fHERi$kA Domovi ima l227 A€R1CAK IN SPIRTf IN LANGUA6« OWt National and International Circulation CLEVELAND OHIO, WEDNESDAY MORNING. APRIL 17, 1968 SLOVCNIAN MORNING N€WSPAP«t> ŠTEV. LXVI — VOL. LXVI tislke v ČSR jo bile Pod nadzorom Mosk' Pri 'pravila je vse gradivo dodani tajna in partijska po-licija pod vodstvom sovjet-skih “strokovnjakov”. PRAGA, CSR. — Na Češkem Se zmeraj bolj odločno oglašajo Zahteve, da je treba revidirati politične procese, kar jih je ho pod češkim stalinizmom. To 0 osebno zadelo marsikaterega stalinista, zato se nekateri že se-aJ izmikajo odgovornosti za sv°je delo. ^ted nje spada tudi upokojeni Slavni tožilec Urvalek, ki je v Jaaenu režima obtoževal tovari-Sa Slanskega in Clementisa, da sta izdala komunizem in bila vo-Una ‘tujih sil”. Urvalek ne taji ,a jo vse to očital Slanskemu Clementisu in predlagal tudi ^rtne kazni, toda trdi, da je bil Sanr*o orodje v rokah režima. Vse gradivo za obtožnice in besedilo ° tožnic je nabirala partija ali ^a tajna policija po navodilih ^frtije. Državno tožilstvo je do-iValo gradivo in besedilo obtož-!*’c ter predloge za kazni, ni pa melo na potek obravnave nobe-^ga vpliva. Glavni stebri stali-'stičnega terorja so bili pokojni Predsednik Gottwald, njegov zet ePička, policijs'ki šef Bacilek, ^°tranji minister Kopecki in ^ski strokovnjaki”. Zaupnik °skovskih strokovnjakov je bil 0Variš Doubek. tlrvalek prizna, da je že pri vraPju gradiva in obtožnice pri-el do prepričanja, da je vse sku-^ai gola domišljija, ki zasleduje oločene politične cilje, da pa v hrocesu ni nikoli prišla resnica ^ veljave. I*eria pripravil umor Jana Masaryka? ^ Včeraj je glasilo Komunistič-^ Partije ‘Rude Pravo’ zapisalo., vse kaže, da je odstranitev ^anjega ministra Jana Masa-- a marca 1948 pripravil sov-fe s^i policijski minister L. Be-j,13 s svojimi “gorilami”. Obstoje ^esni razlogi, da je bil Jan Masa-^ Umorjen, trdi list in zahteva j , ° strogo in nepristransko pre-sk aV°’ uPa’ ha bodo sovjet-g^e °blasti nudile pri tem obla-Po ^ v<“e®tc°slovaške vso pravno Novi grobovi Victor Zgonc V ponedeljek popoldne je nenadoma umrl Victor Zgonc s 1123 E. 71 St., star 52 let, rojen v Clevelandu, sin Josepha in pok. Mary, brat pok. Josepha, Franka, Rudolpha in Louisa. De-.al je v White in Leonard Res-taurantu na W. 3 St. kot natakar. Bil je veteran druge svetovne vojne in član Društva Slovenec št. 1 ADZ. Pogreb bo v petek zjutraj ob 8.30 iz Za-•trajskovega pogrebnega zavoda j cerkev sv. Vida ob devetih, nato na pokopališče Kalvarija. Truplo bo položeno na mrtvaški oder nocoj ob sedmih. Julia Mihelich V St. Johns bolnišnici je včeraj umrla 71 let stara Julia Mihelich s 1357 E. 52 St., roj. Wolf, vdova po pok. Antonu Novaku, žena Petra Mihelicha, mati Anthonyja Novaka, Johna Novaka, Valentine Novak, pok. Julie Novak, Josepha Novaka in Margaret Kraynak, 11-krat stara mati, 6-krat pramati, sestra Katie Dolinar, Vere Benchina, Josepha Wolfa, pok. Emme Wolf, pok. Johna Wolfa in pok. Marj Stamful. Pokojna je bila članica Kluba hrvaških upokojencev in Kluba slovenskih upokojencev. Pogreb bo iz Grdinovega pogrebnega zavoda na E. 62 St. v soboto ob 8.45, v cerkev sv. Andreja ob 9.30, nato na Kalvarijo. Angela Rupnik Včeraj je umrla v Euclid Gen-j eral bolnišnici 79 let stara Angela Rupnik s 12Q2 E. 167 St,* roj. Terlep v Vrhpolju pri St. Vidu pri Stični na Dolenjskem, od koder je prišla v ZDA leta 1905, vdova po 1. 1931 umrlem možu Antonu Zavrlu in po 1. 1961 umrlem možu Josephu Rupniku, mati Anthonyja Zaverla, Mrs. Chester (Alice) Morris in Mrs. Mary (Helen) Sayatovic, 4-krat stara mati, 2-krat pramati, sestra Paula, Michaela, Caroline, Charlesa, Marije Gersin, Michaela (vsi že mrtvi) in Jožeta Terlepa (v Jugoslaviji). Pogreb bo z Grdinovega pogreb, zavoda na Lake Shore Blvd. v petek ob 9.15, v cerkev Marije Magdalene ob desetih, nato na Ali pokopališče. Sen. Frank J, Lausche se boji višjih davkov brez manjših izdaikov V volivni kampanji za pridobitev demokratske kandidature za zveznega senatorja zavzema sen, F. J. Lausche stališča od gdav-nih domačih in mednarodnih vprašanj. COLUMBUS, O. — Sen. Frank J. Lausche je v svojih volivnih govorih in nastopih tod izrazil 'ooiazen, da bo Kongres izglasoval višje davke, ne da bi istočasno dovolj zmanjšal zvezne izdatke. Poudarjal je, da bo moralo biti oboje povezano, če naj spravimo naše zvezne finance v red. Izjavil je, da bo vse storil, da bo ta cilj dosežen. Senator se je ostro izrazil proti dopuščanju množičnega krše-rja javnega reda in miru. “Zakon in red morata biti ohranje-vana; vlada mora biti gospodar ooložaja,” je ugotovil sen. F. J. Lausche. Po njegovem ni mogoče gledati mirno kršilcev zakona, ne da bi to vodilo v vedno večje kršitve zakonov in končno v pravo brezvladje. Severna Koreja je skušala za-olesti Združene države v pretek-klem januarju z zasego izvidni-ške ladje Pueblo v novo vojno na azijski celini. Te so se temu modro izognile, ker se zavedajo že teže vojne v Vietnamu. Združene države po senatorjevem mnenju ne razpolagajo s tolikimi silami in sredstvi, da bi se lahko brez večje škode vojskovale kar na dveh krajih na azijski celini. Izrazil je upanje, da bo le prišlo do razgovorov o končanju vojskovanja v Vietnamu. Njegova stranka dobila vsa poslanska mesta Gaulle podpira Castra irrf^^NA, Kuba. — Castro tr i s^alne težave z zunanjo Sovino zmeraj več uvaža, kot aza. zato-----1——- Pokažite “AMERIŠKO DOMOVINO” prijateljem in znancem; povejte