UREDNIŠTVO IN UPRAVA:	Polletna naročnina . .	L 1.500
34170 Gorizia, Riva Piazzutta, 18 - tel. 3177	Letna naročnina . .	. . . L 3.000
PODUREDNIŠTVO :	Letna inozemstvo . .	L 4.000
34135 Trieste, Vicolo d. Rose, 7 - tel. 37603	Poštno čekovni račun :	štev. 24/12410
{
Leto XXII. - Štev. 34 (1114)	Gorica	-	četrtek,	27.	avgusta	1970	-	Trst	Posamezna	številka	L	70
Vatikansko bogastvo Ozkost rimske vlade
Pogosto slišimo govoriti o vatikanskem bogastvu in marsikdo verjame, da mora biti Vatikan mogočna gospodarska sila. V začetku tega leta je izšla celo knjiga z naslovom »L’or du Vatican« (Vatikansko zlato), ki jo je napisal Nino Lo Bello. Knjigo je predstavil ugledni švicarski dnevnik »La Tribune de Lausanne« in sicer 13. marca. Dne 8. aprila je knjigo v nemškem prevodu predstavil dunajski list »\Vochenpresse«. In končno se je za knjigo zanimal znani nemški tednik »Der Spiegel«. Vsem omenjenim listom se je zdela knjiga verodostojno delo, čigar navedbe so vredne upoštevanja.
POJASNILO VATIKANSKEGA LISTA
Vatikanski list »L’Osservatore Romano« je prinesel 22. julija pojasnila, za katera so prosili zlasti Švicarji. Ust odgovarja po točkah predvsem na pisanje švicarskega dnevnika.
List »La Tribune de Lausanne« je trdil, da je Vatikan prodal 30 % delnic avtomobilskega podjetja Lancia podjetju Fiat. »L’Osservatore Romano« odgovarja, da Vatikan nikoli ni imel delnic podjetja Lancia.
Švicarski list je pisal, da se je Vatikan okoristil s povišanjem vrednosti nemške marke. Sv. Sedež nikoli ni imel zaloge nemških mark.
»L’Osservatore Romano« zanika, da bi Sv. Sedež bil v posesti delnic podjetij Italcementi, Alfa Romeo in IRI. Zanika tudi, da bi Vatikan imel večino delnic pri družbi Italgas, Snia Viscosa in Montedi-son. Pri vseh treh podjetjih ima Vatikan manj kot en odstotek delnic.
Vatikanski list nadalje pojasnjuje trditev švicarskega lista, češ da ima Vatikan večino delnic pri raznih gradbenih družbah in pri zavarovalnicah. Vatikan nima v nobeni omenjenih družb nad polovico delnic. Lažna je nadalje trditev, da nadzira Vatikan sedem glavnih italijanskih bank.
List priznava, da ima Vatikan naložen denar tudi v švicarskih in ameriških bankah, kar je povsem naravno, če upoštevamo svetovno delovanje Cerkve. Podpore ir. pomoč pošilja po vsem svetu. V italijanskih bankah je naložen tisti denar, ki je potreben za upravo vatikanskih uradov.
švicarski list trdi, da ima Vatikan 50 do 55 milijard švicarskih frankov kapitala, kar bi znašalo 7 do 8.000 milijard lir. Vsota je fantastična. Vatikanski list odgovarja, da ves kapital in vse naložbe Sv. Sedeža v Italiji in izven nje ne dosegajo niti eno stotinko omenjene vsote.
»L'Osservatore Romano« se dalje časa ustavi pri trditvi švicarskega lista, da Cerkev vsako leto razdeli nad dve milijardi švicarskih frankov pomoči državam v razvoju, kar bi znašalo okoli 260 milijard lir. List pravi, da je treba ločiti Sv. Sedež kot osrednji organ Cerkve od Cerkve same. Cerkev je vesoljna in deluje po škofijah, župnijah in drugih ustanovah po vseh delih sveta. Znano je, da povsod po svetu cvetejo razne katoliške pobude v pomoč deželam v razvoju in ob raznih naravnih nesrečah kot so npr. Charitas In-tematianolis, Misereor, Adveniat in druge.
Vsota 280 milijard lir pomoči je zelo visoka in bi bilo katoličanom le v čast, če bi nudili vsako leto tolikšno pomoč deželam v razvoju, vendar se zdi vatikanskemu listu vsota močno pretirana. Jasno je le to, da iz premoženja, ki ga upravlja Sv. Sedež, tako visoke pomoči ne more dajati. Sv. Sedež razdeli sam le del denarja, ki ga katoličani zberejo na določene dneve po župnijah vsega sveta. Gre predvsem za pomoč misijonskim deželam. Ta denar v celoti razdeli kongregacija za misijone, ki izda vsako leto poročilo o svojem delovanju. Za leto 1968 navaja poročilo, tla je kongregacija razdelila 50 milijonov dolarjev, kar je približno 30 milijard lir.
