Leto I. Tl^ST, dne 22. novembra 1908. Štv. 16 Izhaja v Trstu Mo soioto opolulae. ■Rokopisi se ne vra-.Jo Nefrankovana PJsina se ne sprejemajo. fafoiStvo in upravništvo ut del Lavatoio št. I, |. TELEFON 18-67. v-------- ,r I L i Posamezne štev. se prodajajo po 6 vin. Inserati se računajo na milimetre v širo-kosti ne kolone, in sicer po 8 vin. za vsaki mm. Za več nego lOkratno objavo pa po dogovoru. Naročnina za celcf leto K 4-—; za pol leta in za četrt leta razmerno. ________________W Glasilo „Narodne delavsko organizacije^ v Trstu. SoflstlRa socialDlu ieioMov. Organ narod. soc. železniških uslužbencev v Pragi piše : Ni primerni jšega naslova za zadnje dogodke, kot baš zgoraj navedeni. Sofistika Je vedoma dokazovati neresnico raznim ^avijanjem, tedaj ravno to, kar delajo oni, ,1 80 dne 16. oktobra podpisa i oni štir-letm pa]it z ministerstvom železnic in sedaj železniške uslužbence mistibeirajo, češ da 8? uspehi te vrste, da je dolžnost želez-tuškib uslužbencev, jim hvaležni biti. Toda zagovarjati lastno izdajo se ežko posreči. Poslanstvo te vrste izživlja nasprotje in mi umevamo popolnoma, a Je njih pozicija v važni nevar-a°sti, kar se opaža posebno v njih lastnem aboru, kjer člani nima o za taka »poga-Janja“ — kot so jih vodili voditelji sodru-j’°v — veliko umevanja. Umevno je, da 0 ijgi nižini” Brod-cky govoril o nehvalež- železnišk-h uslužbencev, ki ni m dosti °m'o umeli onih grenkih trenotkov na Unhju dne 16. oktobra prebitih, preje, i®je on podpiral izdajstvo zakrivlieno a interesih železniških udužbencev. Zgodo se je tako že v Plznu in drugod. Uslužbenci niso hoteli pri nati napora, 81 ga je provzročilo petdnevno pogajanje b° dnevi in po noči. Težko so baje pridobljeni oni 4 milijoni kron. Nihče ne ve, koliko krvi je to veljalo ! No, seveda, potem Je vse zaman. Radi te nehvaležnosti je gotovo marsikateri izmed »pogajateljev44 jR zagodrnjal i „kaka gnjus-Uost. Mar ne umevalo ta uboga individua, a masa brez volje, kaj smo za nje nare-. Pr©i» nego smo dobili to svoto za vtčji gnžljaj kruha ?“ H 8ofistiko in frazami hodijo sedaj gospodje po svetu. Dobro je še, da ima az kratke noge in tudi je dobro, da so ®e žtlezniški uslužbrnci naučili v zadnjih 8t|h premišljati in sedaj opazijo, na kteri strani je resnica in kje vede resnico za-y)&)o in storjene pregreške izlivajo. — „ “učili smo se, hvala bogu, gospode odrezke poznavati. Toda sedaj k važni diskusiji. , Leto 1905 je bilo leto harmonije, katere so se vdeleževali tudi ostal', kot socialni demokrati, nemški nacionalisti, krščanski socialisti, da, celo uradniki brez r“zlike dostojanstva, navzlic (emu, da so ®Ocialni demokratje malo popreje od boja POPUSTE K. odsvetovali. Pošteni ljudje, videči, da so znali železniški uslužbenci odstraniti vsako sovraštvo, ko se je šlo za skupne interese, so si domnevali, da je mogoče ohraniti to harmonijo tudi nadalje in da bode na ta način mogoče veliko storiti v korist uslužbencev. Zalibog so se varali. Socialni demokrati niso opustili svoje pristranosti. Po njih krivdi je prišlo k utasovitvi kartelov poleg koalicije in ista koalicija od nikogar opravičena (vprašali smo namreč članstvo, če ve za to, kar so storili za njih vod e) govori, je paktirala z ministerstvom železnic 16. f oktobra po vseh pravilih, kot se za c. k. vladno stranko spodobi in sklenila .štiriletno premirje, brez da bi se ozirala na neizmerno škodo, ki jo provzroči uslužbencem. Toda niso vsi člani tako delali. Pravilno smo poročali vže popreje, da nekateri pakta niso podpirali. O tem piše „Eisenbahn-Beamter-Zeitung“ dne 8. no- ‘i pomišljal to storiti, storil sem isto vže iz tega razloga, ker se je odrekla zastopnikom uradništva v zadnjem trenotku dejanska podpora s strani ostalih koaliranih društev. Mojo odločitev je pospešilo tudi vedenje poslancev dra. Ellenbogena in Tomschika. ki sta še dva dneva pred ‘sklepom eksekutivnega komiteja proglasila, da bodeta zahtevo automatičnega evanzi-ranja uradnikov zagovarjala, pa sta v zadnjem trenotku svoje vedenje spremenila in zakrivala raznimi sofističnimi iz-Tedaj ni bila bojazen ki me je dovedla k koraku, da odložim mandat marveč edinole prepričanje, da odgovornost, ki sem jo vzel na se nasproti svojim kolegom ne dovoljuje, da sklenem pakt, ki ima nedozirne posledice, in za katerega nisem bil pooblaščen'1. No, gle,te, tako piše eden izmed neposrednih vdeležnikov ctlega pogajanja. Isto tako potrjujejo remico gospodje vembra t. 1. sledeče: Gospod Atb. Prell >; Kuiievviilder in tudi predsednik društva Vladarji ozračja. Po raznih virili spisal H. V. . . Razen zračnih ladij aerostatičnih vzbudi0 pa T zadnji dobi veliko pozornost tudi letalni stroji aerodinamični, nenavadni Uapehi bratov AVrigtov opravičijo največje Uade. Tudi po iznajdbi balona skušali so lazni navdušenci, seveda hrt z posebnih v®pebov, i-azreš.ti problem mehaničnega etanja. Marsikateri je plačal pri tem svojo Preveliko drznost s smrtjo. Izdelavah so Se uelo modeli velikih letalnih strojev s P“rnimi stroji, ko't n. pr. zračni parni voz rTensonov, ki je bil patentiran na Angltž-eni s parlamentnim aktom, imel je parni stroj z 20 konjskimi silami, ki je tehtal s Potrebno vodo vred samo 600 funtov. očiib in občudovanja vrednih uspehov pa Je dosegel šele inženir Lilienthal. Izhajal J e od naziranja, da se problem letanja ned a “žrešiti z velikimi stroji, marveč edino-le ',u podlagi študija ptičji ga poleta in pojemanjem prostega dviganja se velikih P icev. Ni skušal dvigniti se v zrak maha-in)em peroti, marveč je tekel z razpetimi Pr°ti vetru s kakega griča in sč je*j ^al dvigniti v zrak od zračnega tlaka, na <,! 