IZDAJA ZA GORIŠKO IW BEIEČIJO PRIMORSKI DNEVNIK _GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE Leto VIII. . Štev. 297 (2293) Poštnina plačana v gotovini Spedlziorie in abbon. post. 1. gr. TRST, sreda 10. decembra 1952 JULIJ BELTRAM: UDELEŽBA NA VOLITVAH JE LOGIČNA POSLEDICA DOSEDANJE DOSLEDNO DEMOKRATIČNE, NA ENAKOPRAVNOSTI SLONEČE POLITIKE LJUDSKE OBLASTI. Cena 20 lir Pravica Tnnizijeev do samoopredelitve ima vedno več zagovornikov med delegati v OZN Izjave jugoslovanskega delegata Vladimirja Popoviča - Indijska delegatka predlaga ustanovitev komisije, ki naj ugotovi, kdo so pravi predstavniki tunizijskega ljudstva •ranka „lstiqlal" obtožuje policijo, da je povzročila nerede v Maroku - Obtožbe starejšega bejevega sina proti francoski teroristični organizaciji „ Rdeča roka" solucijo in poudaril, da je treba upoštevati načelo enakopravnosti in pravico do samoopredelitve narodov. Predstavnik Saudove Arabije je podprl arabsko-azijsko resolucijo, filipinski predstavnik pa je poudaril, da je treba v okrilju listine OZN podvzeti ukrepe za spoštovanje človeških NEW YORK, 9. — V poseb-političnem odboru OZN K danes jugoslovanski delegat 'tladimir Popovič izrazil upajte’ da bo Francija napravila j56, kar je potrebno, da pri-^ede Tunizijo do neodvisnosti, bttdaril je pristojnost OZN za fazpravljanje o tunizijskem Vprašanju in dejal, da bi mo- ^ ^_________ ® o imeti tunizijsko ljudstvo: pravic in osnovnih svoboščin, »oznost izvajanja pravice o Delo odbora se bo nadaijeva- samoopiedelitvi. Popovič je tudi izjavil, da .Jugoslavija podprla reše-•anje vseh vprašanj med Tu-*JI2'jo in Francijo na podlagi oakopravnosti. p Indijska delegatka goepa *£ndit je predlagala, naj Skupščina imenuje komisijo, ki bf ™sla nalogo ugotoviti, kdo so pravi predstavniki tunizijskega iUdstva in s katerimi bi mo-ala francoska vlada nadaljevati pogajanja. Dodala je, da te osebno mnenja, da so ti Predstavniki člani bivše Seni-*ove vlade. Poudarila je, da je reba čim prej uveljaviti na-samoopredelitve narodov, "dp da se ohrani mir na tem P°dročju. Perujski delegat Be-»itnde je podprl brazilsko re- lo na nočni seji. RABAT, 9. — Francoske oblasti so danes popoldne objavile uradno poročilo o neredih v Casablanci. Poročilo pravi, da je bilo med Evropejci sedem mrtvih in trije ranjeni. Do sedaj niso mogli še identificirati treh mrličev. Med varnostnimi silami so trije mrtvi in šest ranjenih. Med demonstranti navaja uradno poročilo okrog 30 mrtvih in 60 ranjenih Aretirali so 500 oseb, od katerih 120 včeraj popoldne v prostorih sindikatov. V Casablanci s.e je danes zbrala manjša skupina Maročanov pred zaporom, kjer so zaprti demonstranti, ki so jih aretirali včeraj, in je zahtevala njih izpustitev. Policija 0 VZROKIH Beograjski novinar 2IVKO MILIC je v zadnjih petih tednih p otoval po Tuniziji in Alžiru. Samo tri dni pred umorom tuniškega sindikalnega voditelja Hacheda se je Milič z njim razgo-varjal. Na povratku v Jugoslavijo se je Milič oglasil sinoči v našem uredništvu in za naš dnevnik napisal pričujoči članek o ozadju in vzrokih sedanjih nemirov v Tuniziji, ki imajo tako krvavo bilanco. "Kakšen je Vaš splošni vtis?» me je vprašal na koncu mo-tega potovanja zastopnik tiskovnega urada. Prebil sem dva tedna na potovanju po tej deželi in se razgovarjal s predstavniki kolonialnega režima in z najbolj ogorčenimi nasprotniki sedanje uprave v Tuniziji, z voditelji stranke Neo-destur. Videl sem siromaštvo, v katerem živi veliki del domačinov, poslušal sem v hotelskih sobah eksplozije peklenskih strojev, se čudil -hkrati udobnosti modernih zeleznic i'i vsem tistim številnim paradoksom in kontrastomkaterih je picpoln ta del afriške oba-*e' Sedaj bi moral torej vse t° oceniti in jedrnato odgovo-hti, kaj ob vsem tem mislim, Pa pri tern ohranim mero J* ostanem v položaju gosta, ki ne pozablja, da je bil go-st°tjubno sprejet. Zbral sem k°gum in odgovoril: “Mislim, aa so Francozi mno-?? boljši kolonizatorji, kot pa 'Plomati.D ; Monsieur Goullet — tako se i. imenoval predstavnik ura-tisk — je bil razočaran. H, 11 v tem je bilo vendar do- iti> i n*ce- Kdor potuje po Tu-Fr H, mora priznati, da so nj.thcozi storili mnogo za teh-, ni napredek dežele, zgradili j:. °dlične komunikacije, zgra-vzdolž vse obale krasna °derna mesta. Seveda pa slrV- tal<° l>ada v oči tudi Pr Vn° siromaštvo, ki la na-hizi, spremlja: neverjetno ar„,a š.vljenjska raven ubogih ,, oskih kmetov - felahov in ne izobraženost Pa D ^°?.a od vsega najbolj pada j °oi razdeljenost celotnega eni°lValstva na dva dela: na tla itrani Arabci in Tunizijci, in i, ai strani pa Francozi al‘jani. Ta razdeljenost se i 1 Pousod. V industriji ima-Prevladujoč položaj Franco-P kmetijstvu imajo najbolj-Pa Tn}e naseljenci. V upravi lož i,nai° Tunizijci najnižje po-Je ale- Po ministrstvih — raste ,n.ekaterih ministrov, ki se-kuš sedanjo vlado S. Ba- ni s“ — so Tunizijci po veči-flad m kuririi- v vojski i 'm. za domačine poseben re- v -la razdeljenost se čuti tudi S(:friPatnem življenju. V meče« So Arabci popolnoma izlo-hih ln živijo v posebnih mest-ie Predelih. Arabci imajo svo-jj. kavarne, svoje ulice m prav v c, hi čudno, če se končno ilo-t k prepriča, da imajo tudi Ve°rie 'deje. In te ideje se se-. da razlikujejo od idej, ki ia ProPat/lra kolonialni režim, katere se lahko reče, da ilcT e,„, Prebivalstvo *eh strank. iePe bi bilo drugače, bi vcr-■ h° Tunizija ne bila koloni Zato je potrebno predpo Plen'11’ da 80 Francozi v prt-• , mvi z drugimi bili vseeno pripadniki ja n% Tunizija ne bila koloni-?at° jr ■ ' J - >Ui, da dob 1 2 ................. ta hi kolonizatorji. Toda tudi 8ea„edpostavka vodi do dru-sti(h zaključka. Toliko neela-Je ri°Stl *n nerazumevanja, da Vi5tl°ci0nalna težnja po neod-0a lp zakonit pojav, kolikor da „ Pokazala francoska vla-cije JVihlih letih, ni od Fran-«o tri. e pričakoval. Francozi ■ tr,nasto odklanjali da bi refc . lem ni-aVl Sf"d .................... hprav,einokTatičnih oblik v reforme z uvajanjem ‘Unisi’ * Povečanjem števila hjetn 3jev v upravi, z uvajala - domačega jezika, tako Ze, /.■ Pospešili nastanek kri-urhUnca'e Prekipela danes do hes^nost čudno je da da-. Vsel Tuniziji ne obsta- j ja nobena druga stranka razen Pleodesturja. Francoska vlada, ki noče zadovoljiti zahtev te stranke, nima danes nikogar, ki bi se z njim pogajala. Francozi so danes pred alternativo: ali zadovcdjiti zahteve Neode-sturja, ali pa vso zadevo reševati s silo. Sedanja vlada S. Bakuša nima nobene avtoritete, niKakršne podpore v ljudstvu in poieg tega. kljub formalno korektnim odnosom s tuniškim bejem, ne uživa njegovega zaupanja. Ta neumna trma v hotenju, vladati v deželi v letu 1952. s pomočjo metod, ki imajo svojo podlago v pogodbi iz leta 1281 in leta 1883, je ugoano vplivala, da se je zgradila moderno organizirana stranka Neodestur, ki danes tudi po izjavah samih najodgovornejših zastopnikov francoskega kolonialnega režima, s katerimi sem se razgovarjal, kot sta Jean Hantecloque in predsednik vlade Bakuš, predstavlja praktično edino vplivno in politično organizirano silo v deželi. Po svoji strukturi spominja na tip komunistične partije z zelo discipliniranim kadrom, ki mobilizira lahko celotno strankino članstvo in ki ga policija ne more več zlomiti z nikakršnimi akcijami kyt so deportiranje in aretacije. Iz razgovora s Ferhadom Hašedom. ki je bil pred kratkim umorjen, sem izvedel, da je v največjem sindikatu U. G. T T. (Union Generale de Tra-vail Tunisienne), ki šteje okrog 60.000 članov. Neodestur uveljavil svoj popolni vpliv in paraliziral vpliv kominformi-stične partije KP Tunizije, ki igra danes povsem neznatno vlogo v borbi Tunizijcev za nacionalno neodvisnost. V zadnjem letu so Francozi namesto s trezno politiko odgovarjali s policijskimi intervencijami in s predlogi reform, ki so daleč od tega, da bi zadovoljile osnovne zahteve Neodestur ja. Poskušali so izzvati trenja med Neodsturjem m bejem. potem pa so nerodno aretirali v resnici prvo tunizijsko vlado Senika. Na akcije tunizijskih nacionalistov, ki demonstrirajo svojo upornost z bombami in atentati, so odgovorili s toleriranjem neke druge, francoske teroristične organizacije «Rdeča roka», katere delovanje ne zaostaja za delovanjem prvih. Po odklanjanju beja, da sprejme predlog reform, so poskušali s pogajanjem ne s predstavniki ljudstva, temveč s svojimi — uradniki. V glavni skupščini OZN so bojkotirali razpravo in odklonili kompetenco OZN. A pred samim začetkom debate so poslali beju noto in ga pozvali, naj se izreče o njihovih predlogih. In končno — so dovolili, da se je eden izmed redkih tunizijskih nacionalnih vo. diteljev, ki je bit še na svobodi Ferhad Hašed — zgrudil prestreljen s svincem. Pred petimi dneui se je na ulicah Tunisa lahko v vseh očeh čitat strah pred tistim, kar bo prišlo. To je bil strah, da nekdo u kreše iskro. Sedaj se je iskra ukresala In če bi moral danes odgovoriti prei-stavniku francoskega tiskovnega urada na vprašanje, kakšen je moj splošni vtis, bi poleg tiste,ga, kar sem odgovoril še dodal: uMislim da so Francozi še vedno bn'jši dmlnmati kol p a žandarji in policaji.» ŽIVKO MILIC je demonstrante razgnala jih 40 aretirala. V ostalem je v mestu mirno. Policijska ura je bila ukinjena, toda po ulicah krožijo tan. ki in oklepni avtomobili. Mest. ni predel «Carrieres centrales« je obkoljen s policijo in voja. štvom. Računa se, da je bilo včeraj ranjenih okoli 200 demonstrantov, čeprav se jih je samo okoli 60 zdravilo v bolnišnici. Letala so danes pripeljala v Casablanco 400 legionarjev tujske legije. V Beni Mellal 250 kilometrov zahodno od Casablance pa se je spopadla skupina de. monstrantov s policijo. Demonstranti so zahtevali izpustitev nekega Maročana, ki je bil, obsojen na 15 dni zapora. Pri spopadu, med katerim so demonstranti metali na policijo kamenje, policija pa je upo. rabila strelno orožje, sta bila ubita dva Maročana, sedem pa jih je bilo ranjenih. Policija je aretirala 70 demonstrantov. Stranka «Istiqlal» je medtem objavila porpčilo. v katerem poudarja, da so se incidenti v zadnjih 48 urah omejili na Casablanco, in sicer samo na predel «Carrieres centrales». V zvezi s temi incidenti poudarja poročilo, da so nastali zaradi izzivanja policije. Nato zavrača obtožbo, da deluje stranka «Istiqlal» sporazumno s kominformisti. Dogodki v Casablanci so povzročili tudi v Tuniziji veliko razburjenje. Starejši sin tuniškega beja, o katerem se je govorilo, da je bil aretiran in interniran na jug skupno z o-stalimi tuniškimi sindikalnimi voditelji, je včeraj na tiskovni konferenci izjavil, da je francosko gibanje «rdeče roke« v soboto umorilo Hacheda. ter je dodal; «Ni mogoče imeti zaupanja v pravico francoske policije, ker so nekateri in policisti člani «rdeče roke«. | Na progi Tunis-Souxe so ne- Mis^ja dobre voije FLRJ na poti v Indijo BEOGRAD, 9. — Jutri bo odpotovala v Indijo jugoslovanska misija dobre volje. Vodja jugoslovanske delegacije, zvezni minister Rodoljub Colakovič, je dal tisku pred odhodom izjavo, v kateri pravi Borba med Tunizijo in Francijo, je dodal, je sedaj odkrita. Noben Tunizijec ne bi bil zmožen umoriti Hacheda, pa naj bo z njim še tako navzkriž, kajti odkar nam je bil odvzet Burguiba. je bil on naš glavni voditelj«. Medtem je generalna rezidenca objavila seznam devetih voditeljev sindikatov in stran, ke Neodestur. ki so jih aretirali 6. t. m in jih internirali. Danes zjutraj pa so aretirali v Souxe 9 oseb. ki jih obtožujejo sabotaže in atentatov, izvršenih v mesecu oktobru. Danes so ukinili policijsko uro in tudi vse omejitvene u-krepe. zlasti pa prekinitev te. lefonskih zvez. znanci streljali s strojnico na vlak in rama nekega tuniškega potnika. V ostalem delu Tu. nizije je mirno. NEW YORK, 9. — Sovjetski zunanji minister Višinski se je danes vkrca! na francoski parnik «Liberte», ki je namenjen v Le Havre Od tu bo Višinski nadaljeval pot v Moskvo. PARIZ, 9 — Jutri bo v Luksemburgu otvoritev razsodišča evropske skupnosti za premog in jeklo, ki ima nalogo odločati o vseh sporih, ki bi lahko nastal' pri izvajanju pogodbe o ustanovitvi te skupnosti. PREGANJANJE ZIDOV V CSR DUNAJ. 9. — Iz Prage poročajo, da plačani agenti češkoslovaške policije in razni propadli in sumljivi ljudje, ki jih je proces proti Slanskemu še bolj podžgal, izvajajo po navodilih svojih šefov čedalje bolj grobe in nečloveške fašistične provokacije in napade na Zide. V neki židovski menzi v Pragi so policijski agenti na nečloveški in žaljiv način napadli in psovali Zide. Češkoslovaška tajna policija je v zadnjem času tudi večkrat vdrla v židovske sinagoge v Pragi in aretirala mnogo Zidov. Zaradi preganjanja so številni Židje napravili samomor; med njimi so tudi predsednik židovske skupnosti v Pragi Erih Cohen, njegova žena in bivši češkoslovaški veleposlanik v Londonu Rudolf Bystricky. Poročajo tudi, da sta dva policaja vrgla skupino Zidov s tramvaja, med klici; «Tu ni prostora za Žide!