Ne sme se zamenjavati premoženja Sv. Sedeža s podporami, ki jih na podlagi konkordata nudi italijanska država ško-
fom in župnikom. To ni kakšna posebnost ItaUje, saj podobno pomoč predvidevajo zakonodaje mnogih držav, celo nekato-1 iških.
švicarski list »La Tribune de Lausanne« tudi trdi, da so po konkordatu oproščeni vseh davkov duhovniki in državljani vatikanske države. Vatikanski list pojasnjuje, da omenjena trditev ne drži. Davkov so oproščeni vatikanski uslužbenci na svoje prejemke. Vatikansko mesto ima trenutno 509 državljanov. Vatikanskih uslužbencev je nekaj tisoč. Povečini so laiki z družinami. Ce se priznava Vatikanu državna suverenost, je naravno, da ne plačujejo davkov italijanski državi od plač za usluge, ki jih vršijo Vatikanu. Duhovniki so po konkordatu podvrženi plačevanju davkov.
Ko je prišlo do sprave med Vatikanom in italijansko državo leta 1929, je italijanska vlada izplačala Sv. Sedežu 40 milijonov dolarjev v gotovini in za 50 milijonov dolarjev zakladnih bonov kot odškodnino zti zaplenjeno premoženje ob zasedbi papeške države.
List »L’Osservatore Romano« pravi, da prinaša le pojasnila v zvezi s trditvami švicarskega lista »La Tribune de Lausanne«, ki jih je omenjeni list povzel po knjigi »Vatikansko zlato«. Že to pa zadostuje, da spoznamo, koliko moremo verjeti knjigi Nina Lo Bella. V lovu za senzacijami zaidejo mnogi časnikarji v lažnivo poročanje. V zadnjem času so se mnoge revije zanimale za vatikanske finance in objavljale stvari, ki ne odgovarjajo resnici.
DEJAVNOST CERKVE ZAHTEVA MATERIALNA SREDSTVA
Ob koncu pravi list, da je treba upoštevati ogromne izdatke, ki jih ima Sv. Sedež. V zadnjih letih so se izdatki še povečali. Pomislimo le na izdatke za zadnji vatikanski koncil, na vzdrževanje raznih pokoncilskih komisij, Tajništva za zedinjenje kristjanov, Tajništva za nekristjane, Tajništva za nevernike, Svet laikov, Komisija za pravičnost in mir, Komisija za izseljence in turizem, ekumensko delovanje, škofovska sinoda, potovanja na razna študijska srečanja.
Vsa ta dejavnost Cerkve je naletela na ugoden odmev v svetu, a vsa ta dejavnost tudi veliko stane. Pri zadnjem obisku na Sardiniji je dejal sv. oče Pavel VI.: »Papež ni bogat, kot mnogi govorijo. Le težko krijemo stroške za vzdrževanje osrednjih uradov Cerkve.«
Pri splošni avdienci dne 24. junija pa je sv. oče dejal: »Opažamo, kako se v našem času, ki ga prevzema želja po posesti in uživanju gospodarskih dobrin, širi javno mnenje v Cerkvi in izven nje, da bi videli evangeljsko uboštvo, zlasti tam, kjer se oznanja in predstavlja. Povejmo kar naravnost: v uradni Cerkvi, v našem apostolskem sedežu. Zavedamo se te zahteve v našem poslanstvu. Z božjo pomočjo, kakor smo se odrekli že mnogim oblikam posvetnosti in smo preuredili oblike cerkvenega življenja, bomo šli po tej poti naprej. Upoštevali bomo zakonite potrebe in nadaljevali s spremembami. Zaupamo, da nas bodo verni ljudje razumeli in nam pomagali, da premagamo stanje, ki ni v skladu z duhom prave Cerkve. Potreba materialnih sredstev s posledicami, ki jih to prinaša — kot iskanje sredstev in njih upravljanje naj nikoli ne prekrije namena, ki mu služijo.«
Objavljamo gornje pojasnilo iz vatikanskega lista, ker pač vsi pogosto slišimo govoriti o bogastvu Vatikana, o pomoči, ki jo prejemajo duhovniki od Vatikana itd. Prav je, da poznamo dejansko stanje, da ne bomo nasedali praznim in večkrat tudi zlohotnim govoricam.
Z neprimerno večjim kapitalom razpolaga ena sama italijanska gospodarska družba, npr. IRI, kot je ves kapital Sv. Sedeža.