jim, da jo pošiljamo brezplačno na ogled. Sovi se mu kopičijo dol-haj V tu-iini- Po lej poti ga je Prvo financirala Španija, za prišla Rusija, kredite so ale tudi Anglija, Kanada in Nekatere druge države. Seve-Castro vsak kredit hitro iz- trPal. ]j^ai Je našel v De Gaullu po-t0- a’ ki ima smisel za Castrove 80 trgovski stiki red ^Ul'30 'n Francijo postali iz-tai 110 živahni. Seveda bodo le C, d°lgo, dokler bo De Gaulle skge. kako raste kuban- Zadolženost v Parizu. Vremenski prerok pravi: Višjtf?0 oblačno 'n toplo. Naj-temperatura blizu 70. SINGAPORE. — Pri parlamentarnih volitvah preteklo nedeljo je vladna stranka predsednika Lew Kuan Yew dobila vseh 58 poslancev. Izvoljeni so bili za Souls • pet let. Singapore je neodvisna država, član britanske Skupnosti narodov, ki pa prav v tem času išče novih potov ih odnosov, ko se pripravlja na britanski umik iz tega dela sveta in skuša ujeti smisel in smer nove ameriške politike v jugovzhodni Aziji. Nigerija dobila I. aprila novo upravno razdelitev črnsko požiganje in plenjenje organizirano? WASHINGTON, D.C. — Črnski izgredi v Baltimorju so nastali tako nenadno šele dva dni po umoru dr. M. L. Kinga, da so ponekod ustvarili vtis pripravljenosti. Tako misli državni guverner Spiro Agnew, tako misli mestni župan Thomas J. D’Ale-sandro. Guverner je zbranim črnskim vodnikom 11. aprila vrgel kar v obraz, da plenjenje in požiganje v Baltimorju “ni nastalo slučajno”. Znani časnikar Drew Pearson 'rdi, da obstoja med izgredi v Baltimorju in Washingtonu zveza. Črni skrajneži so imeli v načrtu požigati v Washingtonu 18,-19. junija. Ko bi prišle v mesto zvezne vojaške čete, naj bi črni teroristi šli iz glavnega mesta oožigat v Baltimore, predno bi mogle tja v zadostnem številu vojaške čete. Zaradi umora dr. M. L. Kinga so požiganje premaknili iz junija v april. Značilno v zvezi s to trditvijo je, da je bilo v Baltimorju prva dneva p0 Kingovem jmoru mirno, ko je bilo v Wa-diingtonu najhujše. ČM*e mori otopelost WASHINGTON, D.C. — Časnikar Harris je pozvedoval po deželi, kakšno je razpoloženje med našimi črnci. Skoraj 75G črncev je trdilo, da jih otopelost goni v odtujenost vsaki stvari, rodi v njih le mehanično opazovanje življenja, jhu jemlje voljo, da bi se poglobili v premišljevanje. Vse to jih odtujuje stvarnosti in goni v domišljijo, ki je mati misli po željah. Vse to jim daje občutek, da gre življenje mimo njih samo zato, ker nimajo iste polti kot bela rasa, in da se temu ne da odpomoči. Zato jih 66', misli, da se nihče noče vtopiti v njihove skrbi in težave, 52'< je prepričanih, da se oblast ne briga za njihovo usodo. Okoli 56',' jih misli, da sploh ne morejo priti do take prilike za uspeh v življenju, kot jo imajo drugi, 61', pa, da ni v življenju nobene poti, ki bi jim pomagala, da uveljavijo svoje stališče. Do 57' ,' je prepričanih, da so “bogataši zmeraj bogatejši in reveži zmeraj bolj beraški”. Pri vsem tem jih 54% verjame, da se danes črncem godi bo-i Ije kot pred par leti. Čudno se pa sliši, da tako misli le 52% pripadnikov bele rase. PRIPRAVE ZA RAZGOVORE SE NE GANEJO NIKAMOR Predsednik L. B. Johnson je na Havajih, kjer se bo danes razgovarjal s predsednikom Južne Koreje, objavil, da iz Hanoia še ni nobenega u-radnega odgovora o predloženih krajih razgovorov. Priprave za razgovore so zastale in nekateri računajo, da bo potrebno posredovanje “tretjega”, da se premaknejo z mrtve točke. HONOLULU, Havaji. — Ves svet težko čaka, kdaj bo prišlo do razgovorov med Washingtonom in Hanoiem o popolni ustavitvi ameriških letalskih napadov na Severni Vietnam, kar naj bi odprlo vrata k razgovorom o splošnem končanju vojne in ureditvi vietnamskega vprašanja. Pri-| prave na predhodne razgovore so zastale ob vprašanju me-J sta, kjer bi naj se ti razgovori vršili. Obe strani sta prve nasprotne predloge zavrnili, nato pa prešli v javno propagandno razpravo, pri čemer je Hanoi posebno odločno podprla Moskva. Obe strani sta morali zato pred svetovno javnostjo pokazati svojo “odločnost” in priprave so obtičale. Potrebno bo nemara posredovanje “tretjega”, da se bodo i priprave zoper zganile in da bo v doglednem času le prišlo do sporazuma o mestu, kjer naj se predstavniki Washingto-' na in Hanoia prvič uradno srečajo. Washington je prvotno pred------ ------- — LAGOS, Nig. — Nigerija je bila preje razdeljena v štiri pokrajine, prevladovala so pa tri olemena: na severu Haussa, na vzhodu Ibo, na zahodu Yoruba. Državljanska vojna je državno upravo popolnoma uničila, vzhodna pokrajina, kjer živi pleme Ibo, je pa oklicala neodvisnost. Predsednik nigerijske vlade general Gowon je poskušal sedaj zlomiti odpor plemen, teh pa ni malo. Samo glavna so tri, manjših je pa na ducate. Razde-lil je vso deželo na 12 provinc, ki ^o pa vse prikrojene želji, da se ubije plemenski vpliv. V severnem delu dežele je šest provinc; tri so naseljene s plemenom Haussa, tri pa imajo mala plemena. Vzhodna pokrajina je razdeljena v dve provinci; v eni živijo pripadniki plemena Ibo, v drugi pa ostala plemena. Zabodla pokrajina je pa razpadla v tri province. V njih je nastanjeno pleme Yoruba, ki se pa ni nikoli odlikovalo s plemensko disciplino. Četrta — Srednje-zahodna pokrajina je postala 12. provinca. V njej žive mala plemena, ki se pa tudi zmeraj prepirajo med seboj. Nova razdelitev je sicer naletela na odpor plemen, toda plemena niso disciplinirana, so brez pravega vodstva, vedo samo, česa nočejo, ne vedo