« Iz Varšave pa poročajo, da je tudi poljska vlada zahtevala od Izraela, naj odpokliče poslanika Kubovyja. katerega odpoklic je zahtevala že praška vlada. Kubovy je izvrševal funkcije poslanika v Pragi in Varšavi. V Tel Avivu pa so uradno sporočili, da Kubovy ne bo zamenjan. GORIŠKi SLOVENCI BODO VOLILI DFS Prihodnjo nedeljo, 14. decembra. bodo v Gorici in 13 občinah goriške pokrajine občinske volitve. Slovenski volivci bodo glasovali samo v goriški občini. V predvolilnem boju sodelujejo vse goriške politične organizacije in stranke, ki so se predstavile z deveti mi kandidatnimi listami, Edina povezana (apa-rentirana) skupina je Goriška demokratska zveza, v kateri so republikanci, liberalci in indipendentisti. Samostojno kandidatno listo so predložile Demokratična fronta Slovencev v Italiji z volilnim znakom DFS v krogu, SDZ (lipova vejica), krščanska demokracija, ki upa na relativ. no večino glasov, da si zagotovi dve tretjini. občinskih mest, to je 26 svetovalcev, MSI, monarhisti, kominformisti, socialni demokrati in e-zuli. Volilna kampanja ni zavze. la tistega obsega kot za pokrajinske volitve in je niti od daleč ne moremo primerjati z občinskimi in državnimi Reakcija Udenauerjeve vlade proti sklepu ustavnega sodišča Včeraj je sodišče na plenarnem zasedanju sklenilo, da bo kakršna koli razsodba na tej razpravi obvezna tudi glede drugih vprašanj o ustavnosti oborožitve - Izredna seja vlade - Heuss umaknil svojo vlogo? - izjava vlade in socialnih demokratov da temeljijo medsebojni odnosi . . _ med Jugoslavijo in Indijo na i ventualno sprejela ena ali dru- KARLSRUHE, 9. — Nemško ustavno sodišče se je danes nepričakovano sestalo, da prouči vprašanje, ki ga je postavil predsednik Zahodne Nemčije Heuss, ali je udeležba Nemčije v pogodbi za evropsko obrambno skupnost ter podpis bonnsxih dogovorov v skladu z ustavo. Ze v začetku pa je Adenauerjeva vlada dobila prvi udarec. Sodišče se je sestalo na plenarni seji in v začetku razprave je predsednik sporočil, da bo kakršna koli razsodba tega sodišča obvezna za vsako drugo razpravljanje o ustavnosti oborožitve. Takoj nato je sodišče odložilo razipravo na jutri na zahtevo predstavnikov zvezne vlade, ki se morajo posvetovati. Današnji sklep sodišča pomeni, da bo pravno mnenje o ustavnosti bonnskih in pariških dogovorov obvezno in bo imelo prednost pred vsako drugo Odločitvijo, ki bi jo e- naporih njunih vlad in narodov, da se ohrani mir v svetu in razvije enakopravno sodelovanje in prijateljstvo med državami in narodi vsega sveta. Colakovič je poudaril, da un v-oiaivuvu. je pnuuaiu, u. rekurzu. ki predložil bo utrjevanje teh odnosov pri- v]adn. sfranik#> A ga ob obeh sekcij sodišča. Z drugimi besedami bo mnenje, ki ca bo sodišče na plenarni seji 23 elanov izreklo v zvezi z zahtevo predsednika Heussa O n 17 n I O T.rnlr^ .. r 7 -- 1 .. ei oborožitvi Nemčije. Sedaj so pred tem sodiščem tri različna vprašanja. JRrvo je postavil, kakor rečeno, predsednik Heuss, drugo je postavila opozicija z zahtevo, naj sodišče izreče neustavnost o-menienih pogodb, tretje pa je postavila vlada, ki zahteva, kakor rečeno, nai bi sodišče izjavilo, da se pogodbe lahko ratificirajo z navaano večino namesto z dvotretjinsko v zveznem parlamentu. Ce bi se sodišče izreklo v tem smislu, bi izrecno priznalo tudi ustavnost omenjenih pogodb, ker se zahteva dtiOt&i;ias&» večina 'z za zakone, ki spreminjajo ustavo. Sedanja vlada ne bi nikoli uspela doseči dvotretjinske večine zaradi močne socialno-de. mokratske opozicije. Zaradi današnje odločitve sodišča je Adenauer sklical izredno sejo vlade, ki je sklenila, da se bo ponovno sestala zvečer, da posluša poročilo svojih predstavnikov pri u-stavnem sodišču. Adenauer se je danes sestal tudi s predsednikom Heussom in obveščeni krogi trdijo, da mu je svetoval, naj umakne odvzelo vsako učinkovitost svojo vlogo pri ustavnem so- m 1-111. T11 Ir. M« —_ . , - . . J pomoalo, da se bodo uspešno reševali problemi, pred katerimi stoje danes narodi Indije in Jugcclavije, na poti vsestranskega razvoja obeh dežel. Iz Novega Delhija poročajo, da indijski listi s posebnimi članki pozdravljajo prihod jugoslovanske misije dobre volje in napovedujejo nadaljnjo utrditev odnosov med obema državama. vladne stranke, da bi dosegle izjavo, iz katere bi bila razvidna možnost ratifikacije pogodb z navadno večino v zveznem parlamentu Ta rekurz je vlada predložiia eni od dveh sekcij. o kateri domnevajo, da je nakloniena vladni tezi. Ce bi sedaj 23 sodnikov odločilo, da ie oborožitev protiustavna, bo vlada avtomatično zgubila pred drugo sekcijo in s tem bo znova nastal dvom o bodo- dišeu. V vladnih krogih je sklep ustavnega sodišča povzročil veliko razburjenje in zmedo. Trdijo, da pomeni ta sklep «krši-tev prava«. Tiskovni urad A-denauerjeve demokristjanske stranke trdi, da je «zašla Nemčija v ustavno krizo«. «Položaj ustavnega sodišča, dodaja, je zadobil hud udarec, ki ga bo težko popraviti. Treba bo napraviti vse mogoče, da izidemo iz te krize. To je mnogo RESNA CORBINOVA KRITIKA italijanskega volilnega zakona bolj važno kakor ugotoviti, ali je poraz doživela vlada ali parlament, koalicija ali opozicija. Demokratične ideje so ogrožene«. Načelnik tiskovnega urada socialnih demokratov Eritz Heine pa_ je izjavil, da spričo »krize režima, ki grozi«, ne bo socialno demokratska stranka za sedaj komentirala niti današnje odločitve ustavnega sodišča, niti vladne izjave. Maks Bače na peti skozi Trst TRST 9. — Novi jugoslovanski poslanik; v Tokiu Maks Bače je danes z «Orient-Expres-som» potoval skozi Trst v Italijo, od koder bo nadaljeval pot v Tokio. Zaupnica Pinayevi vladi PARIZ, 9. — Narodna skupščina je danes popoldne izglasovala zaupnico Pinayevi vladi v zvezi s finančnim proračunom. Za vlado je glasovalo 300 poslancev, proti pa 291. Glasovali so o predlogu za odložitev razpravljanja o finančnem proračunu. Pred začetkom glasovanja so predstavniki posameznih sku- strskim predsednikom. S tem bi se ta pakt. v katerega ni bila Velika Britanija vključena, razširil' na podlagi omenjenega kompromisa, ker sega Tihi ocean do zahodne obale Kanade. Sneg v Jugoslaviji BEOGkAD, 9. — Slabo vreme v Jugoslaviji še vedno traja. Sinoči je prišlo zaradi snežne nevihte do iztirjenja tovornega vlaka na mostu pri Bosanski Krupi. Človeških žrtev ni bilo, vendar so morali zaradi tega danes promet, prekiniti. Zaradi velikih snežnih zametov še ni bilo mogoče vzpostaviti železniškega prometa na progah Petrovac - Hladne Vodice in Crveni krst - Zaječar. Sicer pa je na večini železniških prog v Jugoslaviji promet spet normalen. Zaradi snežnih neviht in velikih količin snega je bil prekinjen. avtobusni promet na številnih I volitvami leta 1948. Predstavniki posameznih list so se sporazumeli, da bodo omejili lepljenje Idpakov na občinske o. glasne deske. Posebnost sedanjih občinskih goriških volitev je ezulska lista, to je lista Istrskega revizionističnega gibanja (MIH), ki je za simbol postavila u krog leva sv. Marka in napis eVenezia Giulia -Dalmazian. Njen znak dokazuje, da imamo opravka z organizacijo, ki si je po zaslugi vladnih oblasti pridobila privržence med istrskimi begunci, ki jih je vlada naselila v goriškem slovenskem pred. mestju Standrežu, da razna-rodi slovenski živelj. Te ljudi vzgaja MIR v iredentistič. nem duhu tudi s pisanjem svojega glasila «Arena di Po. las, ki je brez ovinkov potrdila italijanski imperializem z besedami: «Za nas julijske dalmatinske ezule je važno držati pri življenju naše državne težnje naše tradicije, naše združenje, spomin na naše zemlje in de. lati in misliti vedno, v vseh primerih in na vsakem koraku. da nikoli ne ugasne naša pravična želja vrniti se v naše hiše, ki jih je zasedel okupator....s Goriški volilni boj ima predvsem dve značilnost i; 1. reakcionarna kominfor-mistična skupna platforma borbe proti slovenskim narodnim interesom, proti slovenskim organizacijam in matični državi Slovencev FLRJ; 2 popolna šibkost italijanskih malomeščanskih strank in kominformistov. da bi se v volilnem boju resno lotili pro učevanja vzrokov «Caporet-ta goričkega gospodarstva in se zavzeli za omiljen je, če ne že odstranitev, hudih posledic v obliki množičnih odpustov iz tovarn, propadenja o-brti in malih trgovin ter nazadovanje godspodarstva oko. liških kmetov, zlasti v Brdih, kjer še vedno ne morejo prodati lanskega kvalitetnega vina. Malomeščanske stranke in kominformistična partija u. važaj o govornike velikega formata, ki ne poznajo goriških razmer in jih niti nočejo razčlenjevati. Omejujejo se na protislovensko in protijugoslovansko gonjo, skratka na prirojeni malomeščanski nacionalizem, tekmujejo v njem in proglašajo za provokacijo, če onkraj meje stoji, ne meneč se za vse, kar se dogaja tostran meje, oborožen jugoslovanski obmejni stražar. Strupena protislovenska go- avtobusnih progah v Srbiji. | nja je dočakala slovensko za. mejstvo razdeljeno v glavnem na dve politični organizaciji: Demokratično fronto Slovencev in Slovensko demokratsko zvezo. Prva je s svojim narodnim in socialnim programom globoko zasidrana v načelih narodnega in socialnega osvobodilnega partizanskega boja ter poudarja duhovno in dejansko povezavo zamejskega slovenstva z matičnim narodom v Jugoslaviji kot pogoj uspešne borbe Slovencev v Italiji proti raznarodovalnim nakanam združene italijanske reakcije in Kominforma. Druga pa skriva za «slo» venskim narodnim progra* mom» svoj srd proti socialistični Jugoslaviji, ki je za vedno odpravila narodno in socialno zatiranje svojih državljanov. kar je bila prava odlika preživelih predapril-skih jugoslovanskih voditeljev in njihovih zagovornikov, ki so med vojno kopali grob slovenskemu človeku; s to raboto nadaljujejo tudi v Gori. ci nekateri vodilni ljudje SDZ. Slovenski volivec se je v tem boju že odločil. Glasoval bo slovensko. Glasoval pa bo tudi proti socialnim krivicam^ s katerimi je prežeta sodobna goriška stvarnost. Boj za narodno svobodo in proti izkoriščanju delovnega človeka na Goriškem je osnova Demokratične fronte Slovencev v Italiji. In vsakdo, ki mu je do tega, in da bo ta boj v-spešnejši iz dneva v dan, ne more ravnati drugače, kot da s svojim glasom podpre častno nalogo DFS na Goriškemt to je: vrniti slovenskemu človeku splošno narodno enakopravnost, ki mu je italijanska oblast kljub ustavi, obljubam in konvencijam ne priznava; vrniti slovenskemu človeku politične, kulturne in gospodarske ustanove ki jih je na. silno odvzel fašizem; omogočiti delovnemu človeku v tovarnah, delavnicah, na polju in v uradu uresničenje njegovih zahtev po do. š^ojnem delu. ki bo dajalo zaslužek za preživljanje njegove družine. S tem narodnim in socialnim programom stopa Demokratična fronta Slovencev v Italiji 14. decembra pred slo. venski narod v Italiji in ga poziva, da v tem kritičnem trenutku dobro presodi sv oje dejanje. Voliti slovensko pomeni voliti za DFS in njeno dosedanjo občinsko ter splošno polu tično linijo v korist slovenskega in sploh vsakega izkoriščanega človeka. Rimska izsiljevalska akcija pred zasedanjem atlantskega sveta KorninforrrhsfiV°so ^“^izrekii ^eo9rQis^° mneDie o pooovnih Pacciardijevih izjavah - V Rimu pozab.jajo, da prav Droti zaunnin deaniicti^i ^ Jugoslavija brani Itoiijo pred napodolnim pritiskom Sovjetske zveze - Razburjenje v Rimu, ker je „Daily Telegraph" dodal Pacciardijtvim izjavam neugoden komentar proti zaupnici, degolistični odpadniki za, socialisti proti, de. golisti v RPF proti, neodvisni republikanci za. MRp za Ti pa so poudarili, da upajo, da bodo med razpravljanjem o posameznih členih finančnega zakona tidosegli zmago svojih idej«. Demokristjanski volilni stroj odstranil se eno oviro za pravočasno odobritev volilne reiorme. Nesoglasja med demokristjani o parlamentarni taktiki (Od našega dopisnika) KIM, 9. — Danes je italijanska vlada premagala drugo oviro v parlamentarni bitki za novi volilni zakon. Z glasovanjem je poslanska zbornica zavrnila načelne ugovore opozicije, da nasprotuje volUna reforma ustavi, in je začela s splošno diskusijo o zakonskem načrtu. Med razpravljanjem o načelnih ugovorih je govoril za vlado notranji minister Scelba, ki je predvsem zanikaval, da bi proporcionalno razdeljevanje glasov pomenilo veliko pridobitev demokracije in da bi opustitev proporcionalnosti predstavljalo korak nazaj. Pri tem je Scelba slovesno zatrjeval, da demokristjani nimajo nobenih posebnih namenov -.n da se nikakor ne mislijo polastiti oblasti v večji meri, kot ?o pa že imajo. Med današnjimi govorniki v diskusiji, ki je po zadnjih burnih dogodkih v italijanskem parlamentu potekala za čudo še dokaj mirno, je vzbudil največ zanimanja Epicarpo Corbi-no. bivši liberalec, ki je danes nastopal kot neodvisni poslanec Corbino je z veliko resnostjo kritiziral vtladnl načrt volilne reforme, ki je po njegovem «pa=ledica krize, v katero je zašel ugled demokrist-janske stranke med javnim mnenjem«. Toda v še hujši krizi, je dejal Corbino, so manjše stranke. Zdaj hočejo prikazati volilno reformo kot siedstvo za reševanje manjših strank, -'oda bolj kot rešitev, je dejal Corbino )e to zanka za vrat manjšim strankam«, ker sloni na zgr seiem mnenju, da je «moč neke stranke odvisna od števila poslancev v parlamentu«. Sporazum med štirimi strankami o volilni reformi pa sili manjše stranke, da se odpovedujejo svojim načelom, in to jih ne krepi, temveč ubija. Corbino je nato ostro nastopil proti veliki »nagradi večini«. ki jo predvideva volilni zakon, kajti s tem bo dobila zmagovita skupina strank toliko glasov, kGlikor jih je potrebnih za revizijo