8e J0 zopet polagoma spuščal k tlom. 1 lpdnjič je sestavil dvo na krila, ki so •oela v celoti 18 kvadratnih metrov plo- proglaša, zakaj in skakšnib razlogov ni podpisal onega pakta in zakaj je sploh, videč nepoštenost koalicije, izstopil. — Odgovarja na proglas „Eisenbahnerja“ z dne 1. novembra nasledno : Neresnično j'e, da nisem dal izrečni proglas, da so dana priznanja nezadostna. Resnica je, da sem razloge k odložitvi mandata na obširen način razložil kakor tudi motive, ki me k temu koraku silijo, razložil sem in specielno dokazoval to, da uradniki z domnevano automatiko, ki ob-stojuiočim nepristojnostim in protekciji nikakor ne stori konca ne bodo na boljšem in da v ti pseudo automatiki na nikak način ne moremo videti uzadovoljenja personala. Po tej izrečni proglasitvi pred celim eksekutivnim komitejem sem svoj mandat dofinitvno odložil. Nadalje je neresnično, da bi me b 1 zadržal strah pred trenotno nezadovoljnostjo jednega dela uradništva, da bi k sklenjenemu paktu s štiriletno dobo trajanja dal svoj podpis. Res pa je, da se ne pustim voditi od naladovosti (Stim-mungsmacherei), naj prihaja vže od kakoršno koli strani in nadalje je lesnica, da nisem odložil svojega mandata radi trenotnega razpoloženja, marveč samo za to, ker sem prišel do prepričanja, da komite svoje naloge, katere se je poprijel in sicer prodreti s tremi uradniškimi zahtevami, ne bode spolnil. In Če bi se bil morda še ščine pri razpetju 6 in pol m. in delal je z njimi poskuse v vetru s hitrostjo 10 m, pri tem ga je veter brez zah ta dvignil z griča in nesel v skoro vodoravni smeri. Pri enem izmed teh proiskusov strmoglavil je Lilienthal dne 10. avgusta 1896 blizu Berlina z velike višine na tla in si zdrobil ramo, kratko na to je tudi umrl. Njegov stroj je bilo primitivno zmajevo letalo in prednik sedanjih aeroplanov, ki so med raznimi sistemi aerodinamičnih strojev jedini do sedaj dosegli praktičnih vspehov. Aeroplan je sestavi,en z ene ali nekoliko nosnih ploskev, ki ee v naslonjeni legi radi učinka zračnega vijaka hitro pode skozi zrak, pri tem provzroča navzdol uhajajoči zrak teko močan pritisk, da se stroj dvigne. Nosne ploskve morajo biti v jedni ravnini ali pa nad seboj v dveh ali več nadstropjih. Potem se imenujejo ali monoplani, kot Bležiotov. Kapfčrevov in Esnault-Pelterierov, ali biplani Delagran-geov, Barmanov, Wrightov in Berberov, triplani in multiplani. Vijake se goni z lahkimi motori in višina se uravnava dvemi krmili. Največji uspeh sta dosegla do svdaj Amerikanca brata Orville in Wil-bur Wright. Bhriot se je vzdržal v zraku dne 6. julija 1908. 8 min. 40 sek., Barman dne 6. julija 1908. 20 min. 20 sek., I)e-lagrange pa dne 6. avgusta 1908. 29 min. 53 sek. Rekord Deiagrangea je prekosil 9. avgusta t. 1. Orville \Vright v \Vashingtonu, ko se je vzdržal v zraku skozi 57 min. 31 sek. in preletel v tem času 20 angl. milj [ uradnikov in koalicije, Bastendorf. treba še več razlogov ? In sedaj naj nam še kdo reče, da je i skupno nastopamo s socialnimi demokrati mogoče. Ni dvoma, da je s tem koalicija •mpoliioma poražena. Toda nahajamo še druge znake, ki v/bujajo naš dvom. — Gospodje so dne 20. septembra na sestanku delegatov določili svoje zahteve, ki so obsegale 11 točk. — Dne 1. oktobra so prišli s temi zahtevami k c. k. ministerstvu železnic in takoj so jih restnng rali tako, da je ostalo z 11 točk samo še 7 in sicer na podlagi dogovora, sklenjenega pri ministru železnic, vsled česar so zahtevali samo to, kar namerava že itak storiti. Cela vrsta važuili vprašanj, kut zviš>nje stanarine, izvanredno avanziranje, imenovanje signalnih ključavničarjev signalnimi mojstri, paznikov pump, skladiških nadzornikov in d. pod-uradniki, določitev gotove dobe za provi-zorium i t. d., izvanredno avanziranje je bilo jednostavno vrženo v kot. Revolucionarni zastopniki, ki so pri vsaki priliki natvezali svetu, da ko oni začnejo, bo njih čin podoben eksjiloziji smodnika, ako vlada na njih komando ne pripusti; vsi ti gospodje slavne revolucijske stranke so na trebuhu lezli pred ministrom železnic in prosili usmiljenja. — Kaka ironija! Proglašamo, da nimamo docela ni-kakega zaupanja do kakega čina, v katirem in dosegel hitrost 36 rniij v uri. Popoldne istega dne dvignil se j« drugič in vstrajal v zraku 62 min. 15 sek., pri čemur je dosegel hitrost 3& in pol angl. milje v uri. V sledečih dnevih je vedno na novo pobijal svoje lastne rekorde, in dne 13. a»g. je vstrajal vže 74 min. 24 sek, in se pov-spel v višino 350 m. Obvladoval je svoj stroj popolnoma varno in že je pomišljal sestaviti velik aeroplan za šest oseb, ko se je 17. avgusta pri poletu s poročnikom Selfridgona, katerega je vzel na krov, da spolni pogoj amerikanske vlade, ki je določila za prevzetje strt ja, da mora stroj vstrajati v zraku celo uro z dvemi osebami, zlomilo nepričakovano eno krilo vijaka in je stroj telebnil na tla. Poročnik Sdfridge jb bil takoj mrtev in Wright težko ranjen. AVilbur AViight je medtt-m delal poskuse v Le Mansu na Brancozkem in je pobil dne 16. avgusta s svojim poletom trajajočim 38 min. 18 sek, rekord Dela-grangeov v Evropi, pri tej priliki je preletel več nego 40 km. v višini 10—15 m., dne 17. avgusta je vstrajal v zraku 42 min. 47 sek. in 21. avgusta l uro 31 min. 25 sek., s tem je pobil tudi bratov rekord. Bratje \Vright so delali svoj stroj mnogo let, proučavajoč theoietične štud'je in praktične poskuse, vzdržali se vže 1. 1903. 56 sek v zraku in preleteli 852 p., ker so pa hoteli obranili tajnost svoje konstrukcije niso puščali nikogar k poskusom in v obče se jim ni verjelo. (Dalije.) imajo svoje roke gospoda Adler in Ellen-bogen, ker koder ti stopajo, sedem let ne raste trava. V ostalem nista oba nasprotnika kake kapitalistične institucije, naj bo že ta kapitalist država, ali židovsko podjetje :— in za to nezaupanje. Prašamo, ali so hoteli socialni demokrati zares zapr.četi boj ? Njih ag tacija je vsaj bila na to napojena. Konečn < še 12. septembra so vedno in vedn> trobili: ako vlada ne privoli i t. d., da pride do boia ? No, ali je vlada privolila. Ni privolila. Zakaj ni prišlo do boja ? Ah gre to, zadovoljiti se z nejasnimi in neodločnimi privolitvami, ki jih je storilo c. kr, mini-sttrstvo železnic ? Zakaj ne povedati železniškim vsluž-bencem resnico ? Odpustili bi, da se je popustilo, sai pogajanja imajo ta nainsn, ali takega popuščanja, kakor so je oni zagrešili, ne razumemo in tudi ne moremo razumeti obvez, ki so jih takrat storili v formi štiriletnega premirja, Tudi če ta obveza za nas ne velja, vendar je naše gibanje znatno otežkočeno, ker vse kaže na to, da je tu očiti namen, zoperstaviti z vso eneržijo proti vsakemu našemu bojevnemu gibanju. Mi smo zadosti razumni, nego da b se za ma'enkostne zahtevke lotili boja. Našega orožja, »pasivno rezistenco41, nočemo zlorabljati, ali toliko naj bo tu kpnstati-rano, da ako je bil kedaj kak razlog za »pasivno rezistenco41, pa je bil ravno v tem letu, ker je preteklo triletno premirje, sklenjeno ob popolnoma drugih okoliščinalj v 1. 