pa, kaj bi vse rada imela. To bi dopuščalo možnost, da se bo nova državna razdelitev obnesla. Pri tem bodo pa zmeraj velike začetne ovire. Nove provincijalne uprave so namreč brez izvežbanega upravnega osobja in brez denarja. Niso tudi gospodarsko in prometno zaokrožene edinice, kar bi lahko bile, ako bi bila že ustvarjena dobra prometna mreža. Zaenkrat so upravo v provincah prevzeli vojaški poveljniki, dokler centralna vlada ne napravi podrobnega načrta za provincijalne uprave. Pleme Ibo je že izjavilo, da nove razdelitve ne prizna in da vztraja na svoji neodvisni državi Biafra. ložil za prve stike Ženevo v Švici, na kar je Hanoi odgovoril s predlogom za Phnom Penh v Kambodži. V Washingtonu so dejajali, da za nje ta kraj ni primeren ker tam nimajo svojega poslaništva in bi imeli težave z vzspostavitvijo rednih zvez. Dejstvo je seveda tudi, da Kambodža ne priznava vlade v Saigonu, ampak vlado Južnoviet-namske Osvobodilne fronte, s I stališča Saigona torej Phnom Penh ne more biti nevtralno mesto. Hanoi je nato predložil poljsko glavno mesto Varšavo. V Washingtonu so mislili že predlog sprejeti, saj se tam že skozi vrsto let razgovarjajo s predstavnikom rdeče Kitajske. Zopet se je oglasil Saigon in nato še Seoul, ki hotje biti tudi zastopan pri razgovorih o končanju vojskovanja. Varšava vzdržuje redne stike le s Severnim Vietnamom in s Severno Korejo, Južnega Vietnama in Južne Koreje sploh ne priznava. Zato za ti dve državi Varšava nc more biti nevtralno mesto. Washington je predložil za razgovore Rangun v Burmi, New Delhi v Indiji, Vientiane v Laosu in Djakarto v Indoneziji. Hanoi sam bi ta mesta vsaj do neke mere lahko smatral za nevtralna, toda za take jih ne sma- državami v sporu in je z njimi prekinil redne diplomatske stike. Vprašanje primernega mesta se je torej zapletlo in obtičalo. Dvomijo, da bi se moglo ganiti z mesta naglo brez posredovanja kake tretje države. V Washingtonu bi bili menda pripravljeni sprejeti za predhodne razgovore Varšavo, če bi sprejel nato Hanoi Ženevo kot kraj sledečih glavnih razgovorov. Ce do takega kompromisa ne bo prišlo, je upanje, da bosta obe strani pristali na Pariz, četudi je ta Ha-noiu veliko bolj naklonjen kot Washingtonu. Dokler priprave za razgovore tiče na mestu, je zmeraj možno, da pride do pospešenega vojskovanja v Južnem Vietnamu in do morebitnega pritiska vojaških vodnikov v ZDA za obnovo letalskih napadov na Severni Vietnam, ki je omejitev teh uporabil za pospešeno pošiljanje vojaštva in vojnih potrebščin v Južni Vietnam. Ko je presednik L. B. Johnson letalske napade na Severni Vietnam omejil, je izrazil upanje, da bi tudi Severni Vietnam omejil' svoj vojni napor. O čem takem doslej še ni nikjer sledi. V Avstraliji manj žensk SYDNEY, Avstral. — V Avstraliji pride povprečno na lOO tra Peiping, ki je z vsemi temi žensk 102.7 moških. Kitajci umirajo v taboriščih na Borneu DJAKARTA. Indonez. — Okoli 1500 kitajskih beguncev je pomrlo v koncentracijskih taboriščih na zahodnem Borneu, odkar so jih v preteklem letu pregnali domačini plemena Dyak z njihovih domov. Največ žrtev je med porodnicami in otroci, ker ni prave zdravniške oskrbe, pa tudi nrehrana je skrajno pomanjkljiva. Indonezijske oblasti so sovražne Kitajcem, ker vidijo v njih pristaše kitajske komunistične politike. Mali jarverilski boj v Mo-sambiku se nadaljuje LIZBONA, Port. — Portugalsko vojaško poročilo trdi, da so portugalske čete tekom marca pokončale v Mosambiku v vzhodni Afriki 94 gverilcev, same pa so imele 25 mrtvih. Portugalci skušajo uničiti gverilce, ki jih podpirajo sosednje črnske države, zlasti Tanzanija, že od leta 1961. Kadar je podpredsednik republike Ky odkritosrčen NEW YORK, N.Y. — Look Magazine prinaša intervju, ki ga je saigonski podpredsednik Ky dal italijanskemu časni karju Fallaciju. Izjava je zato zanimiva, ker pokaže, kaj Ky pravzaprav res misli. Glavni odlomki izjave se glase takole: “Amerikanci so tu, ker želijo ostati ... v Aziji, ne pa zato, ker se brigajo za nas .. . Poglejte Roberta Kennedyja, ki govori o demokraciji, svobodi... Njegovi nazori o demokraciji in svobodi so za mene čisto navadno smešni, ker velesile zmeraj govorijo o demokraciji in svobodi, medtem ko ustvarjajo kolonializem. Začnejo z izjavo: “Smo tu, da vam pomagamo”... Potem pa postanejo gospodarji in zatem kolonijalisti. Dosti mi je tega. . . Mi smo samo pretveza za njihovo (ameriško) domišljavost, ki grabi zmeraj za oblastjo in nadvlado. In v takem boju tvegamo, da smo zadavljeni brez usmiljenja. Celo Ho Či Minh razume to navadno resnico. Jo vsakdo ra- zume, samo ne Amerikanci. Kdor bi to hotel razložiti Ameri-kancem, bi mu bilo to ravno tako težko, kot jim razložiti, da pojem socijalizem ni umazana beseda. Nemogoče je govoriti z Amerikanci, ne morda zato, ker se ne bi hoteli razgovarjati, ampak zato, ker tega ne razumejo .. . Vi, bela rasa, vsega tega ne razumete. Pripisujete preveč važnosti življenju, udobnosti življenja... Kar imamo sedaj, so zakoni, ki varujejo bogataše .. . ♦ Resnični Ky je zanimiva osebnost. Ce je dosleden, bo našel kmalu dosti duhovnega sorodstva s Ho Ci Minhom. Počemu je sploh še v Saigonu, ako ga njegovi nazori vlečejo drugam? Kadar čitamo takele razgovore, jih moramo brati s previdnostjo. Časnikarji so vedno izpostavljeni nevarnosti, da izjave po .svoje zavijejo. Vedno moramo upoštevati tudi, komu so bile izjave dane in v kakšnih okoliščinah. Iz Clevelanda in okolice /stopnice v