žepiam ali druzimi per-vinami ali rudninarni; tu ga morajo še le žgati, ločiti, topiti ali cajnati, in po tem še le pod bàtam mesiti ali mladiti, de postane raztanljivo in zvarljivo.
(Dalje sledi.)
Đolitar Skaza« ali firavđar SeM-
graille*
(Po sostavku graškiga lista»)
Težko je od tacih pisati, ki clovek ne vé, kakó jih imenovati, de bi ne bilo preveč voljno; pa naj bo. Zgorej sim rekel: dohtar Skaza, pravdar Sebigra-bič; pa bi se zamogel tudi imenovati : dohtarič Plazar, pisač za vóglam, ogleduhar i. t. d. Kaj so tedaj ti dohtarji Skaze? Ranjki profesor Zupančič pravi, de to j© nagnjusin, postave plah merčes, ki po temnih kotih svoj strup razliva, kteri je iz trehreči: iz neumnosti, sa-mopridnosti in hudobije. S svojo strupeno sapo veliko mirnih podložnikov okuži,jim glavo s hudobnimi naklépi obéli, in na zadnje ožuli za mošnjico dnarcov, ki ni ravno majhna. Skušnja dolzih let spričuje, de je govor častniga Zupančiča, — de bi takó res ne bilo! — vès resničen.
De se bodo kmetje tacih dohtar Plazarjev, ki se jim po nemško Winkelschreiber pravi, vedli Varo-vati, jih bomo nekoliko bolj natanjko popisali.
Pravdar Skaza je tište ločíne domače lézerčíne, ktero si kmet neškodljivo misli, pa mu vender krave molze, in s svojim strupenim kljunam in nagnjusnimi slinami vime poškoduje. Kmetje pa, ki so še precej vražam
in krivovéram vdani, te občutljive škode ne perpisujejo tému ostudnjimu pijačku, ampak kravjim copernikam in copernicam, ki jih ni bilo, in jih ne bo. Za tega hišniga macka pa se se mora latvica mléka, se vé de a smeteno vřed, na stran djati, de se tolikanj perkupljena živalica nekoliko pokrepeá. Dohtar Skaza je perhuljene postave, ima ojstre, strupene zobe, s kterimi na skrivnim pre-gloda nit postave. Kér postava vse veže in vravnava, in jo tak člověk kakor mis prejé, je lahko razumeti, de iz tega izvirajo neštevilni zlegi, h kterim pa on pisano gleda, in mu dôbro dé, de se je le njegova mavha narasla. Njegove sline so silno škodljive; le ster-kótina naj doletí do poštenosti, pravičnosti, ali do druge kreposti kakoršne si bodi; mora sčasama zadušena biti. Sliši grozno tanjkó; njegove ušesa razločijo sleherin še tako tih šepet. Če kmet ali mestjan le zine, de mu kej ni práv, če tudi po krivici, če le z očrm migne. ali z ustnicami zmerdne ; se to v ušesih pravdar Mazarja sto-tero razlega in kakor gospá Svetski zvon buci. Popirja — peró — černilo! komej se dobro oddahneš, že je zmazana vloga, prošnja, pertožba i. t. d. Gosposkam, kterim nič ni ljubšiga, kot sreča, mir in zadovoljnost podložnikov, in pa ohranjenje postav in reda, se vé de to zavdá veliko nepotrebniga delà, spraševanja in sitniga preiskovanja; med ljudmi se sovražtvo delà, prijazna zveza in naprotna pomoč zavéra, in mir stanovnikov celih sosesk in družb zbéga, ali morebiti za vselej razdere. Njegov pogled je prederzen, bodeč, nesramen, podšuntljiv, siln, strupén; povsod vidi le nerodnosti, prelomljenje postav, nerede, krivice, pomote postavoda-javcov, celo samovoljnost visoke in naj vikši gosposke, česiravno vsiga tega ni. Njegovo oko vse kote stakne, in na kmetih ima že celo zapanljivo moč. Prostimu člověku je težko, očesu pravdoskazata se ogniti; če je