ustave, za preprečenje referenduma, za imenovanje državnega poglavarja itd. Nobene garancije ni, da ne bi demokristjani v prihodnjih petih letih poskušali izkoriščati možnosti ki, jim jih bo njidila ta številčna premoč. Corbino ni edini v nekdanjem liberalnem taboru, ki se u-pira volilni reformi. Pred dnevi je volilni zakon napadel prof. Jannaccone, nezadovoljstva pa je precej tudi v sedanji liberalni stranki. Nesoglasja so se pojavila tudi v demokristjanski stranki in poslanski skupini. Tu ne gFe toliko za načelo volilne reforme kot za način, kako skuša vlada izsiliti pravočasno izglasovanje volilnega zakona v parlamentu. Opozicija se pojavlja tako na desni kot na levi. Medtem ko je desnica nezadovoljna s pogostim diktatorskim načinom uveljavljanja volje vladne večine zahteva desnica ostrejši nastop proti opoziciji. Zelo značilen je nastop ministra Tognija med incidentom s socialističnim poslancem Lizzadnjem, ki ni hotel zapustiti dvorane, ko ga je predsednik izključil od seje. Togni ni odobraval kompromi- sa, ki je bil med prekinitvijo seje sklenjen med voditelji parlamentarnih skupin, in po katerem bi Lizzadri za nekaj minut odšel iz dvorane, da izpolni predsednikov ukaz, nato pa bi se vrnil, kazen pa bi bila spremenjena v opomin. S Tognijem je takrat potegnilo okoli sto demokristianskih poslancev, ki bi verjetno vsi rajši videli, da bi v dvorano ob zvoku tromb vdrlo onih 250 karabinjerjev, ki jih je Scelba že poslal nad parlament. V senatu še vedno razpravljajo o vladni zahtevi, naj parlament odobri osem milijard za zidanje 360 cerkva in 4000 župnišč. Danes je proti načrtu govoril republikanec Ricci, ki je poudaril, da Vatikan krši one člene lateranskega sporazuma, ki mu nalagajo dolžnosti, obenem pa zahteva od italijanske države, da ona zvesto izpolnjuje vse svoje dolžnosti. Tudi R’cci, kot že številni senatorji pred njim, je menil, da bi bilo ta denar koristneje porabiti za zidanje stanovanj in kulturnih objektov. V imenu vlade je zakon zagovarjal minister Aldisio, ki je med drugim trdil, da «reveži sploh ne bodo občutili bremena državnega prispevka za pomoč ubogim podeželskim župnikom« Sicer pa je Aldisio prikazoval zidanje novih cerkva in župnišč kot izredno pomembno socialno in politično dejanje, kajti »razkristja-njenje« delovnih množic ((povzroča neprecenljivo Škodo, ker odpira pot najhujšemu e-goizmu; treba je torej rešiti krščansko dušo delavskih in kmečkih množic«. A. P. Churchll bo potoval spomladi v ZDA VPASHINGTON, 9. — Wa-shingtonski diplomatski krogi izjavljajo, da bo Churchill potoval spomladi v ZDA. da se razgovarja z Eisenhowerjem o številnih vprašanjih, med katerimi tudi o izmenjavi atomskih tajnosti med ZDA in Veliko Britanijo, o vprašanjih Daljnega vzhoda ter o nekaterih gospodarskih in finančnih vprašanjih. Diplomatski krogi so mnenja, da Churchill ne bo potoval pred aprilom ali majem, zato da pusti Eisenhowerju čas. da se bolje uvede v razna vprašanja ameriške zunanje politike. Nicole izključen iz stranke ŽENEVA, 9. — Bivši voditelj švicarskih kominformistov Leon Nicole je bil izključen iz delavske stranke. List «Voix ouvričre« poroča da je izključitev sklenil centralni komite stranke, ker se Nicole ni oziral na poziv ob priliki kongresa v Ženevi, naj bi prekinil zvezo z neko odpadniško frakcijo stranke in naj bi prenehal izdajanje lista «Le _ travail«. Današnjo izključitev utemeljujejo takole: «Sektaštyo in oportunizem glede vprašanj miru. narodne neodvisnosti, obrambe življenjske ravni delavcev in značaja stranke«. Kanada vključena v tihomorski pakt? LONDON, 9. — Iz obveščenih krogov se je izvedelo, da namerava Kanada postaviti kandidaturo za sprejem v tihomorski pakt. ki je bil sklenjen med ZDA. Avstralijo in Novo Zelandijo (ANZUS). To so baje sklenili v nedeljo na posvetovanju med Churchillom ter kanadskim, avstral-I skim in novozelandskim mini- (Od našega dopisnika) BEOGRAD. 9. — V dobro ob. veščenih krogih zatrjujejo, da je italijanska vlada danes zaprosila jugoslovansko vlado za pristanek na imenovanje novega italijanskega vojaškega atašeja v Beogradu Kot je znano, je italijanska vlada že aprila letos odpoklicala svojega vojaškega atašeja iz Beo. grada, zaradi ((domnevnega žaljivega govora« namestnika obrambnega ministra Ivana Gošnjaka na kongresu jugoslovanskih rezervnih oficirjev. Kmalu za tem je tudi jugoslovanska vlada odpoklicala svojega vojaškega atašeja v Rimu. Jugoslovanska vlada je u-radno zaprosila rimsko vlado za pristanek na imenovanje novega jugoslovanskega poslanika v Rimu. Kot je znano, bo dosedanji jugoslovanski poslanik v Italiji dr. Vladimir Velebit prevzel mesto veleposlanika v Veliki Britaniji. V jugoslovanskih političnih krogih je naletelo na živ odpor ponavljanje Pacciardijeve izjave v njegovem listu «Voce repubblicana« in ponovno Pacciardijeve izjave predstavnikom tiska, v katerih je italijanski obrambni minister še enkrat poudaril, da bi bilo morebitno sodelovanje med I-talijo in Jugoslavijo na vojaškem področju edino mogoče, če se prej reši tržaško vprašanje. Tako stališče je izrazil Pacciardi tudi v svoji nedavni izjavi dopisniku lista «Daily Telegraph«. kateremu je rekel, da je Italija »razočarana in o-gorčena«, ker so zahodne sile začele razgovore z Jugoslavijo in s tem napravile nekaj, kar je ((nasprotno interesom Italije«, ki je članica atlantskega pakta. V jugoslovanskih političnih krogih izražajo še posebno začudenje, da neki italijanski uradni predstavnik, član De Gasperijeve vlade, odkrito nastopa proti sodelovanju Italije z Jugoslavijo in hkrati obžaluje dobre odnose med zahodnimi državami in Jugoslavijo. Pacciardijeva izjava, ki sama po sebi deluje destruktivno in kompromitira enotnost in napore zahodnih sil v skupni obrambi miru, je prišla ne. posredno pred začetkom zasedanja atlantskega sveta. S takimi izjavami skuša Italija izvajati pritisk in prisiliti zahodne zaveznike, da bi jo podprli v njenih teritorialnih zahtevah proti Jugoslaviji. Jugoslovanski politični krogi poudarjajo, da italijanski u-radni predstavniki pozabljajo, da je prav Jugoslavija tista, ki brani Italijo pred napadalnim pritiskom SZ. Brez močne Ju. goslavije, ki se že več let u-spešno upira sovjetski napadalnosti, bi Italija sama neposredno občutila ta pritisk. Pac. ciardijeve besede, poudarjajo v jugoslovanskih krogih, niso samo njegove, temveč imajo o-poro v sami italijanski vladi. Sicer pa v Beogradu niso prezrli, da se Pacciardijev list «La Voce repubblicana« razburja, ker je dopisnik «Daily Telegrapha« dodal intervjuju komentar, v katerem precej kritično obravnava Pacciardi-jevo samohvalo italijanske o-brambne sposobnosti in obenem poudarja, da je obramba Italije odvisna od Jugoslavije, Jugoslovanski zunanji minister Edvard Kardelj je sprejel danes dopoldne novega turškega poslanika v Beogradu Aga Aksela. Danes predpoldne je zunanji minister Kardelj sprejel tudi člana britanskega parlamenta lorda Strabolgija, bivšega glavnega laburističnega predstavnika v lordski zbornici, ki je sedaj na prijateljskem obisku v Jugoslaviji. B. B. MARŠAL TITO bivšim borcem in invalidom LONDON, 9. — Na glavni skupščini Svetovne zveze bivših borcev v Londonu so danes prečitali sporočilo, ki ga je maršal Tito poslal bivšim borcem in invalidom. Sporočilo pravi: ((Dragi prijatelji, dovolite mi da vam pošljem svoje pozdrave in najboljše želje za usnešno delo v glavni skupščini. Ko sem se srečal z vami leta 1951 na zadnjem zasedanju v Beogradu, je bil polo- žaj v svetu zelo zapleten. Človeštvo je s trepetom pričakovalo nadaljnji razvoj, ker so napadalne sile z Vzhoda s pomočjo raznih mahinacij vztraj. no nadaljevale z delom, da bi pahnile človeštvo v novo vojno katastrofo. Toda danes lahko trdimo, da so sile odpora proti Vzhodu od tistih časov znatno narastle in da so se sorazmerno s tem, tudi možnosti napadalnih sil v svetu znatno zmanjšale. Lahko poudarim pri tem ve-liki prispevek, ki ga Svetovna zveza bivših borcev daje za utrditev miru in sodelovanja v svetu. Prav tako lahko poudarim, da svet še vedno ne more biti popolnoma prepričan da se bo ohranil mir: še vedno se na razne načine ustvarjajo novi in novi elementi vojne nevarnosti. Napadalne sile na Vzhodu se niso odrekle svojim osvajalnim ciljem, te sile delajo dolgoročno. Na drugi strani pa tudi na Zahodu ponovno dvigajo glavo tisti elementi, ki so bili premagani v eni najstrašnejših vojnih katastrof v nedavni preteklosti. Te in njim podobne sile prav tako vztrajno delajo na tem, da bi zasejale razdor med narodi, da bi razdelile svet na ideološke tabore in da z oznanjanjem križarskega pohoda proti neki nasprotni ideologiji kot taki razcepijo sile miru in napredka in na ta način povzročijo novo prelivanje krvi. Človeštvo želi predvsem mir in miren razvoj. V zvezi s tem je vsak tisti, ki na kakršen koli način zavestno dela proti tem težnjam človeštva, njegov sovražnik. Bolj kot kdor koli drugi imajo bivši borci, dolžnost da se borijo za najsvetlejši in najbolj človečanski ideal, za mir in mednarodno sodelovanje, za enakopravnost z drugimi narodi v svetu. Prepričan sem, da bo ena glavnih skrbi na ’ glavni skupščini to, zaradi česar je danes zaskrbljen ves svet: da se človeštvu zagotovi mir. Za take in podobne sklepe glasujem tudi jaz« Glavna skupščina bivših borcev je sprejela sporočilo maršala Tita z burnim ploskanjem. 10. decembra HfSfc:- Dants, sreda 10. decembra Lavret, M. B., praž;č Sonce vzide ob 7.35 in zatone ob 16.20. Dolžina dneva ?.45. Luna vzide ob 0.17 in zatone ob il.n-Jutri, četrtek 11. decembra Umrl Ivan Cankar 1918_______________ Goriški Slovenci, če vara je do tega, da se Slovenci ohranimo v naši občini, če vam je do lega, da si priborimo enakopravnost na vseh področjih, tedaj volite PROGRAM OFS ZA GORIŠKO ODČMO IVO« V nedeljo 14. decembra bodo volitve v mestni občinski svet v Gorici. Demokratična fronta Slovencev j« od svoje ustanovitve do danes pokazala, da vse njeno delo stremi za tem, da se Slovenci obdržimo na svoji zemlji in očuvamo svoj jezik, svoje običaje in svoje gospodarstvo. Zato stavimo v našem programu naslednje zahteve: 1. Dvojezično uradovanje in dvojezične napise po vseh občinskih uradih in ustanovah. 2. Namestitev sorazmernega števila slovenskih uradnikov-in zastopnikov po vseh uradih, odborih in komisijah. 3. Popolna enakopravnost Slovencev v vsem javnem 'fl gospodarskem življenju; v vseh občinskih podjetjih naj se namesti sorazmerno število Slovencev. 4. Podporo kulturnim, gospodarskim in socialnim potrebam slovenskih občanov in jamstvo za njihov neoviran razvoj; s tem v zvezi zahtevamo: a) vrnitev Ljudskega doma v Gorici in intervencijo občine za uzakonitev slovenskih šol; b) občinsko podporo za revne dijake, ki obiskujejo slovenske srednje šole; c) zadostno število učilnic za slovenske osnovne šole; č) otvoritev sorazmernega števila slovenskih otroških vrtcev zlasti v mestu (med drugim pri pevmskem mostu); d) ukrepe za zaposlitev mladine in njeno obrtno izobrazbo. 5. Enako gospodarsko pomoč za vse predele občine; posebno skrb je treba posvetiti Standrežu, Pevmi, Os La v ju in St. Mavru, kjer so se doslej zanemarjale gospodarske naprave, kot n. pr. vodovodi, vodnjaki, ceste, kanalizacija, telefon, razsvetljava itd. 6. Občinska uprava naj posreduje v Rimu za obnovo porušenih hiš. 7. Socialna pomoč naj se deli brez narodnostne diskriminacije. 8. Načrtno upravljanje z občinskimi dohodki in črtanje nepotrebnih izdatkov. 9. Enakopravnost pri podeljevanju obrtnih dovolilnic posameznim strankam jn ustanovam. 10. Vzpostavitev boljših gospodarskih, kulturnih, turističnih in športnih stikov med Gorico in njenim naravnim zaledjem. VOLILNI SHODI DANES lO. DECEMBRA: PODGORA ob 19. v prosvetni dvorani. PEVMA ob 19. v prosvetni dvorani. REZIJA, V OZADJU KANIN [ IZPRED SODISČA Zaradi kršitve cestnih predpisov povzročil smrt Kolesarja ŠPORTNE VESTI GORICA, 9. — Danes je okrožno sodišče v Gorici razpravljalo o nesreči, ki se je pripetila 9. marca 1951. leta ob 20.40 v bližini gostilne «Ca-vallino« v Tržiču. Avtomobil znamke Aprilia 3491 iz Trsta je tisti dan vozil v smeri Ronchi - Tr&ič, ko je šofer Arduino Antonini, star 30 let ter stanujoč v Trstu, Ul. Santa Croce zadel v mehanika Alda Malarode iz Tržiča. Sunek je bil tako močan, da je nesrečnež zletel nekaj metrov v zrak, zadel z glavo ob streho avtomobila in obležal mrtev. Malaroda je zapustil mlado ženo in 6-letno hčerko. 