prodaji— Vstopnice za nedeljski koncert dladih harmonikarjev so naprodaj v Baragovem domu in p r i harmonikarjih”. Kdor le more, naj si nabavi vstopnico že vnaprej. “Veseli vandrovci” bodo igrali— Po koncertu “Mladih harmoni -Karjev”, ki bo v nedeljo 21. apri-ia ob pol štirih popoldne v šolski Jvorani pri Sv. Vidu, bodo igrali ‘Veseli vandrovci” v novi zasedbi: Peter Jančar-harmonika, Edi Mejač-trobenta, Janez Zni-iaršič-klarinet, Ivan Zupan-ki-iara, Tone Ovsenik-bariton in Lojze Petelin-boben. Za pecivo prosijo— “Mladi harmonikarji” lepo prosijo dobre slovenske matere m žene, da bi spekle in darovale •caj domačega peciva za njihov Koncert. Na obisk je prišla— Iz Caracasa v Venezueli je z .etalom dospela v Cleveland na jbisk k svojim belokranjskim prijateljem gdč. Verica Tomc, tečakonja znanega slovenskega skladatelja č. g. Matije Tomca. Nastanjena je pri g. Milanu in ge Mileni Dovic, 370 E. 266 St., v Euclidu. Prinesla je tople pozdrave Slovencev, živečih v Venezueli. Ob prihodu tudi ona lepo pozdravlja clevelandske Slovenke in Slovence. Prijazni gdč. Verici želimo, da bi so lepo imela mecj nami! V bolnišnici— Mrs. Mary Luzar, 17814 Har-land Ave., je v Euclid General bolnišnici, soba št. 914. Obiski so dovoljeni. Zadušnica—- Jutri, v četrtek, ob osmih zjutraj bo v cerkvi Marije Vnebov-zete sv. maša za pok. Matijo Cotmana ob 12. obletnici smrti. Preselili so se— Znano pleskarsko podjetje Tony Kristavnik se je preselilo in je zopet v polnem obratu. Berite današnji oglas in pokličite 946-8436. Vsakih 38 sekund požar CHICAGO, III. — V Združenih državah nastane vsakih 38 sekund en požar. Vsaki dve minuti je v ognju povprečno po en ameriški dom in vsakih 50 minut umrje v ognju ali pa od opeklin, ki jih je dobil pri požaru, po en Amerikanec. Zadnje vesti RALEIGH, N.C. — Včeraj je prišlo do upora jetnikov v Central State jetnišnici. Tekom tega je bilo 5 stražnikov ranjenih, nato pa mrtvih tudi pet jetnikov, ko so oblasti upor strle s silo. SAIGON, J. Viet. — Včeraj in danes je prišlo v okviru obsežnih vojaških operacij v okolici Saigona do ostrejših spopadov z rdečimi. V njih naj bi hib« preko G5 rdečih padlo v boju. Ameriški bombniki -B-52 so ponovno bombardirali prehode iz Laosa v Južni Vietnam za zaledje mesta Hue, kjer je baje zbranih okoli 15,000 rdečih. Računajo z možnostjo, da ti napedejo mesto. MEMPHIS, Tenn. — Po Ga dneh štrajka je bil včeraj dosežen sporazum med odvažale! smeti in odpadkov ter med mestno upravo. Štrajkujoči so večinoma črni, v katerih podporo je prišel v mesto dr. M. L. King in bil tam ustreljen. K, «'.17 St. Clair Ave. — HKnderion l-0«a« — Cleveland, Ohio 44103 National and International Circulation Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Manager and Editor: Mary Debevec NAROČNINA: Združene države: 116.00 ua leto; $8.00 za pol leta; $5.00 za S meaeca Za Kanado in dežele izven Združenih držav: $18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5 50 za 3 mesece Petkova izdaja $5.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: United States. $16.00 per year; $8.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Canada and Foreign Countries: $18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Friday edition $5.00 for one year Second Class postage paid at Cleveland, Ohio No. 77 Weds., April 17, 1968 Politična rekonstrukcija Jugoslavije Ko so jugoslovanski komunisti začeli 1. 1965 izvajati svoje reforme, so na prvo mesto postavili gospodarsko in družbeno reformo in se pri tem tudi ustavili. Gospodarska reforma jim dela največ preglavic, pa vendar je zavrla inflacijo in draginjo na debelo, kar je njen največji vidni uspeh. Kaj naj bo družbena reforma, ni bilo v začetku prav jasno. Pozneje se je pokazalo, da so razmere prisilile komuniste, da so pod družbeno reformo morali razumeti partijsko reformo, torej neko njihovo domačo zadevo, ki za ostalo javnost ni bila preveč zanimiva. Tudi partijska reforma je dosegla par uspehov; speljala je partijo z zarotniško-vojaške organizacije v vsaj deloma odprto stranko. Načelo ‘ demokratičnega centralizma” še zmeraj velja, toda je tu-pavam že preluknjano. Zmeraj več partijskih organov prihaja do veljave, zmeraj manj more glavni odbor ZKJ po svoje gospodariti, zmeraj bolj se uveljavljajo republiške komunistične stranke. Demokratični centralizem je dobil svoj najhujši udarec z znano Rankovičevo afero, ki je do dna pretresla vsaj srbsko komunistično stranko. Srbskim komunistom se je zavrtelo v glavi, hrvaškim, slovenskim in makedonskim je pa začel rasti greben. 1 o je spravilo na dan kar mimogrede vprašanje politične reforme Jugoslavije. Jugoslavija je centralistično urejena in upravljana država. Politična podlaga za medvojni centralizem je bila ideja o narodnem in državnem edinstvu, ki je sicer doživela svoj poraz 1. 1934 z marsejskim atentatom, toda ni bila takrat ubita. Po vojni jo je nadomestila komunistična ideja o demokratskem centralizmu, ki dejansko prevladuje še danes. Resda ustava pozna že od 1. 