pa kdo tacih še nekoliko terčen, je že celu čudo, ako ga njegovo okó na se ne potegne. Gorjé ubožnimu, ki se mu ne more zoperstaviti ! Cas, denár, mir serca in hiše — — vse vse mu popije ta pijavka, in na zadnje mu še pod kožo zleze, in spodgrize njegovo zdravje. Naj bolj čmerikasti kos pravdoskazata pa je njegov jezik, on je njegov meč, plug, sulica, in njegovo boga-stvo. Je pa špičast in silno gibcen; z njim on toliko luska, ropoče, lopotá, poka in klepeče, de ni čudo, če tistiga, kteriga je pod koš dobil, prekucne v strašno brezno nepokoršine, hudobije in pogube. — Pravdar-skaza ne perzanese ne duhovski ne deželski gospóski, méni vse vediti in znati, prederzno in nesramno govori in vedežuje. Tak clovek je podoben dvojnimu raku; pervič tistimu, ki v vodi živi, zakaj škarje ima, in z njimi šiplje in střiže nar vikši, nar svetejši, in nar imenitniši osébe in postave. Marsikterimu očetu prestriže v nar boljših letih nit življenja in ga v grob spravi; se vé, de je s tem prestrižena tudi velikrat nit živeža in zlasti dobriga zrejenja otrók. Drugič je podoben tistimu strašnimu raku, ki se včasi člověku na telesu naredi; zakaj vse, kamor se on zadene, se gnoji in kisa, in iz malih marožic se grozovitni turi delajo.
(Dalje sledi.)
Veselo pismlee vsim prijatlam Sol.
Kér se nekteri častiti pisatelji v naših Novicah očitno glasijo, de od šol pràv radi kej zvedó ; in kér vsakiga praviga domorodca, ako v resnici dobro sercé ima, od tega, kar ljudém k pravimu osréčenju pomaga, kej viditi, slišati ali brati veselí: zatorej, če Vam je všeč, in če s tem komú v veselje ali pa v podbudo vstréči zamorem — nate eno drobtinico !
Na Bistrici v Bohinji je 2. dan vélikiga serpana
tega leta za šolsko mladost práv lep, vesél praznik bii,
kér se je očitna šolska poskušnja obhajala. Po navadi je
y
bilo nar pred izprasevanje iz keršanskiga nauka kteriga so otroci, kakor smo se vsi pričejoči poslušavci prepričali, práv dobro znali in razuméli, kér so ne v spominu, ampak tudi v umu in sercu
PO
y
ga obraniti na
led v gornje kraje
(Dalje.)
peljevani
y
kar je gotovo
nar bolj potrebno. Po izpraše
vanji iz keršanskiga nauka je bilo branje. Brali so pa po tréh delínah, v ktere so otroci razločeni, namreč; kteri so v pervi delíni, iz abecédnika
y
y
v drugi delíni
»
Male povésti
ÍC
in v tretji delíni „Berilo za sole na
Razun tega, de se v slovenogradski dolini veliko na železo delà, je v nji tudi veliko tkavcov, ki práv lepo platno delajo. Od Vitanja do Šentlenarda se pride
po ravnim do Sloveno-
še vender dajo
ki- zdaj kakih
v dveh urah, in od tod zmiram
gradca v pol drugi uri.
Zgodopisci
veljati
de so
mestice Slovenogradec,
100 hiš ima, Slovenci postavili. Pole
km e tih"
prav lepó in zastopno; in kar so brali
y
SO
g časopisja (Chro
vse
y
řečí
y
tudi marsiktere za otroke ne ravno lahko umljive kakor od zemljoznanstva, rudstva, živalstva dobro razločiti in povedati znali. Potem so na tablo pisali, takó ročno, de se od sole na kmetih več upati ne more. Bilo je tudi „pisanje za poskušnjo" v razgled djano, od nekterih otrók takó lepó in čedno spisano, de bi se tudi v nemskih velikih šolah med nar boljši per-žteti dalo. Nazadnje pa je bilo raj tanje. Kar so otroci
nik) krajnske dezele je v Slovenogradcu v letu 1458
nek Enea Silvi
ki je bil
Sylvius) za fajmoštra bii
y
papež izvoljen in ime Pij a II. dobil.