1905. Gautscheva vlada je jasno in določno proglasila, da hoče v teku t ?h treh let uvesti korenite poboljške v vseh smereh. Ona tega ni storila in ravno za to se je moralo drugače p »stopati! I i če tudi ni bilo tudi tu ravno Gautscheve vlade, eventuebii boj je moral biti naperjen proti onim, ki so prevzeli njeno dedščino. Kaj bo sedaj ? Eden izmed naj-kardinalnejših zahtevkov udužbencev je ravnotako izdan. Misl mo na zdnevek, ki so ga stavile malone vse organizacije. Je to zahtevek, da bi pogodbeno in delavno razmerje bilo urejeno potom zakona. Ta važni postulat železniških uslužbencev jo sedaj odstavljen s tem, da ie del organiziranega železniškega proletarijata prevzel na se dolžnost, držati gobec skozi štiri leta. In razun tega, organizacije so izgubile na resnosti v očeh vseh onih ljudi, kateri reprezentirajo avstrijsko vlado. Že po skrčenju zahtevkov sta bila tudi znižana pomen in armada železniškega proletarijata, in nadalje je b 1 znižan rešpekt nasproti onim organizacijam, da je koalicija ozko-prsno. strahopetno popustila in (barantala. In ako si ogledamo notranji politični položaj, razrite razmere, v katerih se nahaja avstrijska vlada, moramo priznati, da gotovo ne pridemo legalnim potom do odobrenja onih »izbojevanih44 štirih milijonov, ki se imajo uvrstiti v proračun. Vse to pomenja, da je situacija za uboge sužnje krilatega kolesa postala hujša. Škoda, provzročena po tem postopanju koalicije, je nedogledna in železniški uslužbenci brez razlike političnega prepričanja imajo mnogo razlogov pritoževati se proti onim, ki so pakt sklenili in ki so provzročili to grozno situacijo. Po izdajstvu koalicije je šlo po vodi tudi upanje na solidardeto železniških uslužbencev, dir, naravnost se lahko trdi, da je skupno postopanje za mnogo let onemogočeno. Gospodje bodo v svoji zadregi pravili: »Naj pa narodno- sccijalna zemska jednota stopi sama v boj, naj izvrši ona, kar smo mi zamudili, naj ona sama priredi v prospeh železniških vslužbencav pasivno rezistenco, morda bo bolje41. Tako in enako bodo povedali železniškim uslužbencem, seveda pa ne porečejo ob enem, kako daleč je mogoče sedaj tako storiti, ko po njihovi krivdi visi Damoklejev meč na našo organizacijo in sicer, da s proklamiranjem boja v sedanji dobi ob sedanjih političnih razmerah bi provzročilo razpustitev naše mogočne organizacije. In to radost jim ne privoščimo, razdejati naše vrste, provzročiti kaos in onemogočiti, da bi začeti boj imel uspeha. To je njih očividen namen. Vse je zaprodano, vse je izdano in to so storili oni, kateri le iz strankarske in osebne trme, iz samega sovraštva proti ljudem drugega prepričanja, so pritrdili paktu in se kakor Židje barantali z onimi, ki so naši skupni nasprotniki. Da bi vsaj enkrat železniški uslužbenci spregledali, da bi zlasti spoznali, na kateri strani je resnica in kdo je nepošten. Nas to ne zmede, v našem taboru bo nadalje živahno in čvrsto. Mi bomo tudi nadalje o svojih usodah sami odh čevali in ponudimo v tej resni dobi tolažbo onim, kateri so bili ukanjeni. Dogodke minolih dni ne zamečemo v kot, bomo se jih vedno spominjali in pride trenotek, ko v odločilnem boju stržemo krinko z lic nepoštenih ljudi, onih, ki so tako dolgo varali železniške uslužbence. Vam pa bratje, kličemo : Ne zgubljajte poguma, marveč vse, kar smo tu navedli, bodi vam v vzpodbujo, da bi z večjo vzhičenostjo dogradili našo organizacijo, še z večjo ljubeznijo držali se iste, in daj Bog, da pride kmalu trenotek, ko vsi slovanski železniški uslužbenci spregovore glasno in odločno in onemogočijo vsako nepošteno postopanje in politiko krivih voditeljev. Tajniško poročilo tovariša V. Engelman a. (Nadaljevanje.) Pridem na društveni urad. Početkom našega društva uradovali so menjaje se, razni odborniki. Ker je pa število udov rastlo vedno bolj, a z njimi tudi pisarniški posli, trebalo je stalnega uradnika. Odbor je tem imenoval tovariše Starca, potem Trema, a sedaj uraduje tovariš Zadnik. Ustrezaje društvenim pravilom ustanovil se je tudi pravovarstveni urad. Ta je sicer posloval takoj ob početku N. D. O., a izvrševati je začel svojo nalogo pravzaprav bo'j intenzivno s 1. januvarjem t. 1. s tem, da je dobil stalnega uradnika -veščaka, jurista. Tudi ta okolnost, da je mogel odbor oskrbeti stalnega uradnika-pravnika, kot voditelja pravovarstvenega urada, je beležiti v vrsto vspehov in naraščajočega delovanja našega t društva. Tekom sedem mesecev, odkar posluje poseben uradnik, je imel ta urad 150 opravilnih številk s približno 450 primernimi ulogami. Tu pa niso všteti vsi ustmeni nasveti dani društvenim članom vsak dan in one uloge, katere je početkom učinil naš predsednik sam, ko še ni bilo stalnega pravnega uradnika. Omenim naj še, da ta urad, dasi je imel obilico posla z onimi zadevami, ki so po naših pravilih spadale v njegov delokrog, je šel in gre še vedno drage volje na roko tudi v zadevah, ki stoje izven njegovega delokroga, to pa seveda v toliko, kolikor dopuščajo razmere in čas. Na tem mestu pa se moramo iskreno zahvaliti našim gg. odvetnikom, ki so radi požrtvovalno in brezplačno prevzemali pravo varstvo tedaj, ko se je mora'o nastopiti sodno pot. Povdarjam, da so se v si vedno drage volje odzvali, posebno pa si je stekel v tem oziru največ zaslng g. dr. Slavik. V posebno dolžnost pa si čutimo omeniti. da je naš tovariš predsednik, dasi preobložen z drugim delom, tudi požrtvovalno podpiral pravovarstveni urad povsodi tam, kjer je le mogel in posebno, kjer je bila prilika taka, da je b la potrebna njegova intervenci a. Razeseljiva je tudi okolnost, da je imelo delovanje pravovarstven ga urada razmeroma veliko uspehov na vse smeri. Če je pa tu pa tam beležiti kak neuspeh, je to pripisovati dejstvu, da se niso dale točne informacije, toda te so bile prav redke. Priporočamo tovarišem, naj dajejo vselej dejstvom odgovarjajoče informacije, in to pravočasno, ker sicer provzročajo N. D. O. le nepotrebne stroške ter potrato dragega časa. Gotovo je, da bodo posli pravovarstvenega urada vedno več)i, kar se more raz-videti iz vedno naraščajočega dela, to pa seveda le dokazuje veliko potrebo in korist te institucije, ki krepko podpira tovariše tedai, ko se jim zgodi kaka krivica. Iz tega je jasno, da je ta urad v krepko in koristno zaščito slovenskega de- lavstva. In že radi tega je dolžnost vsakega stanovsko in narodno zavednega slovenskega delavca, da podpira N. D. O., ki bo s tem še trptžneje mogla zastopati interese slovenskega proletarijata. Poglejmo sedaj stanovski položaj. Prvi uspeh, ki ga je dosegla N. D. O. je bil memorandum subakordantov. Zahtevam, katere je ta oblegal, ustreglo re je na merodajnem mestu popolnoma. Na dalje je bil naš boj proti „tese-ram“. Da