1945 šest federalnih edinic (republik), toda niti uradni zagovorniki sedanje upravne ureditve ne upajo trditi, da so republike prav do zadnjega kaj pomenile. Kot federacija, so bile in so tudi one še danes le ogrodje v rokah centralnega komunizma. Sedaj se je začelo daniti. Zagreb, Ljubljana in Skopje zmeraj bolj silovito zahtevajo upravno neodvisnost in opirajo svoje stališče posebno na par dejstev: očitajo beograjski federalni administraciji nesposobnost, zanikrnost in o-blastiželjnost; očitajo ji pohlep po fondih, ki jih v glavnem investira v srbski republiki. Zagreb, Ljubljana in Skopje niso v zadregi z dokazi za pravilnost svojega stališča. Debata med njimi in Beogradom je odkrila neverjetno federalno birokracijo pri obravnavanju politike uvoza v letošnji zimi, ki je prisilila mnogo podjetij, da so morala sredi zime omejiti ali pa sploh ustaviti proizvodnjo brez vsake lastne krivde. Odkrila je rudi, kako je Beograd v začetku izvajanja gospodarske reforme v 1. 1965 hitro pobral ves denar iz centralnih fondov in mu namenil rabo v korist srbske republike. Pri rokah so nam samo nekateri podatki, objavljeni v Ekonomski politiki. Že ti podatki govorijo o skupnem znesku preko bilijona dolarjev, pa še niso popolni. EP prizna, da so se tovariši zavedali, kaj delajo, to se pravi, postopali so po načrtu in v duhu demokratskega centralizma. Federalisti v Zagrebu, Ljubljani in Skopju imajo torej v rokah močne adute, zato so pa tudi njihove zahteve po rekonstrukciji države zelo dalekosežne. Čeprav ni seznam njihovih zahtev ne kompleten ne pregleden, se vendarle vidi iz njega, da v svojih skrajnih posledicah želijo pustiti federaciji le najnujnejše skupne posle, pa še te naj federacija vrši pod kontrolo federalnih edinic. Republike naj bi imele svojo besedo pri zunanji politiki, narodni obrambi, glavno besedo pa v gospodarski in socijalni politiki, dočim naj bi se federacija v kulturne, prosvetne, športne zadeve sploh ne vtikala. Ali je to federacija ali konfederacija, o tem se bijejo politični spopadi. To pa ni važno: ne obstoja noben vzorec ne za federacijo ne za konfederacijo. Vsaka država ureja ta vprašanja po svoje in tudi po svoje imenuje državo. Kar je veliko važnejše, je vprašanje, kaj pravijo k temu Srbi. V Jugoslaviji morajo ali trobiti v Titov rog ali pa molčati. Le po ovinkih izražajo svoje mnenje, ki pa zahtevam iz Zagreba, Ljubljane in Skopja ni naklonjeno. Med zamejskimi Srbi je pa v tem pogledu toliko stališč, kolikor je med njimi strank, struj, organizacij itd. Večina med njimi vsaj načelno prizna potrebo po federaciji, toda ne pove, kaj misli pod tem. Skoraj vsi so pa proti idejam, ki prihajajo iz Zagreba, Ljubljane in Skopja. Za ideološki in političen temelj svojemu stališču so si izbrali narodno idejo. Pravijo: ‘‘Lahko je Hrvatom, Slovencem in Makedoncem, ker imajo v svojih federalnih edinicah zbrano glavnino svojih narodov. Pri Srbih je to drugače. Tam je samo pet devetin Srbov v srbski republiki, štiri devetine so raztresene v drugih republikah, v treh med njimi so pa v manjšini. Srbi ne morejo pristati na nobeno rekonstrukcijo Jugoslavije, ki bi parcetirala srbski narod. Najpreje je treba vse Srbe spraviti v eno 'federalno cdinico, potem šele bo mogoč razgovor o federaciji ali konfederaciji.” Naj kdo odobrava ali odklanja srbsko stališče, priznati mora, da imajo Srbi pravico do njega in pravico, da odklanjajo Jugoslavijo, ki bi mu nasprotovala. To je treba podčrtati, da se izognemo nepotrebnim žolčnim prerekanjem. Druga je stvar presoje posameznih stališč. Kot vsaka človeška stvar, imajo tudi vsa ta stališča, beograjsko, zagrebško, ljubljansko in skopsko, svoje svetle in temne strani. Človeški rod pozna samo en način, kako jih spraviš s sveta. Tu je pot preko kompromisov. Na začetku te poti pa mora biti postavljeno spoznanje, da je 1. 1965 komunistični režim zagrabil reformo premalo globoko, ko je postavil na dnevni red le gospodarsko in družbeno vprašanje, moral bi bil dodati še politično in narodno. Škoda je le, da mu njegova politična filozofija onemogoča, da bi dal reformenemu gibanju res pravi obseg in pravo vsebino. Zato obstoji nevarnost, da bodo njegove reforme obtičale sredi poti, ker niso zagrabljene dosti široko. LA. CHICAGO * FARA SV. STEFANA se s svojim finančnim poročilom za leto 1967 zelo postavi. Letni dohodki znašajo $85,959.38, kar je krasen uspeh. S takimi uspehi se marsikaka večja fara ne more ponašati. Cast in priznanje za to gre skrbnemu vodstvu fare ter zvestim faranom. V duhovnem oziru je v fari močno življenje. Poročilo omenja, da je bilo tekom leta 48,000 obhajil. Prvoobhajancev 56, porok 21, pogrebov 33. Le tako složno naprej, v slogi je moč in napredek! Kaka razlika od časov pred 60 leti in zdaj! Kako bi se čudili tisti stari o-čanci, ki bi prišli zdaj nazaj in bi videli vse, koliko se je pozidalo od tedanjih časov do sedaj. V duhu jih vidim, kako bi se čudili. Res napredek, na katerega je lahko vsak zaveden Slovenec ponosen. Tudi na društvenem polju slovenskih društev, podpornih in drugih je še precej življenja. Kar krepko vozijo vsa društva. Morda ne tako glasno kakor nred 40 ali 50 leti še, a življenja je še dosti in to je znamenje, da slovenstvo še kar krepko živi v danih razmerah in okoliščinah. Na društvenih poljih bi bilo lahko še več živahnosti, ko bi se vsi mi ibolj zanimali za to. Tako pa mi utihujemo, pa utihuje vse tudi drugo. Odkar se je uvedlo starostno pokojnino in nekatere bolniške podpore po zvezni vladi, ni več toliko zanimanja za razne podporne organizacije kakor preje. A to ne bi smel biti vzrok, ki naj bi omejeval in zniževal zanimanje za vse ono, kar je naše lastno — našega. Slovenska podporna društva in podporne organizacije so še vedno nad vse važen činitelj v našem narodnem in vsestranskem slovenskem narodnem življenju. Vse to prema-la upoštevamo in cenimo. Samo en