'í*
Sadanji Slovenogradčani, kakor vsi malomestjani več od kmetijstva kakor od rokodelstva.
v •
?
Z1VÍJ0
Od
Slovenogradca zaMislino, čez ktero seje
treba
trikrat do Drave prepeljati, se pride do čverstiga mosta, kteri je v leti 1839 čez Dravo napravljen bil, v dveh
v tem vednosti in vaje pokazali
y
tega bi
celo nihče misli! urah. p0 tem stojećim
mostu, kteriga
so kmalo po nje
In perčakoval ne bií; dělali namreč in dobro speljali so go vim zgotovljenji sadanji milostljivi knezo-skof Lavan
. _	«	«	V *	V	. « ^ « « « «	w _____.	J •	1 •	_	I . J	Tm«	J #	1 • v • i 1	i	"VT	•
rajtbe
po
y
kakorsnih se
v
se
mestih učé.
kar se učé
le v tretji delíni nemskih šol tinski gosp. Anton Martin, bivši tehant v Vozenici
po slovénsko; (Saldenhofen), blagoslovili, je vzajemno občenje (wech
To se vé, de tukej je vse
y
vse pa, otroci kdej prit i in si v njih Niso ne tukej pod našim
je okolišinam permérjeno, v ktere selseitiger Verkehr) dveh sosednih dezel
Triglavam
pomagati zamorejo zabite glavice !
koroške
in štajarske—veliko veliko pridobilo. Kdor vé, s koliko nevarnostjo se je poprej po plavečim mostu (Schiffbrucke)
Po končanim izpraševanji je bilo nar pridniših šo- čez Dravo brodilo, in kolike poterpljivosti je préd treba
larjev in šolarc po opomnjenih treh delínah — med pri
jetno godbo v to najetih gódeov — nekej obdarovanih iiekej pohvaljenih.	^
?
bilo, de so se brodniki na prebrod kreniti dali, bo lahko spoznal veliko koristnost sadanjiga stoječiga mosta.
N
unim kraji Drave, nekoliko nad mostam
y
je
liči in deklice, kteri
Na zadnje so bili se imenovani in pohvaljeni fan- majhin teržič Dravburg na poštni cesti, ki iz Celjovca
1 li«	T J	•	••	VI»	li	«	_	v .	__-	.	w _ -	, . .
so si iz pesek mlade sadne dre
v Marburg
derží. Za popotnike je tù na pošti nar bolji
vesca izredili, in takó za sadjorejo, za ktero se v odsedá (Absteigorť). Od tod se pride z vozam do L
tem kraji res še vse
premalo skerbí, lep začetek storili;
da v eni uri. Lavamund je
terg
na postni cesti
odo
in de bi to, kar se je začelo, ne zastalo in se s pridam med Dravo in speljaio, jim je rečeno in obljubljeno bilo, de, kteri bodo ravno tù s Dravo sdi zdej svoje drevésca lepo varovali, cedili, čepili in po
Vi	I	il«	«	*	t 01«	à	-mm	m	—
ki j
tu Lafent imenujejo, ki se
„Lavant" ;
za
zlahtnili, kakor so bili v to napeljevani, prihodnje leto latinske besede „1
tega
volj
Na pismu imenujejo to
odo
speljavajo nekteri to imé i z
kar
za sadjorejo tudi obdarovaní bodo.