2ena je vložila tožbo proti Antoniniju, da bi ji vsaj z delno materialno pomočjo nekoliko olajšal težkoče, ki jih je povzročila moževa smrt. Toženko Malarodo je zastopal na sodišču odvetnik Cam-ber iz Trsta, ki je sodnikom in ostalim orisal nesrečen slučaj, katerega je po njegovem prepričanju povzročila hitrost, S katero je vozil obtoženi Antonini. Zahteval je od sodišča, da kaznuje krivca na plačilo 6.800.000 lir vdovi Malarodi ter 1.000.000 lir za poravnavo stroškov. Odvetnik Devetag je kot branilec Antoninija branil slednjega s trditvijo, da je kolesar vozil skoraj po sredi ceste, in ko je zaslišal za seboj avtomobil, je hotel kreniti na desno. To je onemogočilo šoferju, da bi se kolesarju izognil. Nadalje je pobijal trditve odv. Camberja, da je Antonini vozil s hitrostjo 75 km na uro. Navedel je izjave nekaterih prič, da je namreč hitrost avtomobila bila približno od 50-55 km na uro. Sodišče ]e spoznalo Arduina Antoninija iz Trsta za krivega ter ga obsodilo na 6 mesecev zapora pogojno ali na plačilo 220.000 lir ter na poravnavo stroškov. Dva avtomobila GORiCA, 9. — Danes popoldne je prišlo na Korzu Italia do prometne nesreče. Z glavnega kolodvora je prihajal avtomobil fiat GO 2854, ki ga je vozil 54-letni Ivan Picotti iz Ul. Cipriani 3. Iz nasprotne strani pa je privozil drugi av-tomobii, ki je iz neznanih vzrokov trčil ob fiat. Pri sunku je ostal poškodovan Picotti. Nekateri mimoidoči so poklicali na pomoč rešilni avto Zelenega križa, ki je ponesrečenega Picottija odpeljali v mestno bolnišnico Brigata Pavia, kier so zdravniki po pregledu ugotovili, da si je pri nesreči baje zlomil levo nogo. Pridržali so ga na ortopedskem oddelku, kjer se bo moral zdraviti približno 25 dni. suta z gruščem. Pri padcu si je mladenič prizadejal le lažje poškodbe po obrazu in rokah, medtem ko je njegova spremljevalka ušla nesreči popolnoma nepoškodavana. Neki zasebni avtomobil ju je odpeljal v mestno bolnišnico Brigata Pavia, kjer je službujoči zdravnik nudil vso potrebno pomoč ponesrečenemu mladeniču. Ozdravel bo v nekaj dneh. Volilni utrinki GORICA, 9. — V dvorani ((telovadne goriške zveze» smo včeraj poslušali drugega socialdemokratskega gpvornika Mateottija. Za razliko od Ro-mite je Mateotti v svojem govoru često bruhal iz sebe italijanski šovinizem in protijugoslovansko sovraštvo. Tako mu ni bilo prav, da so v jugoslovanski coni Tržaškega ozemlja volili samo eno listo «kot v Jugoslaviji in državah sovjetskega bloka« in da to dokazuje, da v vseh teh državah vlada «diktatura». Dve stvari je po Mateottiju napravila vlada krščanske demokracije, in sicer izvedla je davčno reformo, na podlagi katere je država Zbrala popolnoma netočne podatke o letnem zaslužku posameznega državljana, ter agrarno reformo, s katero je ustvarila ogromno volilno armado krščanskode-mokratskih volivcev. Kritiziral je nadalje nesocialno stran politike krščanske demokracije, ki je za cerkve potrošila osem milijard lir, medtem ko v Južni Italiji ljudje prebivajo v jamah in barakah. Večji del njegovega govora je bil posvečen bližnjim političnim volitvam. S tem v zvezi je pojasnil stališče socialnih demokratov glede novega volilnega zakona. Dejal je, da ga sicer odklanjajo, ker ni demokratičen, vendar pa so zanj, ker nočejo, da bi v Italiji zavladal tak režim, kakršnega imajo v Sovjetski zvezi in ta- ko imenovanih državah Vzhodne Evrope, kjer pošiljajo na vislice kar cele vlade, in ker nočejo, da bi tudi italijanski Slansky, to je Togliatti storil tako žalostno smrt. Slab Mateottijev socializem je prišel do izraza zlasti v njegovem govoru o Jugoslaviji. Mož je dokazal, da mu je poli-tična demokracija edini namen in da ni toliko na jasnem, da je politična demokracija pogojena v socialni, ekonomski demokraciji, to se pravi v taki družbeni ureditvi, kjer imajo neposredni proizvajalci pravico odločati o dobičku svojega dela. Dokler italijanski socialisti o teh stvareh ne bodo imeli točne predstave, toliko časa jih bu razjedala njihova stalna hiba, t. j, zavest, da ni mogoče pridobiti delovnih množic za socializem proti krščanski demokraciji in kominformi-zmu brez revolucionarnega programa, v katerem bodo italijanski delavci, kmetje in delovna inteligenca videli uresničenje svojih zahtev. KRATKE VJESTI iz beneških vasi Košarka Gonziana - Pesaro 28:26 lekma proti moštvu Benelli v Pesaru. je prinesla goriške-mu moštvu kar dve todki. Go-riziana je namreč igrala v Pesaru v kompletni postavi s Collinijem, Punterijem j Brez dvoma je nedeljska zmaga porok nove «dobe» v tem tekmovanju za goriš'ko moštvo, ki je bilo navajeno samo na poraze, in ki je bilo na zadnjem mestu v lestvici. Z nedeljsko zmago so se Goričani povzpeli z zadnjega za dve mesti više in so sedaj na desetem mestu v lestvici s štirimi tdčkami. Goriško moštvo je v nedeljo nastopilo v sledeči postavi: Bensa, Kocijančič, Collini (3), Korsie, Dreossi, Giorgi (4), Punteri A. (2), Punteri S. (D> Rosa (9), Zorzi (9). Sodila sta Fedeli in Pižzagalli iz Milana. V nedeljo se je začelo tudi košarkarsko prvenstva tretje lige, v katerem gostuje, tako kot lani, ekipa Cral iz Strašic. V prvi tekmi, ki so jo igrali v Trstu, so Goričani podlegli nasprotnikom za pičli dve točki, in sicer 49-47. V nedeljo se je začelo tudi pokrajinsko prvenstvo junjor-jev Rezultati goriških moštev: Cral-CRDA 30-17. Goriziana-Triestina 52-37. Zooet motor GORICA. 9. — Ko se je preu-einočnjim 30-letni Tullio Mian, doma iz Moše, vračal s svojim vozilom na katerem je sedela tudi neka deklica iz Sovodenj proti našemu mestu, je na nekem ovinku nenadoma zgubil kontrolo nad motorjem in zletel v obcestni jarek. Cesta je bila ravno takrat na novo po- Brdo Bernardija je gorski svet, ki se razteza med Tersko dolino iji Furlansko nižino. Velik del tega področja pripada občini Tarčent, manjši del pa občini Brdo. Treba bi bilo pristopiti k pogozdovanju tega predela. O tem se mnogo govori in že poudarjajo rezultate, ki bi temu delu sledili. V prvi vrsti bi neproduktivno področje postalo produktivno in bi se uveljavilo tudi v turiz/nu. To vprašanje precej poudarjajo tudi lokalne oblasti v Tarčen tu. Na Bernardiji je bila pred časom vojaška trdnjava, od katere so ostali le glavni zidovi. Mislijo, da bi lahko ostanke te trdnjave uporahili za novo poslopje, v katerem bi bile gorske kolonije za otroke. Omenjena je tudi udobna cesta, ki bi jo zgradili čez to gorsko področje do vasi Zavrh v občini Brdo. Tako bi olajšali dostop do podzemskih jam. Tudi to bi bila dobra misel, le da bi jo res uresničili. Lahko Pa bi jo uresničili že prej in z majhnimi stroški. Dovolj bi bil le dodatek za izboljšanje ceste, ki obstaja že sedaj. Čedad Na čedadski sodniji so se morali zagovarjati nekateri ljudje iz Beneške Slovenije. Zaradi slabega obnašanja v gostilni Kral v Ceneboli se je moral zagovarjati Angel Gujon iz Mažerol. Gujon je prišel tja na ples in se zadržal do pozne ure v gostilni. Ker je bil utru-’en. se je naslonil na okno in tako zaspal. Ko je hotel gostilničar za,preti gostilno, le fanta zbudil. Fant. ki je bil še v polsnu, se je prestrašil In orožniki, ki so billi poleg, so mislila, da je pijan in ga izrinili iz sobe. Prepeljali so ga v vojašnico v Fojdo in proti njemu vložili tožbo. Ce ki vodi iz Tarčenta do Učeje je zelo slaba za avtomobilski promet. 17 km je dolga. Policijski jeep, s katerim so se finančni stražniki peljali prav do meje, je potreboval zanjo nad eno uro.» Ce je avtomobil, katerega se za- poslužuje policija in k1 ■* ^g to sposoben za vožnjo tu najslabšem terenu potrebo za 17 km nad eno uro, P° e ^ lahko znova potrdimo, da ta cesta v najslabšem stanju-In prav za njeno vzdrževanj® so še prav letos dali tvrdK1 Peter Lendaro precej milijone'1 lir. Ali ne bi mogel kateri >z' med tolikih poslancev in sen8' torjev razložiti te skrivnosti- Za to bi se lahko pozani^a n. pr. tudi parlamentarec Gi°* bata Caron, ki si toliko priz® deva za raznarodovanje te P° ril1' krajine Tokrat bi imel P ko zanimati se za bolj P° no in koristno vprašanje. Slovenski profesorji in učitelji si bodo nabavili slovenski beležni namizni koledar. NARODNA IN STUD JSKA KNJIŽNICA priredi na pobudo kroga tržaSkih Slovenk danes 19. t. m. ob 20. uri na sedežu prosvetnega društva Divan Vojko« na Proseku (v gostilni Dolenc) PREDAVANJE o pisateljici Svetoivančan-ki Marici Bartol - Nadli-škovi. O njenem kulturnem dalovanju bo govorila Jožica Martelančeva, iz njenih del bo čitala Zlata Rodoškova. K predavanju so vabljen! člani in simpatizerji prosvetnega društva «Ivan Vojko«. Trgovci, obrtniki in goKtilničarji! Novoletna številka ((PRIMORSKEGA DNEVNIKA« imela večji obseg in višjo naklado, zato prosimo, da pošljete svoje novoletne in božične oglase ter vo# najkasneje do 22. t. m. Lahko tudi samo telefonirate na štev. 7338- Uprava PRIMORSKEGA DNEVNI^A SILVESTROVANJE V OPATU* 1953 OD 31. DECEMBRA 1952 DO 1. JANUARJA Program: v dvorani hotela Kvarner 31. decen1' bra 1552 silvestrovanje in 1. januarja 1953 festival naf^ nih plesov s sodelovanjem folklorne skupin« iz 2** Vpisovanje od 9. do 20. decembra pri «Adria-ExPie Ul. Fabio Severo 5-b — tel. 29243. f Citatelji in naročniki* Upruva »PKIMORsKKGA DNEVNIKA4* je „ila darovati tistemu, ki postane nov narocm pred l. januarjem 53, ali kdor poravna celok'n° naročnino za I. 1953, v znesku L 3200.- vnaprej pred 31. januarjem 53, eno naslednjih knjig* 1- SLOVhlS;SKL 1SAROU1SL M4 2. France Bevk: IZ HRAM SPIŠI, 1 de' 3. Jože Pahor: HODIL IjO ZEMLJI S ISAsl 4. I ran Si junec: ALBER1 SIRK- 5. Feigel-Nanut: BEISEŠKA SU>**MJA ^ '-'Ornji pogoji veljajo samo za narocn v Italiji. Uprava .PRIMORSKEGA DNE™®' K . . ■' Železarna Jesenke ima naivečio pražilno peč na svetu Nova 60 tonska Siemens Martinova peč - Preonenlacija suiovnske baze za proizvodnjo železa - Praženje rude in ogrevanje zraka z odpadnimi plini • Nova kisikarna - Povečana proizvodnja železa, jekla, kisika m končnih proizvodov Jesenice: pogled na martinarnc. iest*10’ ^er precl dobrimi Se . st° leti zagorel prvi plavž, j v letošnjem letu iznena- le _razbohotilo prostrano že arslco mesto. Ze itak vablji-^ nedra slikovite Save Dolin-ift S° Z novimi prostranimi in ^Pozantnimi objekti postala fr|vlaenejša. Dvema plavil"J® in petim martinovkam se I kl Mo w’ ki bo slehernega dne dala yvton najkvalitetnejšega je-4fai^en 65‘ meterski dimnik ^ danes nad martinar-’ ^°niak;njen je sicer malce e končno pridružila še šesta °n8ka Siemens-Martinova ■Ho. vstri liti an, kakor da se ne želi bra-sajastimi brati, k ” svojimi _ v. ? s° jih gradili še preživeli L9P'ta)isti Rastel je, medtem 0 se je kraj njega pretakalo 'a stotine ton tekočega jekla 1 naše nove tovarne, valjarne 11 livarne. Prostor krog njega * Sr «es ra zri i, , kuj ti. roke .ie-'Sniških metalurgov in gradi-'eljev so posegle v globino, 'i«r se bore z vodo in hudo-Jrniki. V par dneh bo vse to izravnano in nihče ne bo ni-slutil, da je na tem mestu 1 P* še pred dnevi vrtoglava Globel. J. Onkraj plavžev je še poleti 1 Cesta, kraj nje pa je brzel ih rUšil neusmiljeni hudournik kova tttnk Danes o vsem tem ni u- Cesta je izginila, hudo- so speljali pod zemljo, na Sovem nekdanjem mestu J* zrastel 75 metrov visok «»1>U kamin, ki bo že zdaleč trnemu naznanil: «Tu stoji I '»4^arna Jesenice!« Pet pet-I valca'ISet metrov visokih ogre-W*v. 2>‘aka z oblasto zaokro-W*J' kupolami mu sega koli^0 tretjine. Malo dalje sto-tein '"etrov visoka železna — p Stropna zgradba — peč iil ,?-enje rude. Pražilna peč %Sevalci zraka se kurijo US?00 z odpadnimi plini, ki *oVo>ajo p0 ogromnem ce-Dost 'u 'z obeh plavžev. S tem »cist P'Coni bodo prihranili 10 t>o 1119 koksu obenem pa se H uvodna cena surovega » ZgZ zn.ižala za 10 odst. | areor‘ent'ra na ut,orabo i k) a (železovega karbona-aterega imajo v jug-lili i11^. bogastvu še 'v ogrom-'es Se°»činah. Proizvodni pro-i Pr* tem le v toliko spre-I °a je treba siderit pred-hl 0 Pražiti, kajti s praže-siderita, ki je po svo-r“niičnem sestavu karbo- nat, dobimo železov oksid. Prav zato je bila potrebna gradnja pražilnih peči. Takšne peči dobavljajo le redke inozemske firme, toda jeseniški metalurgi jih niso iskali v inozemstvu, temveč so jih sami konstruirali pod vodstvom priznanega strokovnjaka Draga Cerarja. Pogon peči in ogrevalcev je popolnoma mehaniziran. Ker je bila predvidena gradnja peči za oba plavža, so opremo za obe peči izdelali hkrati in s tem prihranili podjetju 20 milijonov dinarjev. Prva peč in dva kav-perja sta danes že priključena na plavž št. 2, ki je z malenkostno rekonstrukcijo (katera je bila izvršena v rekordnem času 40 dneh) pridobil na koristni prostornini ter se je s tem njegova letna proizvodnja že povečala za nadaljnjih ■US.OOtf ton surovega železa. Za železarno Jesenice, tu -.trenut--no pokriva v železu in jeklu okrog 40 odst. vseh državnih, potreb,, je to še posebej pomembno, čaprav bo že v bližnji bodočnosti dobila najmočnejša tekmeca v novih železar-. nah v Sisku in Zenici. S temi objekti in njihovimi kapacitetami je železarna končno uspela, da vskladi proizvodnjo železa in jekla s proizvodnjo svojih valjarn in o-stalih predelovalnih obratov, katerih kapaciteta se je po vojni izredno povečala. Samo v letošnjem letu so za njeno kapitalno gradnjo investirali 2 milijardi in 400 milijonov dinarjev. Precejšen del teh investicij odpade na modernizacijo obstoječih obratov, ki je v splošnem zelo radikalna. Za predelovalne obrate na primer so zgradili povsem nove moderne in zračne objekte, ki se raztezajo na površini 24.000 kvadratnih metrov. S premestitvijo teh obratov na doslej še nezazidan prostor bodo o-benem dobili na starem mestu precejšen prostor za nadaljnji razvoj in prostorno razširitev martiname. V omenjene investicije so všteti tudi stranski in pomožni objekti, kakor gradnja trafo-postaje za priključek na omrežje nove hidro-centrale Moste in ostalih elektrarn, nov proizvodni oddelek za proizvodnjo acetilena, in kisikarnet Vsi ti objekti 30 zgrajeni na Javorniku, kjer se nahaja tudi naša največja valjarna «2400». Zanimivo je, da so kompletno opremo za kisi-karno izdelali sami jeseniški metalurgi in