zgled: Podporna društva podpirajo bolnike v boleznih in nezgodah. To ni mala reč. Slovenske organizacije posojujejo svojemu članstvu tudi posojila na nižje obresti. Ali ni tudi to važ- namen (ga tudi ni zdaj več med žiimi), je menil, naj bi Jednota v ta namen kaj odrinila. Koliko naj bi pa odrinila? “Za začetek bi bilo treba za ustanovitev urada kakih šest tisočakov ...,” tako je menil dotičnik, je omenil pok. g. Zalar. Hm, dober ipredlog, sem dejal, mož pač gleda na to potrebo z drugačnimi očmi, kakor mi. Ostalo je vse le pri besedah. Seveda, ne takrat ne danes se premnogi ne zavedajo, kaj smejo in kaj ne s premoženjem kake podporne organizacije. Danes poslujejo podporne organizacije pod točno določenimi predpisi in zakoni zavarovalninskih uradov držav. Za take namene morajo biti zbrani posebni prispevki. Iz zavarovalninskih skladov se ne more nuditi za take namene nič. Ti so namenjeni le za podpore članstvu v bolezni in pa za smrt-ninske zavarovalnine. To je treba razumeti. ,Nekaj tednov nazaj sem prejel pismo od osebe, ki se zanima za zgodovinske podatke slovenskih izseljencev v Ameriki. Zanima ga predvsem usoda “Rajske doline” v Kaliforniji, ki so jo ustanavljali pred kakimi 80 leti. Naj bi mu kaj podrobno pojasnil o njej. Dalje, če so mi znane osebe, ki so imele opravka z ustanavljanjem tiste naselbine, itd. Ter da naj bi o tem tudi kaj v Ameriško Domovino napisal. Njegovi prošnji bi rad ustregel. Sem že sam iskal pojasnil tu in tam, pa nič uspel. Zakaj je naselbina “Rajska dolina” končala, kakor je, se mi zdi, da še največ pove črtica ,o “Rajski dolini” v “Novem Svetu”, ki jo je objavil novembra 1940 pokojni g. dekan Matija Šavs iz Shako-pee, Minn. Treba jo je le pazno prečitati in med vrsticami se mi zdi, je povedano, zakaj je šlo, kakor je šlo, in zakaj je “Rajska dolina” ugasnila, kakor je. Seveda se je prejšnja leta dosti govorilo in tudi omenjalo to in ono. Gotovo Ra tiste govorice niso imele zanesljive podlage, vsaj kar so se tikale gotovih o-seb. Najbrže je vodila neprevid- no? Koliko še drugega! In še večjnost v tem, da so ustanavljali bi se dalo doseči, ko bi bilo več i naselbino v takem kraju, kjer ni zanimanja. Kakšnega? Vsake vrste. Najti je treba pota do novih zanimanj in po zanimanjih se pride do novih uspehov. Toliko mimogrede o tem. Morda še kaj več ob drugi priliki. bilo blizu nobenih industrij, kjer naj bi ljudje imeli lahko kaj zaslužka. Ljudje takrat tudi niso imeli na razpolago toliko denarja, kakor bi bilo potreba. Obveznosti so pa naraščale, kot plače- ZBIRATI ZGODOVINSKE j vanje obresti, odplačevanja po PODATKE o naših naseljencih po Ameriki ni lahka reč. Kdor je kdaj to poizkušal, ta razume. Združeno je to z žrtvovanjem časa, delom in stroški. Zanimanja med ljudstvom pa malo. Le s posebnimi motivi se da tu in tam dvigniti malo zanimanja, a ne povsod. Takoj po zadnji voj pogodbi na zemljišča, dohodkov pa nobenih. Neprijeten dogodek, ki se pa ne da drugače razlagati. R. Dolgo jabolko spora ----- . M : Posaarje, malo področje med ni je bilo nekaj zanimanja. A tol^rancijo in Nemčijo, je bilo sko-le v toliko, če bi to zanimanje stoletja jabolko spora med kaj neslo, še se spominjam, ko'Nemci in Francozi. Po prvi sve-sva o tem govorila s pokojnim tovni vojni so se Posarčani z narodno zavednim gl. tajnikom i ljudskim glasovanjem odločili z KSKJ Jožetom Zalarjem. Nek-, ogromno večino za Nemčijo in do, ki bi bil na razpolago za ta j od tedaj je tudi pri njej ostalo. Drašeku v spomin GUARANDA, Ekv. — Čestokrat najdem v “Ameriški Domovini” ime pokojnega dr. Farkaša Andreja; to pomeni, da je imel veliko prijateljev med ameriškimi Slovenci. Nič čudnega, saj ga je poznala tudi cela Slovenija. Zato ne bo odveč, če napišem besedo njemu v spomin. Bila sva tovariša iz študijskih let in velika prijatelja. Bil je vedno dobro razpoložen, nasmejan, življenje je prekipevalo v njem. “Drašek” smo ga imenovali. Močno povezana četvorka dr. Blatnik, dr. Alojzij Tomc (sedaj v Hamiltonu), Drašek in jaz smo se radi lotili tudi najtežjih organizacijskih problemov. Tako smo se vrgli tudi z mladostnim navdušenjem na pripravljanje nepozabnega Evhari-rističnega kongresa, ki je bil v Ljubljani leta 1935. Poverjena nam je bila predvsem veličast-vena akademija v veliki Unionski dvorani. Genijalna Drašeko-va iznajdljivost je kmalu skovala primeren, veličastven načrt programa, katerega osrednje točke so bile: Živi oltar, Slavnostni psalm in Vzkliki. Kar mravljinci navdušenja so me spreletavali, že ko sem čital program. Jaz sem tedaj študiral kompozicijo na ljubljanskem konservatoriju. Drašek je pesnikoval, jaz sem komponiral. Delo je bilo kar kmalu gotovo. Treba je bilo organizirati ogromen mladinski pevski zbor. Hodila sva od gimnazije do gimnazije in sestavila zbor, ki je štel čez tisoč dvesto mladih grl, samih mladih fantov in deklet iz srednjih šol in univerze. Zazvenele so prve pevske vaje. Navdušenje je rastlo od vaje do vaje. Pokojni Lokar, ravnatelj klasične gimnazije, se je nekaj časa otepal, da bi dal dijake svoje gimnazije. Nekega popoldneva pa smo ga opazili za stebrom unionske dvorane, kako posluša pevsko vajo. Z Draše-kom sva pristopila k njemu: “Gospod ravnatelj, samo vaših dijakov še ni.” “Da, da, všeč mi je, zbrali ste kar vso mlado Ljubljana. Jutri pridejo tudi moji dijaki”, je odgovoril in se prijazno nasmehnil, kar ni bila njegova navada. In so res drugi dan prišli; pripeljal jih je prof. Luka