je N. D. O. zavzela v tem oziru pravilno stališče, je dokaz pač to, da isto, kar se je povdarjalo na našem shodu dne 15. sept. 1907 v ravno tej dvorani, trdi danes centrala sccijalistov na Dunaju. Glasilo te, časopis „Arbeiter Zeitung", je pisal pred nekaj dnevi, da se je pred nekaj dnevi vršil shod o vprašanju glede „teser", Na tem shodu so pa povdarjali socijaluo-demokratični voditelji, da so „tesere“ za delavstvo povsem poniževalna uvedba. Omenjam danes to, da se bodo tovariši spomnili onega zaničevanja, ki so ga po onem našem shodu nagrmadili proti N. D. O. vsi naši nasprotniki, a sedaj previdno molče... Meseca decembra je N. D. O. imela priložnost nastopati javno ob priliki velikega štrajka zasebnih težakov, ki so ga vprizorili socijalisti. Štrajk je trajal enajst dnij. Povod štrajku je znan. Na tem mestu omenjamo le, da je odbor N. I). O., kot vesten zastopnik za interes našega delavstva sklical poprej zaupnike težakov na posvetovanju, in potem na zborovanje same prizadete težake ter je, pojasnivši jim razloge, ki govore proti in za uprizoritev stavke, prepustil odločitev njim samim. Ob tej priliki se je pokazala enoduš-nost mišljenja med odborom in prizadetim delavstvom. Na nalašč za to sklicanem shodu so slovenski težaki enoglasno proglasili vzdrževanje od stavke in izjavili, da se bodo brez ozira na stavko vdeleže-vali dela iz znanih razlogov. Tu nam bodi dovoljeno proslaviti v trajen spomin odločno voljo in vztrajnost naših težakov, ki so kljubovaje raznim očitanjem in neprimernemu terorizmu, da, celo osebnim napadom od strani socijalistov vzdržali svojo voljo do konca stavke in s tem dali sebi nnjlepše spričevalo zrelosti in discipline. Ni mogoče v kratkem okvirju tega poročila opisati ogromnega dela, ki ga je izvršil tedaj odbor. Tekom celih 11 dnij stavke so se vršili vsak dan shodi, kjer je vodstvo organizacije poročalo o dnevnem položaju in sprejemalo pritožbe od strani težakov. Odgovarjaje na napade in blatenja proti N. D. O. je društveno vodstvo v dveh izjavah v listu „Edinost“ preciziralo svoje stališče. Ko so se pa naši nasprotniki lotili zadnjega sredstva — obrekovanja voditeljev organizacije, in s tem skušali rušiti vzorno disciplino, je moral odbor v neštetih slovenskih letakih svariti težake pred mahinacijam socjjalnih demokratov. (Pride še). Politični razgled. Ave Hungaria.. .! Kdor količkaj1 pozna ogrske razmere in titanski boj, ki ga vodijo tlačene ne-madjarske narodnosti (Hrvat', Srbi, Slovaki, Romuni, Nemci itd.) proti ogrskemu šovinizmu, ki v svoji pijanosti in pohlepnosti požira vse, kar ni madjarako, ta ve s kako doslednostjo hrepenijo rečene narodnosti vže leta in leta po ureditvi splošne volilne pravice, ki jih naj reši neznosnih spon suženjstva in hlapčevanja ogrskemu imperijalizmu s tem, da jim zagotovi primerno zastopstvo v državnem zboru in s tem postavi v po'ožaj, s katerega bi z večim vspehom, nego do sedaj povzdigovali svoj glas preti znanim ogrskim razmeram. Kadar je sedanje koalicijsko ministeretvo prevzelo vlado, je, kakor splošno znano, večina, to je stranka neodvisnosti, vzela v svo plačilno objubo uvedbo splošne volilne pravice za ogrski parlament. Temu je pritrdila tudi krona. Svestjo,site dolžnosti napram svoji lastni stranki in posebno nasproti ogrski in evropski javnosti, je tedanji minister notranjih zadev Kristof)y res izdelal načrt volilne reforme, ki je slonel na principu splošne enake in tajne volilne pravice. • Toda madjarska vera se je zopet enkrat pokazala! Obljube so imele služiti le v strho, da si stranka neodvisnosti, z bolnim Košutom na čelu, zagotovi trajno večino v ogrski državni polovici. Kakor hitro se je to doseglo, je stranka neodvisnosti, verna svojim tradicijam, smatrala, da je prišel moment za prelomiti dano besedo. Krhtoffy je pal in ž njim njegov načrt volilne refjrme. Danes sedi na fotelju mi- nistra notranjih zadev Andrassy. Ker je vsa nemadjarska javnost in posebno delavstvo vse odločneje reklamiralo, naj se izpolni bbljubo in uvede volilno reformo, je Andrassy izpolnil obljubo madjarske vlade. Predminoli teden je namreč Andrassy predložil ogrskemu drž. zboru vladni volilni načrt, sestavljen na principu pluralnega volilnega sistema. Ne pripadnost r grški državni polovici, izpolnjeno 24. leto življenja, podvrženost krvnemu davku, ampak viša ali niža stopinja kulture odločuje o vplivu državljana na zakonodajo in upravo. S tem se hoče zadati smrtni vdarec nemadjarskim narodnostim in izključiti vsak vpliv mase na usodo političnega življenja. To je „3plošna volilna pravica", toliko obljubljena od ogrske vlade in od — krone ! Tako se spolnjujejo v današnjem stoletju dane obljube. Mesto razširjenja moči slabih proti molohu ogrskega centralizma, birokratizma in oligarhije, se hoče s predloženim doseči oja-čenje madjarizma proti slabim, nemadjarskim narodnostim. In veste kako Andrassy in ž njim ogrska vlada opravičuje to kršenje dane obljube ? Z ogrsko „državno idejo", z dolžnostjo vsacega poštenega Ogra, da skrbi za bodočnost „ljube domovine", s potrebo, da se zavaruje edinstvo države proti nemadjarskim narodnostim, s potrebo, da se državna vlast ne izroča ne-posedujočim slojem. To so same fraze. Ta naravnost bre-zobrazni državni čin ogrske vlade se da opravičiti le s stališča ogrskega šovinizma, nadutosti in političnega nepoštenja. Kaj pomenja „državna misel" ? Tlačenje in vni-čenje vsega, kar ni madjarsko. Kaj pomenja stremiti po edinstvu ? Kopati grob večini v državi, nemadjarskim narodnostim. Kaj pomenja slednjič strah pred nepose-dujočim? Ohranjevanje dosedanjega režima nasilstva, krvoločnosti! In Dunaj ? Gleda mirno in se smeje. Smeje, a ne misli na gada, ki bi vtegnil pičiti tudi n;ega. Prepričani smo in upamo, da se želje ogrskih magnatov ne bodo tako lahko vres-ničile. Nemadjarske narodnosti, oživljene po zdravem demokratičnem duhu, bodo, združene z ogrskim proletark atom, vže znale pokazati svo,e zobe Budimpešti in — Dunaju. DOMAČE VESTI. Za naše premikače. Splošno znana je anarhija, ki vlada nekaj let sem pri c. kr. glavnih skladiščih. Brez vsake pravne podlage, navezani na protekcijo in naklonjenost, životarijo delavci v področju c. kr. glavnih skladišč. Ob takih razmerah izvršujejo prizadeti delavci skozi 5, 6, da, celo 8 in 10 let svoje naporno in največe telesne in duševne žrtve zahtevajoče delo. Kadar pa pride dotični delavec po toliko-letnem'vzornem delu v položaj, da bi se ga imenovalo stalnim (stabilnim) delavcem, tedaj mora prepogo torna doživeti bridko razočaranje, da se je na njegovo mesto imenovalo delavca, ki je včasih ne samo veliko mlajši od njega po službovanju, a ni tudi bolje vposobljen za izvrševanje dotič-nega dela. Kako pa je to možno ? S tem, da vživa mlajši delavec naklonjenost in dobrohotnost vsemožnih gospodov pri uprau c. kr. glavnih skladišč in z isto združenih priljubljenih kapotov socijalno-demokratične stranke, ki v vsem so: dločujejo v zavisti vrednem objemu s prej imenovanimi gospodi. Pori če marsikdo: „Pa zakaj niso tudi naši delavci deležni teh protekcii ?" Ker znajo ohraniati svoje človeško dostojanstvo in ne trobijo v isti rog z rečeno gospodo ! Naš delavec je torej popolnoma navezan na-se. Sicer pa na.