to s skromnimi investicijami v skupnem zne- sku 6 milijonov dinarjev. Glede na to, da železarni odslej ne bo treba več kupovati in transportirati kisika iz Tvor-nice dušika v Rušah, bo železarna mesečno prihranila 2 milijona dinarjev, tako da se bodo vse investicije, ki so bile vložene v novo kisikarno a-mortizirale že v treh mesecih. Poleg kapitalne gradnje in modernizacije vseh obstoječih objektov, s čimer bo v znatni meri olajšano težko delo metalurgov, posveča jug. ljudska oblast precejšnjo pozornost tudi dvigu družbenega standarda. Na Jesenicah je bilo doslej zgrajenih že cela vrsta hiš in stanovanjskih blokov s skupno 200 stanovanji. V letošnjem letu se je posebno forsirala gradnja delavskih hišic, precejšnjo pomoč pa so dobili delavci tudi pri gradnji privatnih hišic. Prihodnje leto pa bo ta. gradnja prišla še do posebnega izraza, kajti pretežen del sredstev in ustvarjenega fonda za prosto razpolaganje so delavci tovarne odredili baš za reševanje stanovanjskega problema v. okviru svoie ieseniške občine. MILOŠ MACAROL llllllllillillllllllllilllllllililllllllllllllininilllll Kdaj človek največ zmore? Umljivo je, da človek, razen v nekaterih izjemah, telesno več zmore v mladosti, kakor pa v kasnejših letih. Docela drugače pa je vprašanje glede njegovih duševnih sposobnosti. Ce izvzamemo zgodaj zrele in čudežne otroke, ki nas pa kasneje v večini primerov razočarajo, potrebuje duševno ustvarjajoči človek za svoj razvoj precejšnjo življenjsko dobo. Tako je večina znanstvenikov, ki so prejeli Nobelovo nagrado, že prekoračila 50. leto svoje starosti. Ne smemo pa pozabiti, da so spisali že v zgodnjih mladostnih letih: Goethe svojega ((Wertherja»: Schiller svoje «Razbojnike», in tudi Kleist, Mozart, Buechner in drugi so ustvarili svoja dela še prav mladi. Toda Goethe je napisal šele pri 60. letih svojo znamenito deJro «Wghlperwanderschaf-tenu, s komaj 70. leti pa je končal aVfilhelm Meisters Lehr-und Wanderjahre», medtem ko je delal skoro do svoje smrti na svojem «Faustit». Pisatelj Stifter je pisal dragocene knjige med 52: in 62. letom svojega življenja, Beethoven pa je kot 55-letni mož komponiral Deveto simfonijo in več kvartetov za lok. Verdi je napisal svoje najlepše opere, ko je že prekoračil 60. leto, «Falstaffa» celo pri 80. letih■ S seznamom znamenitih del, ki so jih ustvarili veliki duhovi na svoja stara leta, bi lahko nadaljevali. Pomislimo samo še na Michelangela, ki se je pri 72. letih čutil še vedno sposobnega, da je prevzel gradnjo cerkve Sv. Petra v Rimu; Tizian je še kot stoletnik slikal, spomnimo se na Rembrandta, ki je največ ustvaril med 50. in 60. letom. Podobno potezo najdemo pri znanstvenikih kot sta bila Roentgen in Helmholtz zasledimo potrdilo, da so dosegli svoje največje uspehe v zreli dobi svojega življenja. Ko se je «železni kancler» Bis-mark leta 1870 odločil za napad proti Franciji in za ustvaritev nemškega cesarstva je imel že 55 let. Leibnitz in Kant sta imela na hrbtu že šest in skoraj sedem križev, ko sta napisala svoja najpomembnejša filozofska dela. in pbibpevltl za Danilo Stubelj 1000, Mario 1 Karel Malalan 200, Zora Cok Sossi 400 Mario Žagar 500, Ma- 1 2000, Jože Podobnik 1000, Alojz ■* /r •• T-V_ V-i:« miVI TV/f rVnnnu SOrt An. rij a Hrovatin 500, Marija Dolenc 200, Klara Kralj 500, Justa Colja 200 Judita Hrovatin 500 druž. Gruden 500, druž. Ivana Sosiča 300, Mario Sosič 150. Olga Sosič 1000, Fr. Kranjc 500, Jerič 400, Karel Sosič 100, N. N. 1000, Vincenc Sosič 100, Marija Sosič 200, Purič 100, Guštin 150, Tone Brfšček 500, Raubar 200, Malka 100, Celeste Daneu 200 Leonora Skerlavaj 100, Pavei Ferluga 100, Narda Daneu 200, restavracija Daneu 100 Kerševan 100, Tone 100. Karla 120, Bruna Ferengi 2G0, Sosič 40,’ Marija Kande 500, Edvard Krvinič 1000, Marija Hrovatin 200, Mila Novak 200, Prebivalci Šmarij so si v nedeljo izvolili svoj odbor. ................................................................... OB DNEVU DEKLARACIJE O ČLOVEČANSKIH PRAVICAH OZN merilo demokracije in socialistične zavesti v sveiu Pisec nekoliko skrajšanega članka je referent odseka za človečanske pravice v socialnem oddelku tajništva OZN, Ben Car-ruthers. Z njegovo osnovno mislijo se sicer strinjamo, vendar pa moramo dodati, da moč «Deklarn-cijeii ne izhaja iz te deklaracije same, ampak iz naprednih družbenih sil. ki težijo k vedno popolnejši demokratizaciji javnega življenja in s tem k neizbežni zmagi socializma v sodobni družbi. Splošna deklaracija človečanskih pravic, ki jo je glavna skupščina Združenih narodov sprejela in odobrila m svojem zasedanju v Parizu 10. decembra 1948. je velikega pomena za pravice vsakega posameznika in za osnovne svoboščine vseh ljudi brez razlike plemena, spola, jezika ali vere. Ze danes občutimo, kako močno vpliva ta deklaracija na razna mednarodna vprašanja. Splošna deklaracija o človečanskih . pravicah je uvod o-snutka mednarodnega zakona o človečanskih pravicah v obliki ene ali več splošnih konvencij o osnovnih osebnih, političnih državljanskih, socialnih. gospodarskih in kulturnih pravicah vsakega posameznika. Osnutek predvideva tudi primerne ukrepe, da se v primeru potrebe prisilijo države, ki bodo zadevne konvencije podpisale, da spoštujejo sprejete obveznosti. Vsaka članica Organizacije združenih narodov bo lahko svobodno pristopila h konvenciji ali splošnim pogodbam o človečanskih pravicah, brž ko bo glavna skupščina Združenih narodov odobrila osnutke. Medtem ko se v komisiji za človečanske pravice, v gospodarskem in socialnem svetu in v glavni skupščini Združenih narodov še vedno trudijo, da dovršijo svoje naporno del: na osnutku splošne konvencije o človečanskih pravicah, narašča vedno bolj vpliv, ugled in pomen Splošne deklaracije o človečanskih pravicah. Vedno bolj upoštevajo njena načela in jih začenjajo izvajati. Njen vpliv že čutijo v notranjem življenju posameznih neodvis- na deklaracija o človečanskih pravjcah vsebuje človekoljubna načela, ki jih bodo zakonodajalci v bodoče uzakonili, predvideva ukrepe, da se po potrebi v bodoče tudi izsilijo jamstva za njihovo spoštovanje, in tudi akcije posameznikov. organizacij, držav in meddržavnih ustanov za zaščito človečanskih pravic po vsem. svetu. . ;, ‘ Ustanovna listina Združenih narodov omenja «clove;;ansKe pravice« na 'sedmih mestih. Predstavniki, ki 'so jo počesali. so za svoie države prevzeli dolžnost, «da skrbijo za to, da vsi spoštujejo in izvajajo načela človečanskih pravic in osnovne svoboščine vseh ljudi brez razlike rase, spola, jezika ali vere.» Na temelju Ustanovne listine je gospodarski in socialni svet imenoval komisijo za človečanske pravice in j’ po/eril nalogo, da izdela osnuteK mednarodnega zakona o terne! inih pravicah, ki ga bodo lahko sprejeli vsi predstavniki na glavni skupščini Združeni« narodov V komisiji je 18 moških in ženskih izvedencev iz vseh delov sveta različnih verskih prepričanj, ras in narodnosti, ki izoblikujejo pravice, ki jih mora imeti vsak človek ženska ali mošfci. ter potrebna jamstva za njihovo m“unarod no zaščito in izvajanje. Na splošni deklaraciji o človečanskih pri.Vicah je delala omenjena komisija leta 1947 in 1948 pod predsedstvom a-meriške predstavnice, gospe Roosevelt, vdove pokojnega predsednika Združenih držav. Po letu 1948 se komisija vztrajno in neutrudno ukvarja z osnutkom mednarodne konvencije o človečanskih pravicah. Ze v začetku leta 1946 je kemisija določila svoj delovni spored, ki predvideva poleg osnutka mednarodnega zakona o osnovnih človečanskih pravicah še razne druge mednarodne deklaracije in konvencije o državljanskih svoboščinah, o ženski enakopravnosti, svobodi obveščevanja, o zaščiti manjšin, o prepovedi diskriminacij zaradi plemenskih, spolnih, jezikovnih, verskih in katerih koli drugih razlik ter ureditev vseh drugih zadev v zvezi s človečanskimi pravicami. V komisiji sodelujejo svetovno znani izvedenci mednarodnega in u- nih držav, na zborovanju _________________ _____________ Združenih narodov in v njiho- I stavnega prava, predstavniki vih strokovnih ustanovah, v | mednarodnih zasebnih člove- mislih in v delih vodilnih dr-, koljubnih organizacij in stro- Tudi pri možeh, ki so delo- I žavnikov in drugih ljudi in | kovnjaki članic OZN. vali v bolj praktičnih poklicih, | narodov širom po svetu. Sploš- Združenih narodov je po dveh letih neumornega dela komisije za človečanske pravice le-sia 1948 predložil glavni skupščini, ki je tedaj zasedala v Parizu, osnutek Splošne deklaracije o človečanskiii pravicah. Glavna skupščina je odstopila osnutek svojemu posebne- de obveščevanja, na izboljšanju položaja žensk, ko si prizadevajo, da preprečijo diskriminacije, zašlčitijo manjšine Indonezijo in ji priznala neodvisnost. Isto velja za ustavo Indonezije. Ravno tako je sklenilo 15 evropskih držav evrop- guncev, da uživajo vsi neokrnjeno sindikalno pravico, da ukinejo suženjstvo in prisilno delo in da pomagajo vojnim mu odboru za socialne, člove- ujetnikom, ki se nočejo vrniti ■ -- - - - v Svojo staro domovino. , , Splošna -deklaracija.0 'človečanskih pravicah močno vpliva tudi na da!ekosežne socialne in gospodarske ukrepe raznih organov Združenih narodov, ki se ukvarjajo s socialnimi vprašanji, s tehnično pomočjo nerazvitim deželam, z koljubne in kulturne zadeve v pretres, ki ga je prerešetal na Š5.' sejah. Končno ie napočil zgodovinski dan 1Q. decembra 1948, ko je glavna skupščina Združenih narodov s pristankom 48 držav sprejela osnutek Splošne deklaracije o človečanskih pravicah. Da tedaj ni nihče giasovai proti dekia- 'S™?™?} ■ •■ ■ ■______________________ pebnania brezposelnosti m z raciji, je jasen dokaz za vesoljni značaj poziva, ki ga ta naslavlja na vse vladarje, državnike in odgovorne činite-Ije, in na odločno voljo Združenih narodov, da položijo skupni in trdni temelj napredku vseh narodov in držav. Glavna skupščina Združenih narodov je tedaj pozvala vse včlanjene države, svoje strokovne organizacije in tudi zasebne ustanove, naj sode'u’eio in oznanjajo vsemu svetu vsebino Splošne deklaraoije o človečanskih pravicah. Tako se je ta zgodovinska listina naglo širila. Posamezniki in via-de so o njej razpravljali, obogatila je njihove misli. Šploi-no deklaracijo so prevedli in danes lahko dobiš njeno besedilo v 36 "jezikih, začenši od arabskega vse do urdskega jezika. Radio, televizija, filmi, brošure, lepaki, razstave, vseučili-ščni ’ seminarji, časopisne razprave in sploh vsa obveščevalna, vzgojna in komunikacijska sredstva širijo in obravnavajo Splošno deklaracijo o človečanskih pravicah po vsem svetu.glavna skupščina Združenih narodov, organizacija za vzgojo, znanstvo in kulturo UNESCO, vodilni državniki številnih držav in mnoge zasebne svetovne ustanove so določili 10. december za dan človečanskih pravic. Opredelitev človečanskih pravic, ki jo vsebuje splošna de. klaracija, je služila za vzgled pri poznejšem deiu Združenih narodov. Določbe 30, členov Splošne deklaracije' močno vplivajo na osnutek mednarodne pogodbe o človečanskih pravicah, ki ga sedaj pripravljajo. Iz Splošne deklaracije človečanskih pravic erpaio izvedenci Združenih narodov vodilne misli, in pobude, ko delajo za pospeševanje svobo- odpravijo brezdržavnost be- skega sveta konvencijo o človečanskih pravicah pod vplivom te deklaracije, ki je tudi služila za vzor wasaingtonski deklaraciji, ki so jo leta 1951 podpisali zunanji ministri a-meriških republik. Vpliv Splošne deklaracije o človečanskih pravicah se tudi pezna v novih ustavah Kostarike, El Salvadorja, Haitija in Sirije, nadalje v določenih pokrajinskih zakonodajah in v sklepih posebnega odbora, ki ga je imenoval kanadski senat. V Združenih državah lahko najdemo sledove Splošne deklaracije o človečanskih pravicah v določenih odločbah in pravnih mišljenjih vrhovnega sodišča v zvezi z vprašanji, ki pobijanja brezposelnosti izboljšanjem socialnih in gospodarskih razmer v deželah, ki so pod skrbstvom in še ne uživajo neodvisnosti. Nadalje vpliva Splošna de- klaracija o človečanskih pra- zadevajo svobodo združenja vicah na mednarodne pogodbe. Tako se pozna njen velik vpliv na pogodbo, ki jo je Ni- zozemska leta 1919 sklenila z'spola. prepovedi diskriminacij, pravico do pridobivanja lastnine in sindikalne razločke zaradi Znami spomenik svobode v newycrškem pristanišču. Postavljen je bil pred 66. leti. Darovala ga je Francija, ki skuša danes z ognjem in mečem zadušiti tež-njo po svefoodi in neodvisnosti svojih kolonialnih narodov. Kalin 1000, M. Daneu 500, Angela Skerlavaj 200, Jože Milič 500, Milena Bole 200, Boštjančič 300, M. Zlobec 2C0. druž. Bandelj 200, Angel Peršič 200, Oskar Bole 200. Kapun 500, Karla Kalc 500, Cecilija Sosič 500, Ivanka Daneu 200, Malalan 50J, Anton Malalan' 200, Cerkvenik 300, Saša Benulič 500, Ferluga 200, Mila Sosič 100. Marija Fahor 300. Sosič 100, Danev 150 Ho-luštain 100, Sosič 200, N. N. 50, Sosič 200, Sosič 65, Purič ■ 100. Sosič 100, Barbieri 100, Cepi 100, Coslovl 100, Sosič 50, Lukša lOO, Sosič 50, Skrlavaj 200, Hrovatin 200, Kariž 100, Sosič 100. Sosič 100, Justina Kralj 500. Anica Angelini 100, Vanda Uljan 500, Jožefa Hrovatin 300. Vani Vidau 50, Rozi Stopar 200, Marij Ostrouška 200, Lucija Hrovatin 500, Dol-fe Taučer 200, Justina Malalan 200, Zmaga Malalan 300, Dora' Potočnik 300. Marija Malalan 100. Guido Vremec 500, Ivanka Dolenc 300, Sergej Sosič 200, Justina Daneu 500, Anton Kette 500, Nada Sosič 500, Del-ka Ferluga 500. Albert Daneu 100. Anton Jassi 500, Drago Skerlavaj 100, Ana Vidau 100, Celeste Daneu 1500, druž. Antonac 1000, Valerija Fabčič 1000, Karla Sosič 200, dr, Anton Daneu 2000, Draga Kavčič 300. Jursinovič 200, Ivanka Novak 100. A. Novak 200, Lojzka Natlačen 150, Ana Piščanc 50, Ljudmila Zlobec 200, Franc Valenčič 200, Angela Gombač 50, Ema Vrabec 500, Može 100, Frančiška Gombač 10, Merlak 100, Vatta 100. Kariž 100, Mislej 100, Bi* golini 200, Mahnič 100, Valerija Pšenička 500, Cocchi 200, Rafaela Grilanc 150, Ivanka Gruden 200. Marija Mili; 100, Celesta Peric 100, Janko Rebula 100, Anica Budin 50, Štefanija Skrk 100, Sardoč Alojzija 50, Skrij 100, Marij Pirc 100, Jože Milič 100, Zofka Pegan 50, Jože Milič 100, Mario Milič 100, Karla Perčič 100, Karel Ostrouška 50, Milka Skrk 100, Angela Skrk 150, Justina Stubelj 100, Jože Skrk 100, Karel Štolfa 120. Jože Rebula 100, Alojz Pirc 100, Danica Rebula 400. Alojzija Rebula 100, Anica Grilanc 100, Pierina Grilanc 150, Josip Budin 50, Ivanka PerSc 1(^, Karel Grilanc 100, Marica Budin 50, Emilija Ostrpuči 50, Zorko Grilanc 100, Marija Pegan 100, Ludvik Budin 150, Janko Obad 100, Pepca Grilanc . 