Kramolc. Akademija je nad vse veličast-veno uspela, saj so ob spremljavi opernega in vojaškega orkestra grmeli zbori iz ospredja in vseh balkonov v čast Kristusu Kralju. Naj še to omenim, da je Drašek sam odigral vlogo Kristusa pri “Živem oltarju”, in to tako prepričevalno, da sem skoraj pozabil dirigirati od navdušenja. “Jerko, kaj takega pa z lepa ne vidimo,” je rekel po prireditvi moj kolega iz konservatorija Samo Hubad. Drašek je bil izvrsten pesnik. Oton Župančič mu je poveril nekoliko prevodov italijanskih o-per, med njimi tudi Pepeljugo, ki so se nato izvajale v Ljubljanski operi. Samo posluha ni imel bogvekaj, zato sva se tako lepo ujemala, ker sva drug drugega rabila in naju je ta potreba povezala v najiskrenejše prijateljstvo. Izbruhnila je vojna in nas razpršila po vsem svetu. Koliko lepih načrtov je izbrisala! Drašek mi je baje sestavil besedilo za nove mladinske operete, dr. Tomc pa za božično spevoigro “Slovenske jaslice”. Vojna je vse razbila. Oni na Koroško, Italijo, Ameriko, dokler končno tu- Bitka za Bohinjsko jezero Bohinjsko jezero je z zakonom zaščiteno; z drugo besedo: pravni odlok določa, kje se sme ob njem graditi in kako. Praktično se kake skromne hišice ob njem sploh ne da postaviti, zakaj tistim, ki gradnje dovoljujejo, je vselej pri roki izgovor o “zaščiteni obali Bohinjskega jezera”. Toda ko pride nekdo, ki ima milijarde in začne govoriti o deviznih prelivih ter o nočnem življenju, ki da ga nujno potrebujejo “petični inozemski gostje”, tedaj urbanisti in občinski očetje uslužno ukrivijo hrbet in rečejo: Kar izvolite! Izberite si najlepši teren! Tudi Bohinj mora priti do nebotičnika, ki naj stoji zraven cerkve sv. Janeza, tik ob jezeru, da bodo tujci lahko igrali na ruleto in prisostvovali slačenju bolj ali manj pro-palih ženščin. V slovenskem tisku je te dni veliko pisanja o tem, zgražanja in protestov. Tako beremo v ‘Tedenski tribuni’ od 20. marca: “Aprila naj bi se v neposredni bližini Janezove cerkve zasadila prva lopata za novi enajstnad-stropni hotel, ki ga bo financiralo gostinsko podjetje “Lev” iz Ljubljane. Medtem ko se razburja slovenska javnost, medtem ko je tudi republiški sekretariat za urbanizem javno pojasnil, kaj vse je bil storil za ohranitev neokrnjenega jezera — vendar ga očitno nihče ne upošteva! — je zmagovito gostinstvo razglasilo, da bo betonski kolos stal, kjer ne bi smel. Kdo torej pri nas pravzaprav upravlja najlepšo zaščiteno zemljo? Neki hotelski direktorji? Neki urbanisti, ki častijo nebotičnike in zlato tele? Neki od ljudstva izvoljeni občinski uradniki, ki izdajajo protipostavna dovoljenja brez privoljenja ljudstva? In kdo jim lahko stopi na prste? Če jim ne stopijo tisti, ki imajo pravico za to, tedaj res ne vemo, kaj je pravica in zakaj. Gorje brezumnim! Samo manj kot mesec dni bo Bohinj še na pogled deviški, zelen, tih, čist. Potem bo vse to uničeno. Neki ljudje bodo v rokah vihteli dovoljenje za gradnjo, z veljavnimi podpisi in žigi, cingljali bodo z denarjem in pljunili na postavo.” Kdo so ti “neki ljudje”? So to nosilci tiste miselnosti, ki po prihodu komunistov na oblast v Sloveniji ni prenesla, da bi se Sv. Janez ob Bohinjskem jezeru še imenoval sveti, ker to bi bil, kot je sarkastično zapisal dr. France Avčin v ljubljanskem “Delu” srednjeveški “misticizem”, pač pa je pohitelo preimenovati cerkev ob jezeru v Janezovo cerkev, kot da bi bila last nekega Janeza z Gorenjske, ne pa svetniku sv. Janezu posvečena. Ti “neki ljudje”, ki so se vedno skrbno pazili izgovarjati svetnikovo ime, se pa sedaj ne bojijo okrutnega skrunjenja narave, kajti njih bog je po besedah sv. Pavla trebuh, po besedah dr. Avčina pa ‘povampirjeni komer-cializem’. Sicer pa bo ,z ozirom na “nočno življenje” in prostitucijo, ki naj bi kmalu zavladala v bližini cerkve sv. Janeza, res morda najboljše, da za zmeraj pozabimo na vzdevek “sveti”. Naj k tej borbi za ohranitev prirodne lepote okolice Bohinj Mika Spil jak na Turškem« Ko je pred 20 leti grozila ne-; varnost, da bo Stalin poskusil Tita s silo spraviti k pokorščini, je ta iskal zveze in podpore na Zahodu. Tedaj so si zamislili ob' novo balkanske zveze, v kateri naj bi sodelovale Jugoslavija. Grčija in Turčija pri varovanju lastne neodvisnosti. Tedaj 50 vodniki vseh treh držav velik0 obiskovali drug drugega in g°' vorili so celo že tudi o vojaški pogodbi med tremi državami- R vsega ni bilo nič, ko je Stalin u-mrl in se je Hruščev s Titom pobotal. Ko so v začetku letošnjega leta praznovali v Bolgariji 1^' letnico sanstefanSkega miru, v kateri so Turki odstopili Veliki Bolgariji ves osrednji in vzhodni del Balkana skoraj do samih vrat Carigrada, so se v Belgrade spomnili, da bi jim dobri stiki s Turčijo le lahko koristili, ko je Bolgarija javno pokazala, da se še hi odpovedala svojim želja111 po Macedoniji in da pri tem uši' va tiho podporo Sovjetije. Tak0 je predsednik zvezne vlade Mika Spiljak odpotoval v začetku tega meseca na uradni obisk na Tut' ško. Turki so ga ljubeznjiv° sprejeli in se z njim pomenko' vali o vrsti mednarodnih vpra' šanj, vse od Vietnama, Srednj6' ga vzhoda pa do Združenih na* rodov. O Bolgariji, Macedonij1 in Traki ji ni seveda vsaj na giaS v javnosti nihče nič rekel. 