ši delavci nočejo protekcije. Naj se vsakega meri no njegovi vrednosti na podlagi obstoječih zakonov in naredb. To je zahteva naših delavcev. Tej zahtevi so dali naši premi-kači tudi izraza v spomenici, ki jo je posebna njih deputacija s posl. tov. Fr. Burivalom na čelu izročila uiinoli četrtek v roke trgovinskega mhistra na Dunaju. V tej spomenici zahteva o prizadeti pre-mikač', naj se tudi v praksi uveljaujo določbe odredeb na korist delavcev, spadajočih v področje c. kr. glavnih skladišč in konsorcija težakov, glasom katerih odredeb imajo vsi delvei, ki so zdravi, ki se nahajajo nepretržno skozi 4 leta v službi in ki niso prekoračili 40. leto življenja, pravico do takozvanega sprejemnega certifikata, ki jih vsposobljuje postati takoj stabilnim delavcem. Seveda je to slovo zakona, v praksi se za to ne zmeni nihče. Vrhu tega določajo gori rečene odredbe natančno ko iko pokojnine, oziroma odpravnine pritiče prizadetim delavcem, oziroma družinam delavcev, ki so izgubili vsled kake nezgode svoio zmožnost do dela, ali pa pustih na delu svoje življenje. Tudi t j se seveda v praksi ne uveljavlja. Razu" do sedaj omenjenega zahtevajo rečeni de- lavci, naj se tudi jemlje posejben obzir o* potr kje toda vodi premikače, ki so po Večletnem delu doživeli v službi svoje 40. leto življenja. Slednjič zahtevajo, naj se uredi razmeri® starih in mlajših delavcev do vsakdanjega| bilo, dela in naj se v naprej naznani kateri «ik: delavci pridejo dotični dan do vporaD' To so bistvene zahteve premikačev, iz katerih se na naravnost drastičen naši" zrcali žalostno stanje v katerem se nahajajo naši premikači pri c. kr. glavnih skladiščih. A!i bodo njih želje vendar en; krat uslišane? Po dosedanji skušnji hi smeli vsaj dvomiti, vendar-le upamo, d® bo tudi slavna c. kr. vlada preš'a iz sl’ stema obljub na sistem resničnega in P°‘ štenega dela ! Zvišanje pokojnin o priliki česat; jevega jubileja. Čuje se, da bo o prilik* cesarievega jubileja odlikovanih kakih 4000 oseb in da bodo obenem tudi milostni® potom zvišane pokojnine raznim civilni® in vojaškim vpokojencem. A kakor je soditi po raznih vesteh in sploh po dose* j ki s tudi jajh Ust! se Tioz Tot last Šot rok ' stot Vai ho gla rot ski danjem vedenju naše slavne vlade, bod° po! hei Kc po oh zvišane pokojnine le onim osebam, ki ima)8 že sedaj prav mastne pokojnine. Kaj bo z vpokojenimi državnimi uslužbenci ? Znano je, da je pokojnina teh revežev tako malai da nikakor ne morejo živeti ob nji. — P® ne le državni vslužbenci, marveč tudi niž' državni uradniki, učitelji itd., imajo tako J ** pokojnino, da ob vedno naraščajoči draginji ne morejo živeti ne umreti. Oni, k) so svoja najboljša leta žrtvovali v državni službi, morajo na svoje stare dni — in teh ni malo — iskati si kake borne privatne službice, da jim ni treba ravno vmirati od gladu. Ali ni sramotno za državo, da človek, ki je onemogel, ali si pokvari} | zdravje v nje službi, mora potem službe drugod, če hoče živeti ? Tem torej, vpokojenim nižim državni© uradnikom in državnim uslužbencem, naj se o cesarjevem jubileju zvišajo pokojnine, ne pa kakim ekscelencam, ki imajo že tako vsega dovolj! Novodobni Mesija! Slovenski delavci ! (ne sodrugi), tako Vas poživlja novodobni odrešenik, ki hoče jutri v Trhle© Domu ulice Bošketo javno prodajati svojo nezmotljivo modrost. Cesar gromenje Pitto-nija in obljube Paeninija in kričavi Etbin in učeni Joža niso zmogli, to misli in upa še rešiti sedaj najmodernejši socijalist dr. Tuma iz Gorice s pomočjo znanega Pete-jančka iz Pule. Volitve v predstojništvo delavske zavarovalnice proti nezgodam so razpisane, kakor že objavljeno v raznih listih, na dan 16. decembra t. h Na dnevne© redu je torej zopet slučaj, ki se ga ne sme pustiti izpred oči, in to tembolj, ker je v teh treh kategorijah, v katere se voli po enega člana v pred.tojništvo in enega namestnika, mnogo interesiranih slovenskih volilcev. Toliko podjetniki, kolikor zavarovanci volijo v naslednjih kategorijah : v I. kat. volijo železnica in transportna podjetništva ; v II. kat. rudarstvo, kovinarstvo itd.; v VI. kat. papir in usnje, lesne snovi, kmetijski in gozdarski obrati in mlini. — Vsak slovenski volilec naj svoj volilni listek dobro shrani in počaka nasveta, ki ga bodo objavili vsi slovenski listi. Vozniška zadruga se je slednjič vstanovila. Ime jej je „ Vozniška zadruga za Primorsko", a sedež ima ta zadruga začasno v prostorh „N. D. O." Od Sv. Jakoba pri Trstu. Piše se nam : Že nekaterokrat se je sklical pri Sf. Jakobu zaupni sestanek članov N. D. O. v svrho, da se izrazimo, ali se ima pri nas ustanoviti prva zadruga. Vsakokrat smo bili mnenja, da bi se vendar enkrat začelo z ustanovitvijo takšne zadruge, a bili so razi čni razlogi, ki so nam dali misliti, ali se nai u Janovi zadruga pri Sv. Jakobu, ali pa kje nižje v mestu. Pri Sv. Jakobu je narodni živelj najbolj razvit in tudi tukaj je največ delavcev, ki bi bili pripravljeni vstopiti v zadrugo Moramo pomisli1, da so v bližini Sv. Jakoba največje tovarne, da je tukaj koncentrirano delavstvo iz arzenala, in da se je tukaj zadružništvo že precej udomačilo. Vzgled so nam konsumna društva, ki precej dobro delujejo. Ne bilo bi torej nič napačnega, če bi bila zadruga ustanovljena ravno pri Sv. Jakobu. Nadalje srn > pa zopet mnenja, da morajo imeti tudi drugi člani lažji pristop do zadruge. Sedež zadruge ni torej naj bil kje na Barieri, kamor itak mi vsi zahajamo. Razun tega bi pa bilo tudi bolj prilično okoličaoe, ki se vsi iz te strani vstavljajo wno na Barieri. Ravno sedaj, ko*so se ustanovile podružnice v R omanjih, v Borštu in v Dolini, je to neizogibno V P? rebno, da mislimo na ustanovitev zadruge Je v bližini mesta. Reči 