100, Anton Milič 200. Marija Kocijuin 100, Vida Skrk 50, Ivanka Skrk 150, Milka Kocman 100, Marušič Angela 100, Milko Grilanc 100. Antonija Okretič 100, Josipina Ukmar 100, Ivan Cankar 200, Anton Grahor 100, Justina Campama-li 150, Dora Furlan 500, Pina Vatovec 300. Milly Kravos 300, Tončka Perovšek 150, Frančiška Uršič 100, Dori Bucik 100, Ana Lj»ubičič 100, Maria De-corti 100, Marija Polduzzi 100, Marija Ferluga 100, Antonija Zotič 100, Teresina 100, Josi-pina Saksida 100, Marija Sancin 100, Anton Ogrin 300, Antonija Pangerc 300, Antoni/a Lovriha 200, Marija Cuk 100, Francka Kocjan 50, Petra Kocjančič 100, Olga Ogrin 150, Ernesta Kocjančič 100, Josip Vodopivec 100, Zofija Slavec 300, Mirko Slavec 200. Ljudmila Žerjal 100. Mirko Maver 200, Štefanija Bu<;aj 60, Štefanija Bordon 100, Antonija Bordon 60, Lucija Adar/iič 3^0. Nella Felicijan 300, Frančiška Zuljan 200, Avguština Sturman 200, Nada Hrvatič 200, Ana Berdon 200, Olga Rodeia 200, Antonija Zobec 100, Celestino Malalan 500, Josip Cefuta 200, Nerina Corbatti 200, Justina Kralj lCTO, Roža 200, Antonija Rijavec 500, Emilija Kralj 200, (Nadaljevanje sledi) Gospodarski in socialni svet ............................................................................................................. I...-«.................H........ .............................................................................................................................................................. Jesenice: pet za piazeuje rude. ftalliodjtcmhki kaplan m lunah o letu IShS Članek je napisal dr. Just Pertot za «Jadranski koledar« 1937. leta, Izda-nje konsorcija lista «Istra», glasila Saveza jugoslov. emigranata iz Julijske Krajine, Ljubljana — Zagreb. V družbi starejših Barkov-ljanov smo večkrat culi spominjati se kaplana Jerneja Rebca, vrlega moža, ki je sicer živel pred 100 leti, a čigar spomin je ostal v ustnem sporočilu nepozabljen do naših dni in tudi zasluži, da si ga ohranimo. Jernej Rebec se je rodil leta 1789 v Brestovici ob pri-morsko-kranjski meji v starodavni kraški občini Povir. Iz njegovih mlajših let vemo le, kako je za časa Napoleona srečno ubežal biričem, ki so ga prišli ((loviti v vojake#, kakor je bilo to običajno v onih burnih časih. Dolgo ni bilo glasu o njem in že so ga doma skoraj pozabili, ko se je kar nenadoma oglasil v svoji rojstni hiši, ali to pot opravljen na posebno veselje staršev,’ kot duhoven. Povedal je kako je bil ves čas na Hrvaškem in sicer najprej za stre-žaja pri nekem madžarskem grofu kjer je našel in uporabil ugodno priliko, da se je marljivo učil latinske šole, tako da je zamogel končno vstopiti celo v bogoslovje. Prinesel je s seboj potrebna spričevala na podlagi katerih ga je tržaški škof posvetil čez leto dni za duhovna. Leta 1833 je bil Rebec nameščen za kaplana pri Sv Jerneju v Barkov-ljah, ki so takrat še spadale pod stolno župnijo Sv. Justa v Trstu. Tu je vršil 20 let s posebno vnemo svojo pastirsko službo in koristil z nasveti in podukom. Najbrž je prinesel Rebec s seboj s Hrvaškega tudi nekaj nocionalnega ognja Ilircev. Po njegovem prizadevanju se je sredi štiridesetih let ustanovila slovenska uzaietna u-čilnica v Barkoli», ki jo je vodil učitelj Matija Skogg, a leta 1851 je bila ista že trolet-na z azdolnim in zgornjim razdelkom# in istim voditeljem Matijo Skokom. V tej učilnici je Rebec izbral učence in poskrbel, da so jih starši dali naprej v nemške šole v Trstu. Iz tega prvega barkov-ljanskega naraščaja so izšli znani rodoljubi Fran Martelanc, župnik na Proseku, brata Ivan in Andrej Černe s Trstenika, prvi župnik bar-kovljanski. a drugi stojevodja, Simen Pertot, zdravnik v Trstu, Gašper Martelanc, novinar in še drugi zaslužni narodni možje v Trstu in okolici. Istotako je napotil, kaplan Rebec svoje mlajše sorodnike v šolanje, tako nečaka Frana Rebca, ki je potem odšel za gimnazijskega profesorja v Simferopol v Rusijo in brata Silo iz povirskih Gorenj, od katerih je starejji znani pisatelj Matija Sila, umrl pred 10 leti kot dekan v Tomaju na Krasu, a mlajši je umrl letos kot župnik pri Sv Ivanu pri Trstu. Ti pokojniki so se rodi in hvaležno spominjali švnie-ga učitelja in dobrotnika J01 neja Rebca. Zgodovinski dogodki i. 184> so imeli v Barkovljah po za- slugi Kaplana Rebca prav značilen odmev. V Tržaškem zaliva je krožilo namreč sardinsko-napolitansko brodovje pod poveljstvom Albinija z očitno sovražnim namenom in blokiralo ves promet tržaške luke. Na protest inozemskih konzulov v Trstu, da je luka nevtralna in pripada «Nemški zvezi#, je odgovoril Albini, dobro obveščen od italijanskih upornikov/ da je Trst utrjeno mesto z močnj avstrijjko posadko. Medtem je vojaški poveljnik Gjulay proglasil v Trstu vojno stanje, postavil ob obali straže okoličanskega bataljona, tako zvane tentori-jalne milice in pričakoval Al-binijev na(.id. Bilo je v noči od 23. na 24. maj, ko so opazile straže sumljivo približavanje ladij v smeri Cedasa onstran Barko-velj. Brž ko je izvedel o tem kaplan Rebec, ki je že 1 roj pripravil svoje Barkovljane na obrambo proti «pijemonte-zarjem«, je pohitel v zvonik, bil plat zvona, da so se zorali veščani z vsakovrstnim orožjem in drugim orodjem in na čelu vseh zdirjal domačim vojakom na pomoč v Cedas, In preden se je mogel sovražnik izkrcati, ko se je s tihim veslanjem le počasi bližal v čolnih k obali, je začelo streljanje iz topa na nasipu, a vojaštvo s prebivalstvom vred je s puškami, silnim vriščem in ropotom v kratkem doseglo, da so se sovražni čolni umaknili in zgubili v temni noči. Tako se ie posrečilo pogumnim Bar-kovljanom brez kakih žrtev odbiti Albinijev napad na tržaško obalo. Celo znani Tama- ro v svoji skajno tendenciozno spisani zgodovini Trsta priznava, da so zavrnili ta poskus izkrcanja vojaki in slovenski kmetje. O važnosti in pomenu tega uspeha pri Ce-dasu so razpravljali tržaški in drugi listi ope dobe ter omenjali, kako je Albini takoj za tem odplul iz tržaških voda; ponavlja tudi «Diavoletto» z dne 5. decembra 1849, ko opisuje podrobno slovesni čin odlikovanja na trgu pred tržaškim gledališčem. Tu je v nedeljo 2. decembra . stalo razvrščeno vojaštvo skupno z o- nemu mila, sladka in zaželena«, a rimske številke, dajo letnico 1838, ko je bilo pokopališče sezidano. Celo ta jasni latinski napis je vzbudil sum novih oblastnežev. da so ga hoteli že uničiti, češ da vsebuje neka zagonetna znamenja. Na srečo ga je znal še pravočasno raztolmačiti rimskim potomcem prejšnji bar-kovljanski župnik v časopisju in le tako ga je rešil pred u-ničenjem. Kako goreče je pazil Jernej Rebec, da so se ljudje ravnali po božjih zapovedih kaže dogodek, ki je postal zanj usoden. Preko barkovljanske nižave so zidali leta 1852 znani ogromni kamniti most na obokih, po katerem še danes vozi južna železnica. Laški klesar-ji so delali tudi ob nedeljah in praznikih na ogromnih kamnih: takega javnega po- količanskim bataljonom in ob hujšanja ni kaplan Rebec pre-zvokih godbe so pristopili raz- - - — . ni dostojanstveniki, a v sprem- stvu namestnika je bil bar-kovljanski kaplan Bartolomej Rebec, kateremu je vojaški poveljnik po ukazu cesarja pripel na prsi zlato kolajno za zasluge in hrabrost; tudi ser-žant milice Josip Snidersich in kt>rporal milice Andrej Martelanz, oba iz Barkovelj, sta prijela zlato kolajno za priznanje junčlštva, da so pod vodstvom kaplana Rebca z domačimi močmi onemogočili izkrcanje sovražnika na domači obali. Omeniti bi bilo še, da je Rebčevo delo tudi barkovljan-sko pokopališče, ki leži pod Greto ob morskem obrežju in nosi še njegov napis v obliki hronograma: Verltas QVaLIs Vita Mors est Ita, IVsto Laeta, DVLCls OptabILIcqVe kar pomeni: «Resnica: kakorš-no življenje taka smrt, pravič- našal. Ko ni pomagal ponovni njegov opomin v cerkvi, da morajo tudi tujci spoštovati božjo zapoved o nedeljskem počitku, se je spravil v družbi nekaterih mladeničev na kamnoseke s palicami in jih razgnal. Zamera je bila velika na več strani in kmalu zatem je bil premeščen v Trst, kjer je moral životariti s skromno pen-zijo; umrl je leta 1863 skoraj slep, ko mu je nekoč prej huda burja izbila oko. Znano je še, da se je rad družil s pisateljem Franom Cegnarjem, Filipom Haderlapom in drugimi rodoljubi ter živahno razpravljal o naših narodnih vprašanjih, ki so se polagoma pojavljala s prebujenjem našega življa tudi na tržaških tleh-Zato so se ga še dolgo in radi spominjali razni njegovi mlajši znanci, ki so znali povedati o tem vrlem in originalnem Kraševcu toliko zanimivosti, ! da se je njegov spomin ohra- nil med Barkovljani do današnjega dne. s? * * Dr. Just Pertot je umrl pred malo tedni v Zagrebu, še vedno v emigraciji, daleč od svojega Trsta, ki mu je bil toliko pri srcu. Bil je zelo znan in priljubljen prosvetni delavec in zdravnik, dolgoletni, zadnji predsednik «Prosvete», Zveze tržaških prosvetnih društev. Iz stare barkovljanske rodbine, je dolgo let brskal po tržaških arhivih za preteklostjo svojih prednikov - Pertotov ter jih siedi! preko tri sto let nazaj kot lastnike vinogradov in oljčnih nasadov po zapuščinskih in nakupnih listinah, po spomenicah starih bratovščin Bil je do zadnjega diha strasten raziskovalec in zbiralec vsega kar sc je nanašalo na preteklost in sedanje življenje tržaških Slovencev. Kakor znano so ga fašisti preganjali in tudi zaprli ter tirali pred posebni tribunal v Rim. Po zadobljeni svobodi se je moral izseliti v Jugoslavijo in je od tedaj živel v Zagrebu. Tu je nadaljeval s svojim delom v «Orjemu» (Orga- nizaciji jugoslovanskih emigrantov iz Italije). Ker veliki večini tržaških Slovencev ni bil dostopen emigrantski tisk, ponatiskujemo njegov članek o Jerneju Rebcu, objavljenem v emigrantskem koledarju leta 1937. Članek je bil sestavil po zapiskih iz izpovedi starih Barkovlja-nov in po italijanskih tiskanih virih. Največ je črpal iz spominov Jurija Martelanca z vzdevkom «Dste», izobraženim in zavednim slovenskim gostilničarjem ob poti na Kontovel (še danes je tu gostilna Mi-kele). Od drugih Barkovljanov naj omenim še Snideršiča, vnuka Josipa Snidersicha, po domače imenovanega «Sardo» - nSardi-nec». Ta dodatek so bili dali Barkovljani svojemu junaku seržan tu, poveljniku barkov-Ijanskega voda okoliškega bataljona, ravno zato, ker je bil odlikovan z zlato medaljo za obrambo Trsta, ko je bil vodil barkovljanske črno vojsko, ki je nagnala upiemon\ezarskov • vojno mornarico leta 1848. Z. J. Vhod na «Kunčevo njivo«, barkovijansko pokopališče, tako imenovano po nekdanjem lastniku Kuncu, ki je daroval njivo za zadnji počitek izrecno samo Barkovljanom. l/nnir vremenska napoved za danes: V II I /VI r v g,avnem 3asn°. brez spre- f I \ L/VI L mem.be temperature. — Vče- rajšnja najvišja temperatura v Trstu je dosegla 6.6; najnižja 2.4 stopinje. STRAN 4 ZADNJA POROČILA 10. DECEMBRA 1952 !!l!|i!i! j i- ... RADIO Opozarjamo vas na sledeče oddaje: Jug. cone Trsta: 14.20: Od Triglava do Jadrana. 20.30: Poje Komorni zbor radia Zagreb — Trst II.: 18.15: Saint Saens: Koncert za violino in orkester. 21.00: Dve skladbi R. iStraussa. Trst I.: 14.25: Slavni soliisti. — Slovenja: 16.UU. Dve sonati Sergeja Prokofjeva. 