0' zračje obiska in razgovorov je bilo “prisrčno, odkrito in poln0 skupnega razumevanja”, praV* uradno poročilo. Predsednik turške vlade S11' lej man Demirel bo prišel na °' bisk v Jugoslavijo še pred kom cem letošnjega leta. mene ni usoda vrgla še dalje, skega jezera kot kronisti dostavimo še zadnjo vest, ki je nedavno prišla iz Ljubljane. Zaradi burne polemike v javnosti se je vodstvo ljubljanskega hotela odločilo, da nameravanega gostinskega objekta do nadaljnega ne bo gradilo. Z gradnjo naj bi pričeli šele tedaj, ko bodo izpolnjeni trije elementi: pristanek javnosti, čim manj prizadeto naravno okolje in zagotovljen gospodarski uspeh novega hotela. v Ekvador! Drašeka ni več med nami! Kako lepo je bilo v domovini! Danes novi rodovi prepevajo pesmi, prav različne, pod različnimi gesli. Kdaj bomo zopet zapeli z združenimi slovenskimi zbori ob bobneči spremljavi slovenskih zvonov slavospev Kristusu Kralju?! Drašek, Ti ga poješ z vesoljnim zborom nebeščanov! Dr. Jerko Grzinčič Za odcepitev od Jugoslavia jih ni veliko “Tržaški Slovenec” poroča ^ letošnji aprilski številki ‘Ki*03 Triglava”, na Angleškem izhaja' jočega slovenskega mesečnika, ° razgovorih z obiskovalci iz Sl°' venije. Od 9 ljudi, s katerimi razpravljal o položaju v Sloveni' ji in o razpoloženju prebivala^3 tam, se niti eden ni zavzemal z3 politično odcepitev Slovenije 0 Jugoslavije. “Nasprotno, vsi so bili m1)0’ nja, da lahko edino Jugoslavij3 zagotovi -Sloveniji meje, ki so j| dobili po drugi svetovni vojni i3 prepreči nadaljno erozijo sl° venstva. .. Ker so bili ti Ij11^ j vseh mogočih gledanj (vsaj ^v‘1 med njimi sta bila medvojna 0 farja, eden pa še sedaj podp*3.3 režim; trije so bili izraziti protl komunisti, eden je bil dolgo z3 prt, dva sta bila iz klerikalni’ družin, eden iz “liberalne”, li pa so bili generacija, ki ^ prednje sploh nič ne pomen i). je name naredila najmočneJ ^ vtis soglasnost njihovega na113 nja. Vsi so se tudi strinjali, ^ bi — na recimo svobodnem re .lj> rendumu — v današnjih kah v Sloveniji politično P0^ rela stranka, ki bi se zavzem3 ^ za odcepitev Slovenije od slavije, kot bi popolnoma p0^ , rela tudi tista, ki bi bila za ceil traiizem take ali kake vrste. Samo dva (18%) od vP1^ šanih sta dejala, da lahko P36^ videvata razvoj- v bodočnosti, bi pripeljal do eventualne sb v ■n J' komunistične vlade raste m ^ postaja vseobsegajoče in tudi v partiji pošteno lomi AMEEIŠKA DOMOVINA, fi0GOMlR MAGAJNA: GRANIČARJI Prečuden je bil ta gozd in Trival je v sebi poleg premnogih lepot vse polno nenavadnih stvari, ki so se zadnja leta do-Sajale v njem. Vsak človek se ne 1 uPal kar tako vanj, ne zaradi j^egove prostranosti, v kateri se ahko izgubiš — saj ni nobena P°t tako zamotana, da bi se člo-Vek končno ne izmotal iz nje, ^°bena steza tako izgubljena, da 1 ne bilo še kakega izhoda. Toda a gozd je skrival v sebi ljudi, 1 so prežali drug na drugega in aterih srce je bilo otopelo za ^Sak strah. Ti medvedje in volovi današnjih dni so se od časa ° basa spopadli med seboj. Nad pekami se je včasih zaslišal r*k, bolj divji kot žalosten in 113 vlažna tla se je zvrnilo tru-v njegovih očeh pa ni ugas- hiso Pati s°j sovraštva niti potem, ko naogle več trepalnice utri-nad njimi. Pa je bil ta krik P^abljen še tisti dan, kakor da ni nikjer nič zgodilo. Temot-1 gozd ga je shranil med svoji-1 skrivnostmi. V tem gozdu so janičarji prežali na črne može, 111 možje so prežali nanje. ,^Sem so bile oči bistrejše od risa ■ strahu ni bilo v nobenem srcu. e kadar je šepnil kdo, da je v k°zdu sam Gorjan, tedaj so se . 111 možje povlekli v skrivališča nema tišina je zavladala vse-Povsod, prekinjena le od krika 2 ^Ce ujede, ki je planila nekje a goščavjem na jokajočo žrtev. 0rjanu se ni nihče več upal ^Ustaviti Potk dasi bi bil v hipu ogat človek, kdor bi ga ubil. v el° se je, kakor da bedi pre- .Uc*na sila nad njegovim življe- njem. hied je taval kak drug človek i . temi molčečimi drevesi, ^ je iz daljne ječe ali pred J0i ali je bežal celo pred smrtjo, n se je že porodilo novo upanje, J°V0 veselje v njem, pa je za *Pp sedel na z mahom porasle ^ale, da bi se v bori minuti ^njen odpočil od dolge poti. A Več vstal s hladnega sedeža. ^Jcgovo telo se je sesedlo s kam-na tla in usta so se molče za-* a v zemljo. Morda niti krik-^ * ni mogel več. Morda je ob .P°hnečem truplu pognal teloh se neveselo razcvetel, pokrit vlros°, kakor bi se jokal ob ži-Jenju, ki je usahnilo poleg Jcga. Zadnji vzdih tistega člo- veka Pa je umrl, ne da bi ga kdo ^šal. xn ^ccj0 naj ga ko h’°zd tako prostran. v ^CVeda so se dogajale tudi bolj ele stvari. Če so graničarji nekje v goščavi izgubljeno ■ °r 2 detetom v naročju, ki je bežal( na la za možem, in so jo pove-hn,.^ cest°> je zavladalo v nji- dušah nepopisno "^Je; ali ko so kakega mlade-a ali dekle vodili po samotnih 2o°2ah. Tedaj bi se jim lahko ^ Clstavil sam vrag in ne bi se Vs^ili pred njim. Natanko so emu človeku pokazali pot v ,^ci in se veselili kakor otroci a e zahvalne besede. er pa življenje graničarjev so pre- Sici bi K i iivijcuju euli*10 ^ab^°- Stotine noči bre prežali ležiščih z spanja, po cele ure so med čermi ali v skritih skoraj nepremično leže ^/ebuhu, ali pa se plazili ka-j^^nkrat so skozi njihov ze- V, kači e po ostrem skalovju. k'!!* ^0m bobneli viharji, pred Katerimi - - ■ - • • se niso smeli skriti ni- Sj °r> kajti tako je ukazovala ,a' Vse to pa ni bilo nič proti v blrn zimskim nočem, ko je tr ar Snal snežinke in je bilo od a. S^ne v°ljn, da je stražar slolnil smrt, ki se je hotela na-^ežk'^ °benj. medtem ko se je m ,u °bleka polagoma izpremi-VSe a v k-'deni oklep. Koža se je ^•m preustrojila v usnje, duše Prerasel mah kakor je pre-goip^ S^VG s*