'je lahko, tudi ustanovi se lahko, volj *re^a Je m°č'> bi bodo zadrugo bile, taka No, s časoma bi se tudi vodstvo do-a treba je moči, ki bodo podpirale ki - podjetje. In takšne moči so delavstvo, so vpiše sedaj v zadrugo, in nam s tem tudi zagotovi naš obstoj. Nikar se ne izgovar-Jujte s tem, da se naj poprej zadruga ustanovi, da bodete potem pristopili. Ako Se vpijemo sedaj, nam ne bo potreba pozneje, a denar nam tako ne bo izgubljen, torej vpisujte se, in če vam je treba polenila glede zadruge, oglasite se pri g. Sornu in on Vam bo šel dragevolje na r°ko z raznimi pojasnili. — Kakor hitro 'torite Vi svojo dolžnost, jo bo napram napravil tudi pripravljalni odbor, ki sklical Vas vse k ustanovnemu občnemu zboru. Napredek. „Ceško slovo« glavno Slasilo nar. soc. stranke na Češkem po-r°ba, da je pri volitvah v odbor penzij-skega zaklada drž. želez, uslužbencev v Avstriji zmagala kandidatna listina češko-Mjskih in slovenskih uradnikov in usluž-bencev. A gospoda sodruga Dijamant in bopač ? .,. Kaj porečeta ? ... Večerni učni tečaji „N. D. 0.“ Na Podlagi v zadnji štev. našega lista dane °bliube sporočamo vsem interesiranim tu-VaHšem, da se vrši prvi sestanek za te tečaje v ponedeljek dne 23. t. m. ob 8. Oti zvečer v prostorih „N. D. O.'* Tovariši, od vas, ki se za to zanimate, 1® odvisno, ali postanejo ti tečaji v kratkem VsPešna pomoč našemu prizadevanju za razširjanje prosvete med delavstvom. Darovi. , Za „Narodnega Delavca« so podarili ®iedeči organizirani delavci pri Strudhotu : v? 1 K J, Trošt, M. Nabergoj, J. Novak, 7' Barič, I. Barič, J. Klun, A. Koštrin, • Klun; I. Braz K 1*10, po 50 st. F. Smet, Kočevar, I. Kranjc, J. Kranc, po 40 Bt. ' Merku, F. Lestan. Skupaj 11 K 90 st. DELAVCI! SIRITE »HARODHEGA DELflBCr Delouanje N. D. 0. v Trstu. , Prihodnjo nedeljo dne 22. t. m. ob “• uri dopoldne se bo vršil v prostorih k ’ P. 0.“ shod premikačev c. j1'- glavnih skladišč. Na tem shodu bosta ^ovariša, ki sta se vdeležila deputacije pri .Kovinskem ministerstvu na Dunaju, poro-i8a o vspehu izvršene akcije. Delavci, vrf i ve(tno! pričaku emo, da se tega shoda e*ečite polnoštevilno. . Predavanje. „N. D. O.« bo v svojih Dostorih — kakor že obljubljeno — pri-elala predavanja. V kratkem objavimo Jogram teh predavanj za zimsko sezono. a tem programu je nekaj velezanimivih Pl'edavanj. , Miklavžev večer priredi veselčni ^ ®ek „N. D. O.« v nedeljo dne G. dec. J- Ta zabava se bo vršila v prostorih P. O.« Veselični odsek se toplo pri-9® roča vsem ljubiteljem otrok za kakoršna k| b°di darila, da bo sivobrademu Mi-**žu možno obdarovati otročiče članov fr • P. 0.“ Darove sprejema urad „N. Q u , Plesne vaje bo prirejal veseličn vts®k „N. D. 0.‘‘ v društvenih prostori! Mici del Lavatoio št. 1. Prva plesni Uf!a bo jutri, v nedeljo 22. t. m., ob 4 in1 P°p. Mej vajo se vprizori šaljivi inter- Iz naših dežel. D rXstan°vni shod podružnice „» °-“ v Dolini. Veliko pred določeno y je r tpiSa Pa lav ^ nabEo polna. Bili so prisotni vsi de-jjj ?.1 domačini in iz bližnjih vasi in veliko p .l l. Posestnikov. Burno pozdravljam so se J^ili točno ob 4. uri popoludne tovariš f eril sbod s pozdravom na navzoče in ^zdravil v lepih besedah „N. D. O.«, ki b°če danes postaviti trajen spomin Plemenitega prizadevanja na korist })esavMva tudi v Dolini. Na to je podelil ki • o *ov- predsedniku dru, J. Mandiču, Je obširno in temeljito razpravljal o gospodarskih razmerah v Istri s posebnim ozirom na- politično življenje v istej. Dokazoval je potrebo močne delavske organizacije ne samo se stališča hipnih potreb, ampak tudi se stališča organa, ki hode odb čno vstrajal in sistematično vplival tudi na razvoj socijalnega zakouodajstva in na povspeševanje dobe, ko bo centralna vlada na Dunaj n posvečala pažnjo delavskim potrebam ne le v svrlio, da premaga momentane ovire parlamentarnega delovanja na Dunaju, ampak ko bo vlada izdelala načrte socijalue zakonodaje, poglavitno in izključno iz prepričanja, da je tudi delavstvo, kot enakopraven faktor v državi potrebno največe pozornosti in jfiskalnih žrtev. V tem oziru se je govornik dotaknil ravno predloženega načrta o zavarovanju delavcev, primerjal istega s prizadevanjem vlade in viših krogov za povišanje oficirskih plač, ter konstatiral, da sedanji zakonski načrti, izdelani v svrho, da rešijo vlado raznih zadreg, in v časih zagate danih obljub, morajo nositi pečat prenagljenosti in površnosti, kar bi gotovo ne smelo biti. Potem je govornik razpravljal o programu „N. D. 0.“ in je zaključil z apelom na navzroče, naj vstopijo vsi pod modro zastavo „N. D. O.«, v znamenju katere naj napoči novi čas tudi za bedno Istro. Na to je predsednik podelil besedo tov. Skalnku, ki je razmotrival stališče „N. D. O.« z narodnih ozirov. Sklicuje se na vspešno delovanje čeških narodnih socija-listov. je dokazoval, kako se da združiti v okvirju odločnega narodnega stališča vspešno delovanje v socijalni smeri. Vabil je vse navzoče v organizacijo. Tudi ta tovariš je žel obilo odobravanja. Na to se je prešlo na II. točko dnevnega reda, na prečitanje pravil podružnice v Dolini, ki jih je prečital g. nadučitelj Urbančič. Po dolgi debati, ki so se ie vdeležili dež. posl. Pangerc dr. Mandič, Urbančič, Čuk Josip, Ota Lovrenc in drugi, se je vsprejelo en bloc vsa pravila ’ in sklenilo združiti v podružnico v Dolini vasi: Dolina, Boljunec, Mačkolje, Kastelce in Petrink. Tri tretji točki dnevnega reda, volitve, so bili izvoljeni v odbor sledeči tovariši: preds. : Josip Pangerc, odborniki: Stajn, Jerni, Čuk, Urbančič, Krmec, Olenik, Kočevar ; namestniki: Ota, Pišerljič, Maver in Božič. Še je govoril tov. posl. Pangerc, ki se je v vznešenih besedah zahvalil na izvolitvi ter obljubil, da bo toliko v deželnem zboru, kolikor v javnem življenju zastopal delavske interese. Njegovi obljubi so sledili burni „živijo-klici!