SO ffospod-fajmošter otročiče tudi zaprihodnje pridno učiti zlati pesek izpérali, kakor
In potem
„vmivati,
prat
u
po
y
ko
»
se opomnili, in kar so se učili, v djanji in zaderžanji vatje iz
meni, ter pravijo, de so njega dni iz peska te vode
zdaj za priliko Hor-
ga
še
pokazati, je bilo, kakor začeto, tudi sklenjeno z mo
Dra vni g
peska spérajo. Slovenci pak imé
to je bilo še čez vse
so
lít vij o. Po molitvi pa
otroci iz bukvić preslavniga, za občinski prid tolikanj
vnetiga in
škofa gosp larje" — z
šolnika
y
y
zaslužniga rodoljuba
Slomšeka: „Sveto opravilo za šo veselim glasam po primerjenim od domaći«-
??
r
nj
Lavant" na svojo str
vlečejo, ter ga iz besede
Labud (Sch\\
u
peljavajo. Pa obodvoje izpelj
s se mi ki milostljiviga kneza in toka Lavant
vidi
Me ni m nami
y
gosp
gosp
^iw^uiu	piunuijcnuu uu uuiiiaui^
zloženim napévu „pésem po končani po
a
lep
izpeljati dalo. L; na travnikih stojt drug
y
de bi se imé po
V
in
laglj
iz slovenske besede „1
se pri nas na Štajarskim imenuje
voda
y
ki se ne
vsuši
y
kakor kake
mlake. Take lave so veeidel globoke, in se na-skušnji" zapeli. Práv lepó in ginljivo je bilo, slišati pravijo, kadar kakošen potok svoje staro korito zapu-
' koritu (Flussbetť) teče., Imé terga
po
im
otroke z vidnim obeutenjem veselo prepévati; jih viditi stiv med petjem, kakor so besede nanesle, proti Bogu, uče- Lavamund moje mnenje podpírá, kér se mu pi
nikam, starsam, dobrotnikain in prijatlam pričejočim v	„Lavamund" in ne „Lavantmúnd". Po takim bi se
zahvalo spodobno perklanjati se; jih slišati, s kakošno	dolina, iz ktere imenovani potok pride, imela La vat ha 1-
serčnostjo so posebno pri stavku:	'	Lavodol, pa
»Pohvala toljko mila,
Lavantthal, Labudska dolina
y
ati. Kér se pa s izpeljevanjem mestnih in
Ki
slišali
Nas bode veselila
y
\
naše žive dni«
line-ečnih
imén (Lokal- und Flussnamen) resnica vselej dokazati
nemore, nečem teretiti, de bi moje mnenje zastran ime-
ki ga
pi
poslednjih versticah glas z
sprevidu in premisliku vsiga tega,
m	—'	/
eseljem
povzdignili.
novaniga potoka več veljalo, Lavant ali Labud imenujejo
ko mnenje drugih,
otrocih stoi
y
SO
siktere zmed star
kaj dobra šola pr
Na
nji strani Lavamunda pustivši poštno cesto
cejocih ocitno solzé posilile kteri
Pa
drugih pr
na lev
oki
se po
stermim bregu na
desno dercam
tudi Bogii samimu
si je po sv. pismu iz ust malih hvalo pripravil
vem, je hvalno petje iz nedolžnih sere dopadlo. Z m e n i m
y
y
3rcam smo se razšli, in otrokam z veseljem dolino spuša
podobna cesta na visoko ravnino (Hochebene) spenja. Po ti ravnini se je .skorej pol ure dosti peljati, dokler se na nje kraj pride , kjer se cesta ravno tako naglo v
na ktero bi se od Lavamiinda čisto po
domu hitécim v sercu srečo vošili po vsi resnici dobre voditelj
y
y
de toliko skerbne
(Ko
imajo
sledi.)
r
y
nim lahko pi
• v
ako bi cesto za Lavo preložili. Od
Lavamunda do Sent^Paula rajtajo na lahkih koleh dve uri, in od tod do Šent-Andreja eno uro.
Takó ravnanje zasluži nar veći očitno hvalo. Slava takimu mozu, ki je to vpeljal!	Vredništvo.
(Dalj
sledi.)
Chron. Carniol. Tom. 3. lib. 10. fol. 349.