18.00: Otto Nico-la j: Vesele žene W indsorske, prerez opere. Eisenhovverjeve konference zavite v popolno tajnost Člani bodoče vlade ZDA razpravljajo o korejski vojni Križarka .Helena" bo jutri prispela v Pearl Harbour S križarka «Helena», 9. — General Eisenhoioer je danes izmenjal nekaj brzojavk z generalom. Mac Arthurjem in ga zaprosil naj mu sporoči njegov načrt v zvezi s prekinitvijo sovražnosti na Koreji. S KRIŽARKE «HELENA«, 9. — Po sinočnih razgovorih, ki so trajali tri ure, je novoizvoljeni predsednik general Ei-senhower nadaljeval danes razpravljanja z bodočim državnim tajnikom John Foster Dullesom, z zakladnim tajnikom Georgeom Humphreyem, notranjim ministrom Duglasom Mac Cayem in glavnim tožilcem Herbertom Brownellom, medtem ko plove križarka «Helena» proti Havajskemu otočju. Razgovor se vrti okrog politike. ki naj se je bodoči državniki poslužijo v zvezi s korejsko vojno. Tajnik generalovega tiskovnega urada ni hotel izdati najmanjše podrobnosti o razgovorih. Prav tako ni bilo mogoče ničesar zvedeti od samih udeležencev konference. Obrambni minister v bodoči novi upravi Charles Wilson se je udeležil začetka razpravljanj, kasneje pa je s poveljnikom brodovja na Tihem oceanu admiralom Radfordom in generalom Bradleyem odpotoval proti Havajskim otokom, da pripravi potrebno za vojaške razgovore, ki se bodo pričeli verjetno v četrtek v Pearl Harbourju. Zaradi tajnosti, v kateri drže razgovore, sta tila navedena dva vzroka: 1. Eisenhower se namerava vzdržati vsakršne politične izjave, dokler po u-stoličeniu ne bodo njegovih izjav lahko spremljali tudi primerni ukrepi; 2 predvidena je še druga konferenca, ki se bo pričela v četrtek zjutraj, ob prihodu v Pearl Harbour. Tajnik tiskovnega urada Hagerty je dejal, da bodo v Pearl Har-bouru razpravljali o vojaških vprašanjih. Dozdeva se, da na krovu «Helene» proučujejo sedaj vojaški in gospodarski položaj Koreje in jemljejo pri tem brez dvoma v poštev kitajske nacionalistične sile na For-mozi. Križarka plove z brzino 25 vozlov na uro. Razgovori so se nadaljevali medtem, ko je ladja prečkala črto, ki določa izmeno datuma, in tako bodo u-deleženci konference lahko u-porabili še en torek za* važne j razprave. Eisenhower je nadvse zadovoljen, da lahko v popolnem miru razpravlja s svojimi svetovalci, brez motenj, ki se jim v New Yorku ne more izogniti. Računajo da bo Eisenhower ostal v Pearl Harbouru do sobote in da bo verjetno v nedeljo pozno zvečer zaključil potovanje v New Yorku. Vremenske prilike so nadvse u-godne in na krovu ladje bi lahko uživali na odprtem krasne popoldneve, toda Eisenho-wer in njegovi sodelavci so zaprti v udobnem prostoru pod ' krovom, iz katerega se lahko ogledujejo po oceanu samo skozi ladijske line. Aretacije v Vzhodni Nemčiji BERLIN, 9. — Ministrski predsednik Vzhodne Nemčije Otto Grotewohl je javil, da sta bila odstavljena minister za preskrbo Karl Hamanu in njegov podtajnik Rudolf Albrecht, Grotewohl je obenem najavil celo vrsto ukrepov zaradi prehrambene krize, fei je zajela Vzhodno Nemčijo. 15 ministrov in njihovih funkcionarjev bo inšpeciralo po državi ter skušalo prisiliti kmetovalce, da bi povečali oddajo mleka, masla, masti in mesa. Zaradi suše je bila slaba letina in položaj se j« še poslabšal, ker kmetovalci niso izpolnili načrta poljedelskega ministrstva. Z druge strani javlja social-demokratično glasilo v zapad-nem Berlinu «Telegraf», da je bil aretiran predsednik ljudske zbornice Vzhodne Nemčije in vodja epuracij v stranki Herman Matern. Matern je imel prijateljske odnose s Slanskym in pride prihodnji mesec kot glavni obtoženec pred sodišče. Med drugimi obtoženci v tem procesu bosta tudi podtajnik v poljedelskem ministrstvu Paul Marker in bivši direktor vzhodnonemških železnic Willi Kreikemeyer. 17 mrtvih in 13 ranjenih pod ruševinami dveh hiš V Barletti sta so podrli dve hiši in ])ok'io|»aali pod seboj vse stanovalce Spremembe v egiptovski vladi KAIRO, 9. — Vladni glasnik je danes ponoči sporočil, da so egiptovski ministri podaili sinoči demisijo, da bi omogočili generalu Nagibu spremembo vlade. Izmenjanih je bilo več ministrov in poslanikov in glas-nik je v tej zvezi poudaril, da se je Egipt odločil za te spre membe, ker zahteva trenutni položaj države visokokvalificirane voditelje. Po zaprisegi nove vlade je ministrski predsednik Nagib nadaljsvail razgovore o sudanskem vprašanju z angleškim poslanikom. Ob zaključku sestanka je bilo izdano poročilo, ki pravi, da sta Nagib in Ste-venson pospešila pregled sudanskega vprašanja, tako da bi se omogočilo čirmprej volitve za samostojno sudansko vlado. Vladni glasnik polkovnik Sadat je kasneje poudaril, da skuša general Nagilb združili sile vseh političnih voditeljev da bi na ta način zagotovi; čimprejšnjo evakuacijo angleških sil s sueškega področja. TOKIO, 9. — Parlament zahteva od vlade, naj ukrene potrebno, da bodo izpuščeni japonski vojni zločinci. GOSPODARSKA KONFERENCA V LONDONU Ministri britanske državne skupnosti raz-pravljejo o načrtih gospodarskega napredka Sestanek generala Eisenhowerja z vojaškimi poveljniki v Seulu. — Od leve na desno so: volja pomorskih operacij na Daljnem vzhodu admiral Briscoe, poveljnik zračnih sil na Daljnem vzhodu general Weyland, Eiseinhcwer, vrhovni poveljnik sil OZN na Daljnem vzhodu general Clark, poveljnik osme armade Van Fleet in predsednik ameriških glavnih stanov general Bradley. LONDON, 9. — Na gospodarski konferenci Commonweal-tha, ki nadaljuje s svojim delom in razpravlja o načrtih gospodarskega napredka, sta prišli do izraza dve glavni težavi. Prva so seveda finance, v zvezi s poudarkom načela prednosti proračunskega ravnovesja, druga pa je velika od' visnost celokupnega gospodarskega načrta od angleških kapitalnih dobrin. Čeprav so «ozka grla« pri dobavi tega blaga, vendar so zastopniki dežel, ki so zastopa, ne na konferenci, ugotovili, da se je v zadnjih šestih mesecih nekoliko izboljšal položaj, zlasti tudi glede dobavnih rokov. Proučili so številne načrte gospodarskega napredka v posameznih deželah. Tako namerava Avstralija do leta 1947 povečati pridelovanje hrane za 20 odst.; v prihodnjih šestih ; ; RSHfSiETE - : jjsUF Ilillil :: ■: PO 14. KOLU JUG. ŠAHOVSKEGA PRVENSTVA VODI TRIFUNOVIČ Fuderer izgubil proti Djuraševiču BARLETTA. 9. — Preteklo noč sta se v Barletti podrli dve hiši in pod ruševinami so ostali pokopani vsi stanovalci. Nesreča je zahtevala 17 mrtvih in 13 ranjenih Rešili so se samo trije stanovalci. Kakor domnevajo strokovnjaki, sta se hiši porušili predvsem zaradi tega, ker so zadnji nalivi zamakali zidove. Ena izmed hiš je bila dvonadstropna in pred kratkim so dozidali na vrhu še dva prostora ter tam nastanili neko družino brez strehe. Najprej^se je porušil ta nadzidei, treščil na sosedno nižjo streho, ki se je vdala in potegnila za seboj zidovje med obema hišama. Posebno žalosten je primer 4 letnega dekletca, ki leži težko ranjeno v bolnici in še ne ve, da je izgubilo očeta, mater in 4 bratce. Prav ta družina je stanovala v nadzidanih prostorih dvonadstropne hiše. Vsi ranjenci so dokaj hudo poškodovani, vendar si bodo kmalu o-pbmogli razen dveh, katerih stanje je brezupno. Gasilci in vojaštvo, ki pomaga pri reševalnih delih, so potegnili izpod ruševin že vse mrtvece in ranjence ter jih prepeljali v bolnico. Okrog bolnice se je zbrala ogromna množica ljudi. Zaradi tragične nesreče je zajelo vse mesto globoko žalovanje. BEOGRAD, 9. — Rezultati prekinjenih partij trinajstega kola na jugoslovanskem šahovskem prvenstvu: Trajkovič * Trifunovič 0:1; Djuraševič -Ivkov ponovno prekinjeno v remi poziciji; Bogdanovič -Andrič 1:0; Udovčič - Pirc 1:0; Krivec - Vukovič ponovno prekinjeno v boljši poziciji za belega; Djaja - Milič 0:1. 14. kolo: največjo senzacijo predstavlja poraz vodečega Fudererja, ki je kot beli igral proti Djuraševiču. Nedeljko-vič - Milič rami; partije Vukovič - Djaja, Rabar - Krivec in Kržišnik - Matanovič prekinjene v izenačeni poziciji; Pirc - Gligorič remi; Andrič • Udovčič 0:1; Ivkov - Bogdanovič 1:0; Trifunovič - Puc 1:0; Božič - Trajkovič remi. Stanje: Trifunovič 10.5; Fuderer 10; Milič 9; Gligorič, Udovčič 8.5; Pirc 8, itd. * * * BEOGRAD, 9. — Nogometno tekmo med Zahodno Nemčijo in Jugoslavijo bo sodil Anglež Ellis, ki spada med najboljše sodnike Evrope. Selitve trenerjev Strokovno vodstvo zagrebškega Dinama je prevzel njegov nekdanji igralec Ivan Jaz-binišek, ki je bil doslej trener Zagreba. Do spremembe jie prišlo zaradi tega, ker dosedanji trener Dinama Antolkovič ni hotel prevzeti mesto profesionalnega trenerja vendar bo Jazbinšku odslej pomagal. * * # Tudi v Beogradiu je prišlo do sprememb med trenerji. Dosedanji trener nogometnega moštva Crvene zvezde Bane Sekulič je pred kratkim podal ostavko in zapušča klub, namesto njega pa bo začasno prevzel posel trenerja Žarko Mihajlovič. * * * Dosedanji trener skqpljan-skega Vardarja Franjo Glazer pa je prevzel strokovno vodstvo nogometnega moštva Bu-duonost iz Titograda. Izžrebani nasprotniki za dvoboj Italija Indija BRISBANE, 9. — Pod vodstvom vrhovnega sodnika Clif-fa Sproula so včeraj izžrebali pare za dvoboj Davisovega pokala med Indijo in ItaJijo. Ro-lando del Bello bo igral proti Misri, Gardini proti boljšemu Kumarju. V igri dvojic bodo nastopili Marcello del Bello in CuceMi proti Miisri in Kumarju. Dvoboj bodo začeli v četrtek, zaključili pa v soboto. Cucelli in Marcello del Bello sta danes zaman iskala po Brisbane copate njune velikosti. Ker nista našla zaželenega obuvala, sta naročila, naj jutri pošljejo copate z letalom iz Sydneya. Glavni sodnik je včeraj gledal Italijanske igralce na treningu in jih je službeno opomnil, ker so pri serviranju stalno prehajali osnovno črto. Važna, morda celo odločilna bo igra prvega dne med Gar-dinijem in Kumarjem. Izbirni furnir z a jug. boksarje BEOGRAD, 9. — 20. t. m. bo v Zemunu boksarski turnir, na katerem bodo nastopili vsi kandidati za državno reprezentanco, ki bo nastopila 6. januarja v Bologni proti Italiji. ZAGREB, 9. — Plavalci in vaterpolisti zagrebške Mladosti so bili povabljeni na Dunaj, kjer bodo nastopili proti društvu «Union Sport». ZAGREB, 9. — 13. in 14. t. m. bo v Zagreba jugoslovansko namiznoteniško prvenstvo posameznikov. PARIZ, 9. — Predsednik argentinske nogometne zveze Valentin Sumrez je brzojavil v Pariz, da njegovi igralci ne morejo nastopiti v francoski prestolnici. Druga zmaga Grossa brez sprememb na lestvici SANTA FE’, 9. — Italijan Grosso je zmagal v enajsti etapi kolesarske dirke «Po Argentini« na progi San Francisco - Santa Fe’, dolgi 138 km. Za njim so se plasirali Argentinec Nicolas Botas, Italijan Conte, Nizozemec Faanhoff in Argentinec Varisco. Etapa je tekla po pretežno dobrih cestah, vendar je tudi danes motila vročina. Jutri bo karavana po 164 km dolgi progi prespala v Rosariu pred zadnjim dnevom počitka. V petek in soboto še poslednji dve etaipi, ki pa verjetno ne bosta prinesli sprememb v lestvico. Van SteenbeTgen se Program smučarjev v letošnji sezoni BEOGRAD, 9. -smučarske zvs|p BOSTON, 9. — Ameriški boksar Tommy Collins je bil v prvem krogu dvakrat na tleh in ga je samo gong rešil k. o. Kljub temu pa je oh koncu dvoboja bil proglašen za zmagovalca po sogjlasnem sklepu vseh sodnikov. Boksal je z bivšim svetovnim prvakom lahke kategorije Laurom Sala-sam. ■ Tajnik jug. Konstantino-vič je izrazil upanje, da bo letošnja sezona med najuspešnejšimi po osvoboditvi zaradi zgodnjega snega in zadovoljive zaloge smučarske opreme. Sekretar je nadalje govoril o mednarodni aktivnosti jugoslovanskih smučarjev in dejal, da se uvršča danes Jugoslavija med volilne sile v alpskem smučanju, skupaj z Francijo, Švico, Italijo, Avstrijo in Zahodno Nemčijo. Jugoslovanski tekmovalci bodo nastopili na petih velikih mednarodnih prireditvah, od katerih je najvažnejši smučarski teden v Se-striere (Italija) s popolnim olimpijskim programom. Skakalci bodo nastopili! v Ulmu, kjer so zgradili »mamutsko)) skakalnico, ki nevarno konkurira Oberstdorfu. Leta 1954. bo dokončana planiška skakalnica, ki bo dovoljevala do 130 metrov dolge skoke. Mednarodna zveza je že pristala, da bo v tistem letu svetovno prvenstvo v dolžinskih skokih v Planici. 