“ Na to so govorili še g. nadučitelj Urbančič, ki je vse pozival na vstrajno delo, tov. dr. Mandič in mnogi drugi tovariši, na kar je novoizvoljeni predsednik Pangerc zaključil ta tako vspeli shod. In sedaj, delavci, na noge! Ustanovni občni zbor podružnice N. D. O. v Ricmanjih se je vršil v nedeljo dne 15.t. m. v nabito polni dvorani „Narodnega doma« v Ricmanjih. Zborovanje je otvoril predsednik pripravljalnega odbora tovariš Pregare, kateri je poročal o delovanju pripravljalnega odbora. Na to je govoril zastopnik N. D. O. iz Trsta, tovariš Jaklič, o pomenu in potrebi orgarizacije, ter pročital pravila podružnic N. D. O., katera so bila z velikim navdušenjem sprejeta. V odbor novoustanovljene podružnice so bili enoglasno izvoljeni sledeči tovariši: Predsednik Bernard Žuljan, odborniki: Anton Nabergoj, Andrej Žuljan, Ivan Bo-nano, Ivan Berdon, Mihael Kuret in Mihael Berdon. Po končanem ustanovnem občnem zboru je sledila pevska zabava s plesom, katera nam je zopet dokazala, kako lepa sloga kraljuje med zavednimi Ricmanjci. V Borštu se vrši jutri nedeljo dne 22. t. m. ustanovni občni zbor podružnice N. D. O. Socialno - demokratična strahovlada v Miljah dela res prav z bra-hijalno silo čudeže nad glavami slovenskih delavcev iz Škofije in miljske okolice v tehničnem zavodu pri Sv. Roku. Ne samo to, da slišiš samo ljubka (?) imena kakor „porco sciavo« in slično, sprijazniti se moraš tudi z ,.\vindischer Hund«, kar ti dokazuje pač prayo socijalno-demokratično internacionalo. Če že regnikolo ne zmerja slovenskega delavca, tedaj pride na vrsto kak dalmatinski zagrižen odpadnik in na zadnje pa pravi Prus, kojemu je slovenska govorica bila tako zoperna, da je nekega slovenskega delavca kratkomalo odslovil, češ za sedaj ni dela tukaj pri ta9 iz vzroka, ker si avstr, slovenec. Nekak podravnatelj, doma nekje pri Reki, je grozno srborito človeče, ki sovraži vse, kar je slovenskega in si iz vsakega brije le norce. Gospod podravnatelj, bodi Vam povedano, da nismo mi Slovenci zato tukaj, da 6i brijete iz nas norce ; temveč Vi nam morate dati delo, da ne bodete imeli povoda reči, da stoiimo, in nas pot°m iz tega vzroka odslavljnii, Pruse in ngnikole pa sprejemali v delo. Nekako čudno pa izgleda vedenje nekih 35 laži-anaihistov. Vsako’ake najmanjše grožnje teh mlečnozobnežev že vznemirjajo duhove naših predstojnikov, ki izlivajo potem jezo na slovenske delavce. Listu ica uredntšti a. Tov. dopisniku iz Boljunca: Vaš prijazni dopis smo prejeli prepozno! Prisrčna hvala ! Odgovorni urednik: ŠTEFAN KOS. Lastnica in izdajateljica: NARODNA DELAVSKA ORGANIZACIJA v Trstu. Tiska : TISKARNA „EDIN0ST“ v Trstu. Dobra domača hrana se dobi v gostilni „A1 Telegrafo“ ulica dello Squero nuovo Štv. 15—17, (nasproti poštne palače). Punt imunsko marčno pivo. — Izvrstna vina: dalmatinsko, Istrsko, avstrijsko, štajersko in furlansko. Ob vsaki uri gorka in mrzla jedila. Kosila po 48 stotink. Udani M. HUTTER. Pekarna Valentin Kukanja vogal ul. Molin a Vento in Gastaldi ima na razpolago - - vedno svež kruh - - in vsakovrstne sladščice. Kajetan Bonefačic priporoča svojo žganj&rno ex POČKAJ na vogalu ulic Ghega in Cecilia Toči naravni dalmatinski in vodrijan-ski tropinovec i polhograški brinjevec in jagodec in druge razne likerje. Civilna in vojaška krojačnica Pavel Pestotnik Trst — ul. Farneto št. 46 — Trst se priporoča slavnemu občinstvu in posebno članom ,,N. D. 0.“ Cene najnižje. - Delo solidno. - Postrežba — točna. — KARL SAMEZ TRST - ul. di Tor S. Piero št. 4. - TRST priporoča el. občinstvu svojo civilno in vojaško krojačnico Delo solidno. Cene zmerne. Postrežba točna. Pekarna Saksida - v ulici dei Belvedere štv. 3. -ima na razpolago VEDNO SVEŽ KRUH Prodaja vsakovrstne sladščice, biškote Gatti, man-deljnove fave in razna najfinejša vina. SPREJME NAROČILA Književne novosti. GREGORČIČ: Poezije, zv. IV. ... K 2-20 vezano „ 3.20 GOVEKAR: »Dobra gospodinja1, gospodarska knjiga za naše mlade gospodinje, vezano..............„ 2 80 ..Š iri runke sllllO“, povesti.........—-00 BENEŠ: „Bro (lakovakl odvataik* . „ t-5u Kip Gregorčiča......................... 4-— Vsakovrstne mašne knjige po raznih cenah. Balončki v narodnih barvah po raznih cenah. NOVOST! NOVOST Hokiti za dvorane In vrte pri :: zabavah :: v belo-modro-rudečlh barvah, komad po 4 metre dolg stane po 40, 50, 60 in 80 vinarjev. Vse te knjige, papir in potrebščine se dobivajo v Slovanski knjigarni In papirnici josip Gorenjec TBST. - Ulica Taldirivo 40 Dr. Fran Korsano specijaliet za sifil Itične in kožne bolezni v Trstu, v ulici San Nicolo štev. 9. (nad Jadransko Banko) Sprejema od 12. do 1. in od 5. in pol do 6. in pol pop. Ima svoj nmbulatorU Zaloga likerjev v sodčekih in butiljkah Jakob Perhavc TRST — Via delle Acque — TRST Veliki izbor vsakovrstnih najiinejšili in starih vin v buteljkah. Postrežba točna. Gene zmerne. Se priporoča svojim rojakom za naročbe bodisi na debelo ali na drobno za razne slavnosti, poroke, krste, družinska pogoščenja itd. Za poletni čas se priporoča malinovec in tamarindo. : pekarna jVireule : v Rojanu, ulica Montorsino št. 7 ima na razpolago (S vedno svež kruh Zk in vsakovrstne najfiinejše sladščice. Sprejema naročila. IVAN K0ŠMERLJ IVANOV priporoča svojo TRGOVINO Z JESTVINAMI r ROJANU, ul. Montorsino št. 7. kjer ima na razpolago vsakovrstne kolonijalije In druge jestvine, kakor tudi razne delikatese, najboljša vina in pivo v buteljkah. Civilna in vojaška krojačnica Bogata zaloga tu- in inozemskega blaga in vseh predmetov spadajočih v krojaško — obrt. — Odlikovan dne 5. aprila 1 906. v Parizu s častno diplomo, častnim križcem in zlato kolajno in v Bruxelle.s u z največo odliko »GRAND PR1X“ diplomo. Naročbe se izvršujejo točno In se dobavljalo na dom August Stular. TRST, vla delle Posle 12. I. nadst. (nasproti Smolarsove papirnice) I I I ■■ .I I Podružnica Ljubljanske kreditne banke Centrala v Ljubljani: Trst, Piazza (lella Borsa 10. Podružnice t Splitu in Celovcu. Delniška glavnica K 3,000.000, rezervni fond K 300.000. Opravlja najkulantneje vse | YJog6 Ulcl KnjlŽlC© obrestuje s čistimi 11 01 bančne I11 menične posle - kupuje in prodaja pod dobr.mi pogoji posebno devize in vsake vrste tuji Denar. - 4 VI AUSTRO AMEBIKANA - TRST Redna brzoplovba mej Trstom, Italijo, Grško, Severno in Južno Ameriko. TRST—NOVI-VORK, via Patraso in Palermo, odhod 3-krat na mesec. TRST—NOVJ-ORLRANS, via Patraso in Palermo, odhod vsaki mesec. TRST—BUENOS-AIRliS, via Almeria, Oadix, Las-Palmas, Rio de Janeiro, Santos ali Montevideo, odhod vsaki mesec. Veliki transatlantski parniki z dvojnim vijakom, preskrbljeni z obširnimi in luksoznimi inštalacijami, za potnike I. in II. razreda. — Marconijev brzojav. Za informacije se je oglasiti pri ravnateljstvu v Trstu, ulica Molin Ptooolo it. 2. ali pa h kateremu si bodi agentu ali korespondentu družbe. ZlVMOSTENSKR BRMKR PRO CECHY R MORRVU - Obrtna banka za Češko in Moravsko. Menjalnica: Via Nuova štev. 29. PodPUŽflica lf TPStu« Bančni prostori: Via S. Nicolč 30. telefon: ai-57 — Podružnice na Dunaju, Ii Herrengasse 12, v Brnu, Buiijejovicifi, Krakovu, Lvovu, Mor. Ostravi, Plznu, Prostejovu in Taboru. — CENTRALA v PRAGI. Ustanovno leto 1868. CENTRALA v PRAGI. KUPUJE IV PRODAJA VREDNOSTNE - - PAPIRJE, VALUTE IN DIVIZE - - - PREDUJMI NA VREDNOSTNE PAPIRJE IN BLAGO - - - - - LEŽEČE V JAVNIH SKLADIŠČIH - - - - Akcijski kapital: K :1<>,.04>0. — Rezervni in varnostni zakladi črez: 9,500.000. — Brzojavi: Ž:vnostensk:t, Trst 411 Vloge na vložne knjižice 4 ‘VI. ESKOMPT MENIC IN INKASO. BORZNA NAROČILA - • Tekoči računi in računi na bančni žiro. STAVBENI KREDITI. — KREDITI PROTI DOKUMENTOM ................VKRCANJA............... Krojni! Pavel Kočevar se priporoča členom „N. D. 0.