Hovi • xv onoyi v Starim T erg ti na
Stajarskiin.
popolni glas D-dur in kaj lepo pojó; le škoda, de niso
takó obeseni, de bi se vsi v zvonenji
lepó verstili, kakor
jih pri nas na Gorenskim, posebno pa v Šent-Vidu nad Na svojim popotvanji skozi 'Koroško in Štajarsko Ljubljano slišimo. Le takrat se pa vsi zvonoví sku
•	•	«	in ř i r 1 V« 1	• 1	r 1 f •	_ 1 _	___•	1__ 1 • _ • _ 1	____ "I •__
y
deželo, na kterim sim osem tako veselih dni dozivel de jih nikdar pozabil ne bom — sim zadel v nedeljo
serpana tudi posebno veselico v Starim
pej lepó vbirajo, kadar vsi
od veliciga do malisra
»
enako visoko visé; ce je pa mali zvon
pre
S.
veliciga
Tergu, kjer je bilo ćastno posvećenje stirih novih od drujih poje. To naj bo vsim tištim priporoceno
kratko obešen, se prenaglo prekucva ter preglasno
ki
y
zvonov obliajano, ki so jih en teden popřed iz Ljub- imajo s tem delam opraviti! Tudi naj se zvonjenje
ljane od zvonarja gosp. Samasata perpeljali. — Škoda kadar z vsimi šterimi zvonijo de mi prostor ne připustí, celo praznično obhajanje takó ampak z malim zvonam začné.
nikdar z velikim
y
natanjko popisati, kakoi
bi želei, in de
moram le ob krat
kim spomín tega veseîiga dneva Novicnimu listu izručiti.
Pràv lepo vreme je povikšalo še občinsko veselje
ktero je streljanje med svetim opravilam
tega dneva,
Sila veliko ljudi se je iz bližnjih in daljnih krajev in tudi popoldne med zdravicami oznanovalo delječ
okrog !
zbralo v nedeljo zjutrej, ki so želeli priča biti tega sve
Pri ti priliki se ne morem zderzati povedati
y
kaj
tiga opravila.
Obdani od osem duhovnih gospodov in od veseliga se mi je se poverh obcne veselice tega dneva
osem botrov in botrie so visoko častitljivi gosp. Dr.Franc perpetilo. Ko so namrec trije botri novoposvecenih zvo Friedrich, infulirani stolni prošt Lavantinske škofije, nov slišali, de so tudi mene gosp. tehant h kosilu po
segi
nove zvonové vabili, so prišli k meni in mi svoje veliko veselje nad
v škofji napravi po sveti cerkveni
posvetili, ki so zalo okinčani pod zvonikam posvećenja Novicami razodeli; eden med njimi
v W	H
čakali in koj potem v visoki zvonik potegnjeni
nar
bolj goreči
bili
y
ki
bra vec — me je poln hvaležnosti celo kušnil. Ta kriti-je ravno pred sto leti sozidan bil, in kteriga sosidanja ka prostiga kmetovavca mi je ljubši in me je bolj ga-stoletni spomin so farmani tudi ravno to nedeljo praznovali. nila, kakor marsiktera druga, od ktere serce nič nevé;
.,Goršiga
pa pri cerkvi ne najdeš in ne slišiš, ka
pisavcam Novic pa kaze, de njih trud ni zastonj
y
ampak
kor so v cerkvi vbrane
orgle ,
in zunej eerkve
glasni
de njih spiski
globoko
segajo v ljudstvo.
zvonovi, ki mehčijo naše serca, in jih povzdigujejo v
Dr. Bleiweis.
sveto nebó, z nami veselo pojó in milo žalujejo. res lepe in drage řečí,
Pac
ki jih s v. mati katolika cerkev k službi božji posvećuje, ter so vsake cerkve lepota
Oznamlo
y
pa tudi slava keršanske soseske, ki jih omisli."
Kdo se ni práv živo spomnil resnice in veljavnosti teh besedí, ki jih v letašnjih slovečih „Drobtincah" be-
Tudi
remo, ravno pri tem praznovanji v gosp. Franc Lipoid, kaplan pri
??