440 avtomobilistov bo vozilo proti Mootecarlu MONTECARLO, 9f. — Avto mobilsko društvo iz Montecar-la je izbralo včeraj 440 tekmovalcev iz 22 držav za avtomobilistični ((Ralljr«, ki bo prihodnji mesec. Na tem klasičnem tekmovanju bo sodelovalo 113 Angležev, 150 Francozov, 35 Nemcev, 27 Švedov, 19 Italijanov, 15 Fincev 15 Nizozemcev, 13 Portugalcev, 11 Norvežanov, 8 Švicarjev, 7 Ircev, itd. Med drugimi bo nastopil tudi jugoslovanski zastopnik. je predobro usidral na prvem mestu, da bi se bali grdih presenečenj. LESTVICA : 1. Van Steenbergen 54.39:27; 2. Ockers 54.55:1; 3. Sevillano 55.16:11; 4. Coste 55.18:25; 5. Varisco 55.22:32; 6. Crispin 55.23:19; 7. Caveglia/to 55.25:7; 8. Benvenuti 55.26:41; 9. Val-mitjana 55.36:48; 10. Teisseire 55.42:43. Carver trener Torina WEST BRQMWICH, 9. — Jesse Carver, trener enajstori-ce West Bromwich je podpisal pogodbo z italijanskim društvom Torino in bo takoj-od--potoval na novo službeno mesto. Carverja pogodba veže za tri leta. Menijo, da bo med najbolje plačanimi trenerji v Italiji. Carver je že bil trener Juventusa in se je vrnil v Anglijo šele preteklo poletje. «Ze. lo rad bi ostal dalj časa v domovini — je dejal Carver toda ponudba je tako izvrstna, da nisem mogel odkloniti«. Predsednik West Bromwicha pa je rekel: «2al nam je, da izgubimo takega izvrstnega trenerja, ki je v kratkem Času sestavil eno najboljših angleških enajstoric, toda Carver mora gledati na lastno nogometno kariero. Nisem obveščen o pogojih, vendar menim, da so mnogo bolj ugodni kot pri angleških moštvih«, letih bo povečala površino, posejano s pšenico, za tri milijone juter, podvojila bo izvoz in mnogokrat povečala pridelovanje sladkorja ter tudi razvila temeljna gospodarska sredstva in povečala proizvodnjo kovin. Ceylon pripravlja tudi razširjenje površine za h/ano z večjo naselitvijo in načrti za melioracijo, medtem ko največji del indijskega petletnega načrta predvideva povečanje pridelovanja hrane, tako da bi njegov uspeh izključil največji del sedanjih velikih nakupov hrane iz dolarskega področja. Tudi Pakistan upa, da bo i pomočjo obsežne melioracije povečal pridobivanje hrano. Zgradili bodo tudi železnice in ceste ter dvignili proizvodnjo jute, volne in bombaža. Glavni cilj Nove Zelandije je zboljšanje zemljišč in žetve t večjo uporabo umetnih gnojil. Pričakovano povečanje ovčereje naj bi leta 1954 dodalo 20.000 ton izvozu mesa. Pričakujejo* da bo novo nastala industrija letno zmanjšala dolar- i plačila do šest milijonov funtov šterlingov z domačo letno produkcijo 120.000 ton. Južna Afrika ima splošni načrt industrijskega in poljedelskega ^ napredka. Boljše železniške zveze bodo večkrat povečale izvoz kroma. Večja produkcija zlata je mogoča le z večjim sodelovanjem kapitala in delovne sile. Južna Rodezija ima veliko načrtov, med drugim večje pridelovanje tobaka. Ta dominion razpolaga z največjimi zalogami kroma v Com-monwealthu, zato je pa glavni cilj odpraviti železniško «ozko grlo«. — Kar zadeva kolonije na splošno, izvršujejo sedaj 50 načrtov, ki bodo izvedeni do konca leta 1953. Med večjimi so graditev železnice in luke v Vzhodni Afriki ter napeljava elektrike v Ugandi in povečanje dobav boksita na Jamajki . Voditelji delegacij, ki so se udeležile gospodarske konference Commonwealtha, so se danes sestali pri Winstonu Churchillu. Domneva se, da so razpravljali in bržkone sestavili poročilo, ki bo objavljeno ob zaključku konference, to je, po vsej verjetnosti jutri ali pojutrišnjem. Sodeč po vesteh iz zanesljivih virov, naj bi se bili delegati sporazumeli na tem, da bi zahtevali od ZDA: povišek u-radne cene zlata; zaključek mednarodnih sporazumov za stabilizacijo tečajev surovin; ustanovitev jamstvenega fonda ki naj omogoči povratek svobodne menjave in izmenjave, ki je bil v veljavi pred drugo svetovno vojno; znižanje ameriških tarif in priporočanje investiranja ameriš ega privatnega kapitala v inozemstvu. Udeleženci v Vioreggiu VIAREGGIO, 9. — Na pstem mednarodnem mladinskem nogometnem turnirju v Viareggiu bodo nastopile naslednje italijanske enajstorice: Atalanta. Bologna, Fiorenitina, Juventus, Lazio, Milan, Sampdoria, Udi-nese in Viareggio. Seznam inozemskih udeležencev bodo objavili čez nekaj dni. Sreče v nesreči TORINO. 9. — Pet članov družine Baudueco iz Cangnana so morali včeraj pripeljati v bolnico, ker so se zastrupili s pokvarjenimi jedmi. Družina Bauducco pa je imela vserakor srečo, kajti med prevozom v bolnico se je nenadno porušila njena hiša in je tam sedaj le kup razvalin. KINO \ TRS 't' 1 Rossetti. 16.30: «Vse mesto govori' o tem», G. Parick. Excelsicr. 16.00: «ShoW B0»"> Ava Gardner, K. Grayson Nazionale. 16.15: «Reka», R. tricia Walters. Fenice. 16.00: «0troo se ne pr dajajo«, Lea Padovani. m Filodrammatico. 16.00: «Keng M. O Hara, P. Lawford. Arcobaleno. 15.03: «Tot6 ski kralji« Toto, z Astra Bojan. 16.00: »Bark Broadwaya», F. Asia-re. Alabarda. 16.00: »Čutnost«, El« Rossi Drago, A. NaJzari- k0. Ariston. 16.00: «Lepctice na pamju« Red V.. Armonla. 15.30: «Clove5ko Jeklo*, R. Reagan, N. v Pa. Mariano, C. SevllJ: a ^ ne Ideale. 16.00: «Jutn5njeg bo» J. Cagney. ku- Impero. 15.15: «DiPloro*feW ku rlr», Tyrone Powf' icarja upa-Italia. 16.00: «Dva krajca j nja« Maria Flore. Viale. ’ 16.00: «Zivio Zapa ’ Brando, J. Peterf;... »pisme Kino ob morju. 15.30-trem ženam«, h. Da'’ , 'getsa-Moderno. 16.00: bea«, G. Pečk, S. Hay ]f> Massimo. 16.00: »GenOT«™ genda« R. Brszzi, A- p, Savona. 15.00: «CaJ za Day, J. Mc Rae. . 73», Secolo. 16.00: ^ Ferroviario. (S. Vito). »Tovariše«, C. da Vittorio Veneto. 16.00. me boš ubil«, J. Cr ,„. jack» Azzurro. 15.00: vrvj, Belvedere. 16.00: «Pe^ B. Lancaster, C. <-al , , 880». Marconi. 16.00: «Neulov-J v j. Novo cine. 16.00: Crain. »rof«. Odeon 16.00: «Breohar®K‘ ^ Radio.' 16.00: «Moja žena J gel«,J. Fontaine, J- " RADIO CUlli T“® „ 254.6 ra ali 1178 SREDA, 10. decembra n> 7.00 Poročila. 7.15 S1°'vor 'ne vesti. 20.30 P°je Ra(jijski x°' radia Zagreb. 21 " ji.S0 Oj man: Lukrecija B°rf‘ 'j a**• orkestri. 23.10 G!asBa Tite* ‘ eK 306.1 ra 98 i 12.OO S°-11.30 Lahki orkes«- porot«; dobna Anglija. 13.3O u 13.00 Zabavna glasba' P1* obletnici listine t'.ovei\ icCj. l^ vic. 13.40 Scherzl in cap K13' Poročila 14.15 Glasba za lg is X V/lUUIld It.U gi-o, virje. 17.30 Plesna Kla„iolK„ Saint Saens: Koncert za v .. in orkester. 18.41 Rondo, n1® yed«ž. gavotte. . 19.00 zdravniški ^45 19.15 Pestra operna glasba. ^30 Poročila. 20.00 Pestra glasba. Sola in vzgoja. 20.45 Lahke m dije. 21.00 Dve skladbi Straussa. 21.30 Vokalni 1 It M I I. . 12.30 L-hki orkestri. 13.25 IJJjj, coske pesmi. 14.25 S a vri 18.30 Plesna glasba. 20.16 Jfl nosti. 20.30 Pesmi od vie^jw: danes. 21.00 Luigi P‘ran 32’55 «Tako je, če vam je drag0>>' F. Russo in njegov orke?1 Nl Ot K »I • J * 0 327,1 m. 202,1 m. ,}3! 12.00 Opoldanski kon<* Jiuai [j rv» ti' « Poroči a. 12.40 Zabavn^,.;# • 13.15 S KoroSke v B«1® f>r«K" 16.00 Dve sonati SergeJ^i jeva. 17.15 Koncertni*1* Srečka Dražila, pri K‘!,,icoia'-Hubadova. 18.00 Otto ^ rel ",5 sele žene VVtnOsorske, P n 1°. re. 18.30 Radijski Poje altist k a Mariafl ^.40 19.20 Glasbena grajo Veseli god:i. ig;ra — Josip Jučič: v seniSka. Prevedel prof. dr. Fr. Bradač Challei Mičkeni 156 Zemlja se je tresla, kadar je korakal po njej, kajtd bil je stras-no debel. Njegovo ljudstvo se je grelo v zarji njegovega obraza — tako rdeč je bil in tako se je svetil. Bil je res skozinskoz kralj. Ni bil sicer preveč velik, a za to je biil obsežen in. kar je manjkalo na višini, to je nadomeščal na debelini. Ce bi se mogel kak monarh današnjih dni primerjati z njim, bi jaz rekel, da bi mogel biti ta slavni potentat le Častitljivi kralj Cole. Ta dobri kralj je imel kraljico, ki mu je pred osemnajstimi leti porodila sina, po imenu Bladuda. Ote ga je poslal v pripravljalni seminar do desetega leta, potem pa v spremstvu zanesljivega posla v Atene, da bi konCal šole. In ker tu ni bilo treba posebej plačati. 6e je ostal čez počitnice niti ni bilo treba prej javiti, ako se je hotel kdo odseliti, je ostal tam celih osem do.i.gih let, potem pa je poslal njegov kraljevski oče tja svojega komornika, da bi plačal račun in pripeljal sina domov. In ko je t vse tako izvršil, je bil sprejet z velikim krikom m takoj mu je bila določena pokojnina. Ko je kralj Lud zagledal princa, svojega sina. in videl, da Je zrasel v prav čednega mladeniča, je takoj spoznal, da bi b:lo prav, če bi ga brez odloga oženil, da bi njegovi otroci nosili slavo vznešenega rodu do neskončnih vekov. Zato Je poslal posebno odposlanstvo, sestoje^ iz višjih plemičev, ki niso imeli no- benega posebnega dela in so hrepeneli samo po dobičkonosnem poslu, k sosednemu kralju in ga prosil za roko njegove lepe hčerke za svojega sina; omenil pa je takoj, da bi sicer želel živeti z njim kakor z bratom to prijateljem v iskrenih odho-. Saj ih, toda če ne bo privolil v to poroko, bo primoran, napasti njegovo kraljestvo in mu iztakniti oči. Na to Je drugi kralj (ki je bil slabejši) odgovoril, da je neizmerno hvaležen svojemu prijatelju in bratu za vso ljubeznivost in naklonjenost to da je njegova hčerka pripravljena na svatbo, kadarkoli bi hotel princ Bladud priti ponjo Brž ko je dosipel ta odgovor v Britanijo, je biil ves narod opojen od radosti. Od vseh strani se Je slišalo samo o slavnostih in veselju — in pa o žvenkljanju denarja, ki ga je ljudstvo plačevalo zbiratelju kraljevskih zakladov, da bi pokril stroške, ki so zvezani s tem srečnim dogodkom. Ob tej priliki je sedel kralj Lud na svojem prestolu z zbranimi svetovalci in v pre-kipevanju svojih čustev je vstal ter ukazal lordu predsedujočega sodišča, da naj naroči najboljših vin in dvome godce; to je bil milostljiv čin, ki so ga nevedni zgodovinarji pripisali kralju Colu v tistih slovitih vrstcah, ki predstavljajo njegovo veličanstvo, kako; ukaže prinesti si pipo in vrček, in godcem da igrati najljubSi komad, kar je strašna krivica, storjena spominu kralja Luda, to nepošteno poveličevanje vrlin kralja Cola. Toda siredi teh največjih slavnosti in gostij je bil človek, ki ni niti pokusil šumečega vina. ki se je nalivalo, niti plesal, ko so godci igrali. In to Je bil ravno princ Bladud sam, kateremu v čast in srečo je ves narod napenjal nele svoja grla, temveč tudi svoje žepe. Vzrok je bil to, da je princ pozabil na pravico zunanjega ministra, najti princu primerno nevestq, n se je kljub vsej politiki in diplomaciji zaljubil svojevoljno in skrivaj v lepo hčerko atenskega plemiča ter se z njo tudi zaročil. Tu imamo najboljši primer za korist civilizacije in prekanjenosti. Ce bi živel princ v dana&njih dneh, bi se takoj oženili z nevesto, ki jo je izbral oče, in potem bi se lotil dela, da bi se otresel bremena, ki ga teži. Skušal bi ji zlomiti srce s sistematičnimi žalitvami in z zanemarjanjem ali če bi jo duh njenega spola ali ponosna zavest mnogih krivic krepila pri tem slabem ravnanju z njo, bi ji lahko skuSal vzeti življenje m se je tako zanesljivo iznebiti. Toda princ Bladud se ni ničesar takega domislil — pač pa je prosil za privaten pogovor to je vse povedal očetu. To je star privilegij kraljev, da vladajo nad vsem. le nad svojimi strastmi ne. Kralja Luda je zgrabila strasna jeza, vrgel je svojo krono na tla. pa jo je spet pobral — zakaj takrat so še kralji nosili krone na glavah to jih niso imeli v Toweru — bil z nogami ob tla. se tolkel po čelu in ni mogel razumeti, kako se more njegova lastna kri puntati proti njemu, ter je slednjič poklical stražo ter ukazal princa takoj zapreti v visoki stolp. To je spet nekaj, kar so stari kralji uporabljali proti svojim sinom, kadar so bile njihove želje po ženitvi drugam usmerjene kakor očetove namere. Ko pa je bil princ Bladud že dolgo v ječi to njegov telesni vid ni imel boljšega razgleda kakor na kamniti zid in tudi njegov duševni vid ni mogel nič drugega pričakovati kakor podaljšanje Ječe. je bilo čisto naravno, da je začel misliti na beg, ki mu je po enomesečni pripravi tudi uspel Po dobrem premisleku je pustil nož od obeda v srcu svojega stražnika, da ne bi tega ubogega človeka (ki je bil celo o e rodbine) imeli za pomagača pri begu in ga ne bi takoj kaznoval besni kralj. Monarh je divjal kakor blaznik, ko je izgubil svojega sina. Ni vedel, na koga bi izlil svojo jezo in žalost; hipoma pa se je spomnil na komornika, ki ga Je pripeljal domov, ter mu takoj vzel penzijo to glavo. Medtem je mladi princ preoblečen blodil pes po kraljestvu svojega očeta, razveseljevale in izpodbujale so 8® pedol ® . usodi sladke misli na atensko deklico, ki je bi h0tei vzrok njegovih hudih preizkušenj. Nekega dne se J vgl v?5® počiti ter se je ustavil v neki vasi in videi-, ka^K vese plešejo na travnikih in so polni radosti, je vpta- ,0 kmeta, ki je stal blizu njega, zakaj je vse tako ve» «Vi tega ne veste, tujec,* se je glasil odg°v proglas je izdal naš milostljivi kralj?» zaK&i «Proglas? Ne. Kakšen proglas?« je vprašal Pr '^to n hodil je le po stransk:h in malo obiskovanih pot‘n vedel, kaj se Je godilo na glavni cestah je no^1 «No,> Je odgovoril kmet, «tista tuja dama, j£lcem. s,vn°e vzeti naš princ, se je že omožila z nekim tuj11*1 P ,ije narod, jim rojakom. In to proglaSa nas kralj ter ^"^nil in slavnosti, kajti zdaj se bo gotovo princ Bladud ^mce. p to. ki mu Jo Je oče izbral to ki je baje krasna vaše zdravje, gospod! Bog blagoslovi kralja! tam Princ seveda ni več poslušal dalje. Zbežal Je 0 .g skril v največje goStavje bližnjega gozda. P0*®* J soiW*J dalje in dalje, dan to noč, v vročini pripekajoč b hla$i hladni, bledi mesečini, v soparni suši in v vla^ rjj B*10-noči, ob sivem jutranjem svitu in rdeči večerni ^ ^ P tako raztresen, da se ni menil niti za čas. niti z» teč iti v Atene, Je tako zaSel, da Je dospel v preDi'- Takrat tam Se ni bilo mesta. Niti sledu Cl0^esjsta le-pa K cev. niti znaka človeškega bivališča; bila pa i ^ ^ je ^ krajina, Iste ravnine in doline, isto krasno re«_• brid%. lo med njimi, iste visoke gore, ki Izgubljaj zastre življenja, če Jih gledamo oddaleč in Jih deloma ^ priJ8^ nja megla, svojo hrapavost ta nevljudnost m je v tr» In nežne. Princa je prevzela lepota narav . ter močil s solzami svoje trudne noge. ^ ijevanje sle^ Bath Odgovorili urednik STANISI.AV KfcNKO - UKKDNISIVO ULICA MONTKCCHI St b 111 nad — Telefon Številka 93-8U8 in M4-638. — HoStnl predal 502. - IJHHAVA: ULICA SV FRANČIŠKA »t 20 - Telefonska Številka ?3-38 - OGLASI, od 8.30 . W Ul od 15 • 18 - Tel 73-3H — Cene oglaaov /,» vsak nm- vi&mr v *»rm» • stoipr« trgovski 60. t ttančuo-opravm IDO, osiiirtriicr 90 »ir — Za FI.KJ za vsak mn- Širine 1 stdnra »a vse vrste oglasov no 10 Tiska Tiskarsk* ravort /TT Pnrlrtiž Oorira til S Pelllco l-II Tel 33-82 — Rokopisi se ne vračalo in A KOCiN IN A: fona A. mesečna četrtletna »00 polletna 1700 celoletna ^00 ljVod 10.uiesee.io t,sK» - red ljud. reput). Jugoslavija- |nozemsKega 'gT. Postili teknil račun ta STO ZVl) ialožmStvo trtnSkrga tiska Trst 11.5374. - Jugoslavijo: Agencija demoKratten g n.Z<>z Ljubljana Trg RevolucKe tfl tel. ?00» teko«) račun pri Komunalni hankt v Ljubljani B-1-H0332-7 - Ijdata Založništvo trtaSkrsa