152
Kmetijstvo.
Za vinogradnike.
Namen vinogradarstva je v prvi vrsti pridelovanje grozdja in ne morda pridelovanje lesa. Poslednjega naj se pridela na vsaki cepljeni trti le toliko, kolikor se ga potrebuje za prireditev in dozoritev grozdja v tekočem letu in pa za režnjo v prihodnjem letu. Dopuščati, da zraste na pravilno obrezani trti lesa kolikor ga hoče, ni nikakor gospodarsko, kajti odvečni les v gospodarstvu pač skoraj nič ne zaleže, iz zemlje pa vendarle posrka dosti redilnih snovi j, katere bi v prihodnjosti lahko mnogo koristile.
Zato najdemo v vseh tistih vinorodnih deželah, katera so na glasu, da stoje na visoki stopinji umnega vinogradarstva tudi poletno režnjo trt, to se pravi, tam vidimo, da ne puste na trti rasti vseh poganjkov, kolikor jih na spomlad požene, ampak nekatere omandajo — omulijo — popolnoma, druge pa le okrajšajo. Ia potrebno je, da se to vpelje tudi pri nas v cepljenih vinogradih. Koliko truda in stroškov pač dandanes stane, predno napravimo cepljeni in rodovitni vinogradi! Zato je treba z redilnimi zemeljskimi snovmi kolikor mogoče štediti, da nam trte tem dlje trpe ter rode obilo grozdja, ne pa lesa. Tega pridelamo za kurjavo — hvala Bogu — po hostah še dovolj, in nikakor ni potreba, da bi za to skrbeli tudi po vinogradih.
Mandanje in okraj sevanje poganjkov je popolnoma jednako, naj bode deblo višje ali nižje. Mandati se prične
153
lahko, kakor hitro so poganjki jedno ped dolgi. Kar se nahaja poganjkov po deblu, omanda se vse popolnoma proč, razen ako je znabiti deblo že čez meter visoko torej previsoko in bi se želelo, je čez dve leti okrajšati. V poslednjem slučaji pusti se na deblu po jeden poganjk rasti in priveze se ga k deblu. Da moramo za to od večjih poganjkov najmanjšega zbrati se pač samo ob sebi razume.
Na palcu rastoče poganjke pustimo rasti ter jih povežemo ob kol in še le prve dni meseca septembra, ko se prične grozdje že mehčati, takrat jih skrajšamo nad kolom, to je, nad kolom jih kar gladko odrežemo. Na napnenen rastoče poganjke, kateri nimajo zaroda, od-mandamo, one pa, kateri iirajo zarod, skrajšamo nad četrtim listom rastočim nad najvišjim zarodom za slučaj, da ni za prihodnjo režnjo na palen dovolj poganjkov — bodisi iz katerega vzroka koli — pustimo palen najbližji poganjk na napnenen neskrajšan ter ga privežemo ob kol, naj ima že kaj zaroda ali pa nič.
Korist tega dela, katero se pri vajenem človeku veliko hitrejše vrši, kakor bi kdo mislil, je večstranska.
1.  Na trti se ne prideluje nepotrebnega lesa, in zemlja se vsled tega ne izčrpava brez koristi.
2.  Za prihodnjo režnjo potrebni les — na palcu — postane veliko čvrstejši in močnejši, kakor bi sicer postal.
3.  Grozdje dozori kolikor toliko poprej in je debelejše, ker mu koristijo vse tiste redilne snovi, katere bi se sicer v brezpotrebni les zlivale.
4.  Peronospera, grozdna plesnoba in vse druge bolezni, katerim so glivice vzrok, izgube velik del svoje škodljivosti, ker pride grozdje in cela trta bolj na zrak in na solnce.
Zaradi velike koristi mandanja in okrajševanja poganjkov, naj bi se to delo tudi pri nas sploh upeljalo in izvrševalo leto za letom.