“, bratom Sokolom in vsemu sl. občinstvu. — Izvršuje vsakovrstno obleke, kakor tudi sokolske kroje. Postrežba točna, cene zmerne svoji k svojim! pa?l{i Kočevar, krojač TRST, ulica Nicolo Maehiaveli 13, TRST. občinstvu, da je Podpisani naznanja sl. prevzel pekarno in slaščičarno Čampo Belvedere št. 2 kjer ima na razpolago trikrat na dan svež kruh in razne sladščice, potice itd. Udani Filip Troboo. Filip Ivaniševič : zaloga dalmatinskega vina : lastni pridelek v Jesenicah pri Omlšu v ulici Valdirivo 17 (Telefon 1405) v kateri prodaja na malo in veliko. — Nadalje priporoča slav. občinstvu svoje gostilne „All’Adria“ ul. Nuova štv. II in „Ai iratelli dalmati“ ulici Zudec.die štv. 8 v katerih toči svoja vina I. vrst Podpisani priporoča sl. občinstvu svojo dobroznano žganjarno v ulici Miramar I., nasproti kolodvora južne železnice kjer toči najpristnejši kranjski brinjevec, vipavski tropinovec in prve vrste slivovec itd. Ima na razpolago tudi razne sirupe in druge likerje. Ferdinand Pečenko. Podpisani priporoča sl. občinstvu svojo dobroznano gostilno s krasnim vrtom : JI Mi ritim”: v ulici Stadion štv. 19, kjer toči kraški teran prve vrste, najboljše istrsko belo in črno vino, poleg tega izvrstno vipavsko in tudi dalmatinsko vino, kakor tudi Dre-herjevo pivo ter more poslužiti z domačo kuhinjo kakor tudi z mrzlimi jedili. — Posebno ugodno za delavce. Za obilen obisk se priporoča rodoljub Andrej Furlan. jr Todpisaui priporoča svojo Gostilno Magagna na vogalu ulic Carradori in Carlo Ghega kjer toči najboljše „Križko vino“, in pivo Pun-tigam. —- Postreže ob vsaki uri z gorkimi in mrzlimi jedili. Udani Jakob Maganja. Podpisani priporoča svojo GOSTILNO V Dl. Delim (59 kjer toči najizvrstneja istrska vina in dalmatinski opolo. Postreže lahko tudi z mrzlimi in gorkimi jedili. G. Babič. Podpisani priporočam sl. občinstvu in tov. členom „N. D. 0.“ svojo dobro znano gostilno jfmDemo De Jranz u ulici Geppo 16 kjer točim pristno vipavsko po 72, na dom po 64 st. liter in črno istrsko vino po 72, na dom po 64 st. liter, kakor tudi Krnovo pivo. Postrežem tudi lahko ob vsaki uri z najizvrstnejšo kuhinjo in z mrzlimi jedili. Tovariš Josip Furlan. Uljudno naznanjamo da smo otvorili popolnoma novo urejeno trgovino izgotovljenih oblek za :: gospe, gospode in otroke ter zagotavljamo točno in solidno postrežbo, kakor tudi najnižje stalne cene. Priporočamo se najodličnejšim spoštovanjem Bohinec & Co. - Trst Via delle Torri štv. 2 (za crkvijc av. Antona novega j. Mmii mjlpTBZBlca ? Mi ANTON REPENŠEK ul. Cecilia št. 9. priporoča se sl. občinstvu za vsa v to stroko spadajoča deia od najpriprosteje do najfinejše vrste. Postrežba točna in solidna. Kje se snidemo vsi delavci ob nedeljah in praznikih? V gostilni Hinka Kosiča ,,Pri stari Breskvi“ v ulici del Belvedere 17. kjer dobimo dobrega terana vipavca in istrsko vino ter vsake vrste jedila gorka in mrzla. P H! : Pekarna Josip Vatovec : ulica Sede fontane 83*, £rst s prolijo skic. • M čas svež M. Postrežba na dom Moke iz prvih ogrskih nfilnov. Dezertni prepečenci. Gostilna društva Jadral ul. S. Marco št. 17. toči najizvrstneje vipavsko najbolje - -- -- -- -- istrsko vino in pristni - - -- -- -- kraški teran Postreže z mrzlimi in gob kimi jedili. Postrežba točna. Cene zmerni Podpisani priporoča al. občinstvu svoji pekarni in sladščičarni v ulici CASERMA 17, in na TRGU CASERM( 4, kjer ima na razpolago vedno svež kruh n9J finejše sladščice, potice itd. ter razne likerje vina v buteljkah. Udani Alojzij trul' r MOVO POGREBNO PODJETJE v Trstu, ul. Viucenzo Bellini 13, telefon 1402 v. tik cerkve sv. Antona novega. Bogato preskrbljeno z najlepšo in vso pogrebno opravo. Mrtvaški vozovi na izbero, za prireditev vsakovrstnih pogrebov. Lastna lzdelovalnloa ln zaloga venoov in raznih ovetlio Itd. Prodaja vsakovrstnih predmetov mrtvaSke stroke. Zaloga voščenih svefi, z lastno tovarno. — Prodaja na debelo in na drobno. Sprejema naročila za prirejanje pogrebov na deželo in v inozemstvo. VODSTVO. r1 3(13 samo stane krasna moška obleka iz finega blaga edino-ie v zaloge izgotovljenih oblek V. Dobauschek % TRST, ul. Giosue Carducci 11 (prej ul. Torrente), TRST. Vrhu tega po Jako nizkih conah: barvane ali črne obleke za moške in dečke kakor tudi obiečice za otroke. — Paletots. površniki, raglau, Ulster, jope. jopiči, telovniki, hlače, modre bluze za kovače in mehanike, klobuki, kape, pletenino, spodnje hlače, srajce, naprsniki, ovratniki, ovratnice, zapestniki, nogovice in druge potrebščine za moške. Izdelujejo se obleke po meri. JfcšT Govori se slovensko. it ir......nr-iai..........ir—H" o Delniška glavnica K 10,000.000 Telefon 19-95. OSREDNJA BANKA ff CESK1H HRANILNIC Podružnica v Trstu —Piazza del Ponterosso 3. \ j (J j vloge na knjižice. Vloge na tekoči račun do 4 /O Menjalnica. BANČNO TRGOVANJE VSEH VRST. — Premijene vloge po 43/4% Centrala denarnih zavodov avstro-ogrskih. — Izdaja sirotinsko-varne 4°/ bančne obligacije Vlog okoli: K 85,000.000 Naslov za brz.: SPOSOBANK* -JADRANSKA BANKA v TRSTU- Via della Cassa di Risparmio št. 5 (lastno poslopje) KUPUJE IN PRODAJA VHEDflOSTjME PflPlHJE (RENTE, OeL.IGfl.CIJE, ZASTAVNA PISMA, PRIJOR1TETE, DELNICE, SREČKE i. t. d.) ----VALUTE IN DEVIZE------------ PREDUJMI NA VREDNOSTNE PAPIRJE IN BLAGO LEŽEČE V JAVNIH SKLADIŠČIH. ...:... : Uradne ure ; 9 — 12. Esloipl inic in Maso, borzna naročila SflFE-DEf>0$IT5 Promese k vsem žrebanjem. — Zavarovanje srečk. »r Menjalnica 2-30 — 5.30. — Brzojavi : „JADRAWSKA“ - Tr«t. - 4 1/0/ VLOGE NA KNJIŽICE. /4/0 — TEKOČI IN ŽIRO RAČUN — ' ' VLOŽENI DENAR OBRESTUJE SE OD DNE VLOGE DO DNE VDIGA. : : STAVBNI KREDITI - KREDITI PROTI DOKUMENTOM VKRCANJA. T---------- Telefon: 1463 in 793. =====: s Restavracija, s Trst - Grand Hotel G6B6 Z111 d'Ut*. 1 Trst S £3 liasaraa., S S cene zmerne