Starim Tergu?
sv. Egidi
poleg Misii
ne,pridigar pri današnjim praznovanji, so v svoji mno^o pohvaljeni pridigi spomnili dobrotljiviga djanja farmanov,
posebno pa tukajsnjiga tehantagosp. Tomaža Koréna, ki zaslužijo po vsi pravici pravi oče svoje fare imenovani biti. Meni so trije bôtri novo posvečenih zvonov sami pripovedovali, koliko gosp. tehant za cerkev sto-
in de so lani, ko so zvonik s bakrenim pleham
, kar je sku pej čez 3300
kmetijski družbi na ogled poslaniga krajnskiga
sadja. ,
• (Dalje.)
22.	Matija Kalan, iz Godešc je poslal meduk (Braunschweiger-Milchapfel).
23.	Gosp. Prim a ž Iludovernik: (Rothen Sommer-Rosenapfel), slovenskiga imena tega zgodnjiga plemena ki je hvale vredno, ne vémo.
y
24. Gosp. fajmošter Vert ove, iz Šent-Vi da: žlahtnih breskev majdalenšic (der weisse Hàrtling
Magdalene).
« •
rijo
y
in nove ver glo ,
y
orgie napravili oni sami 2000
oder die weisse
26. Sedušak, kmetovavec iz Ho m ca je prinesel 10 plemén mnoziga lepiga sadja, namreč 4 pleména
gold.
srebra dodali.
Pri
hrusk. namreč: muškatelic
y
y
y
Nagovic ali Haberbirn (?)
y
vsih cerkvenih napravah in takó tudi pri zvonéh so gosp. tehant vselej pervi dobrotnik. Kakor so gosp. tehant Korén, takó si tudi jez praviga gospoda fajmoštra na
grosse Cuisse Madame (?), griine Sommermagdalene (?);
4 pleména jabelk: poletnih tafeljnov, weisser Som mer-Gewiirzapfel (?), gestreifter Sommercalville (?), ge
dobri fari vselej perviga farmana mislim, de kadar je potreba v cerkvi ali za cerkev kej napraviti, tuđi pervi pomaga. Práv lepó so se pri daritvi (ofru) tudi imenovani botri in botrice zvonov obnesli, ki so 162
srebra darovali.
Po dokončanim cerkveni m opra vilu je bila krasna
tehaniu na dveh velicih mi-
A
drugi pa okoli 50
gold.
flammter Kardinalapfel (?) in 2 plemeni takó imenova nih kónj. (Vprašavne znamnja (?) pomenijo, de slo ven ski g a imena dozdej še nismo zvedli).
Odborstvo sadne razstave 10. vel. serp. 1847.
(Dalje sledi.)
S
ostíja v farovžu pri
gosp
y
pri eni je bilo 30 gospóskih, pri
kmetiških gostov zbranih. Pràv židane volje smo bili vsi. Pervo zdravico so napili gosp. tehant Njih milosti, Ijub-Ijenimu vikšimu pastirju Lavantinske škofije, knezu in škofu
Današnjimu listu je perdjan 15. dokladni list in pa ena in dvajseti del kemije.	1
gosp
gosp. Antonu Martinu, drugo Njih eksce lencii, milostljivimu Ljubljanskimu knezu in škofu, pa tronu Staro-Teržke cerkve gosp. gosp. Antonu Alojzju tretjo pa visoko častitimu stolnimu proštu, gosp. gosp. Franců Friedrichu,^ posvétniku novih zvonoví Gosp.
y
stolni prost so napili potem zdravico gosp. tehantu, osp. tehant pa vsim dobrotnikam te cerkve, potem vsim
or
m
. V
pricijocim
gostam
in pa tudi moj stru zvonov
gosp
Samasatu, ki je zvonové naredil in se pri tem delu
%itni kup
(Srednja cena).
V Ljubljani
21. vélikiga serpana
gold.
Krajnju
serpana
»rold.
zopet perviga
slovenskiga
zvonarja skazal. Vsi štirje
zvonovi imajo 47 centov in 41 funtov teže, dajo skupej
mernik Pšenice domaće ••••
> banaske•••
Turšice............
Sorsice............
Reži..............
v	^
Jecmena...........
Prosa.............
Ajde..............
Ovsa..............
Vrednik Dr. Janez Bleiweis
Natiskar in záložník Jozef Blaznik v Ljubljani