STANKO ZORKO
Zakonskemu osnutku Slovenske skupnosti, ki ga je deželni svet z ogromno večino glasov odobril 9. julija letos, se je rimska vlada uprla in ga vrnila v ponovno presojo deželni zbornici. Ko je predsednik deželne zbornice obvestil o vladnem sklepu deželne svetovalce in torej tudi predlagatelja zakonskega predloga dr. Draga Štoko, so se nekatere stranke, ki so zastopane v deželnem svetu, takoj zbrale, da se izjavijo o tem čudnem ravnanju rimske vlade. Prva je sklicala izredno sejo Slovenska skupnost in izdala ob zaključku seje naslednjo izjavo:
Izvršni odbor Slovenske skupnosti se je v sredo zbral na izredni seji in razpravljal o vsebini brzojavke, ki jo je osrednja vlada te dni poslala predsedstvu deželnega sveta in deželnega odbora Furla-nije-Julijske krajine. Vladna brzojavka sporoča, da osrednja vlada
Sredi julija je neki koroški časopis, ki je v manjšinskih vprašanjih izredno aktiven, alairmiral javnost o novi nevarnosti, ki preti Koroški: slovensko podjetje »Gorenjo« iz Velenja namerava ustanoviti podružnico v Pliberku, kjer bi izdelovali električne gospodinjske stroje. Menda so se zastopniki slovenskega podjetja že pogajali s pliberškim županom, ki zgleda, da je načrtu precej naklonjen, ter s predstavniki koroške deželne vlade, katerih zadržanje pa je bolj rezervirano, ker se bojijo političnih zapletljajev, -posebno letos, ko Koroška praznuje 504etmico plebiscita.
Tovarna naj bi po končni izgradbi zaposlila tisoč ljudi, izdelki pa bi bili pretežno namenjeni za izivoz v dežele, kd so z Avstrijo vključene v EFTA. Omenjeni list v ustanovitvi takega podjetja na Koroškem, še posebno na južnem Koroškem, ne vidi nič pozitivnega, pač pa našteje celo vrsto pomislekov in nevarnosti.
Kakih 20 % produkcije bi »Gorenje« skušalo prodati na avstrijskem trgu, kar bi bila huda konkurenca za domača podjetja, pa tudi na inozemskih trgih bi seveda domači izvozniki morali računati z močnejšo konkurenco. Poleg tega pa bi tuje podjetje na avstrijskih tleh bilo deležno vseh ugodnosti, ki jih Avstrija nudi svoji industriji, zlasti izvoznih premij ipd.
Merodajen za odklonilno zadržanje pa se zdi neki drug argument. List namreč ve poročati o ustanovitvi .posebnega oddelka pri ljubljanski trgovinski zbomioi, katerega izrecen cilj da je ustanovitev podjetij v Furlaniji in na Koroškem in s tem gospodarska krepitev slovenskih manjšin v teh območjih. S tam pa se prikaže cela zadava v popolnoma drugačni luči: ustanovitve tovarne potemtakem ne-narekujejo gospodarski, temveč politični interesi...
Kakor je bilo pričakovati, se je na Koroškem kmalu nato vnela živahna diskusija, ki močno spominja na lansko polemiko okrog vetrinjskega gradu, katerega je nameravala kupiti Mohorjeva družba. Omenjeni list je seveda svoje doprinesel in je poleg svojega objavil še vrsto drugih stališč, tako tudi stališče predsednika trgovinske zbornice Slovenije, v katerem leta prepričljivo zavrača vsak negospodarski namen ob ustanovitvi slovenskega podjetja na Koroškem tar nakaže vrsto primerov plodne kooperacije med slovenskimi in avstrijskimi podjetji.
Zanimiva je tudi anketa, ki jo je list izvedel med pliberškimi občani. V večini stališč — vsaj objavljenih —■ pride do izraza, da bi ivsi pozdravili novo podjetje, da se pa bojijo političnih posledic. Kak-
zavrača zakonski predlog deželnega svetovalca Slovenske skupnosti dr. Štoke, ki ga je deželni svet odobril tik pred zaključkom svo-jega spomladanskega zasedanja.
Ministrsko predsedstvo utemeljuje svoje ravnanje, češ da vsebuje zakonski predlog zaščitne norme za jezikovne in narodnostne skupine, kar pa da je v izključni pristojnosti rimske vlade in parlamenta, ne pa deželnih svetov. V tej zvezi se tudi sklicuje na razsodbo ustavnega sodišča štev. 14 iz leta 1965.
Izvršni odbor Slovenske skupnosti ugotavlja, da predstavljajo centralistične težnje osrednje rimske vlade veliko oviro na poti reševanja odprtih slovenskih problemov, ki bi jih Furlanija-Julijska krajina mogla vsaj delno reševati na osnovi člena 3 svojega posebnega statuta.
Slovenska skupnost izraža svo-
šne bi bile te posledice, pa nihče točno ne pove. Naj kot značilen primer navedemo odgovor neke Pliberčanke, M je zaposlena v Mundieniu in zdaj preživlja svoj dopust v domovini: »Jaz sem proti temu, da se Slovenci pri nas vedno bolj razprostirajo. Gospodarsko gledano pa bi seveda mestu koristilo, ker bi mnogi -našli stalna delovna mesta.« Odklonilno stališče je zavzel tudi vodja oddelka za zunanjo trgovino pri koroški trgovinski zbornici. Končno se je oglasil še namestnik deželnega glavarja in njegov zastopnik za časa dopusta, ki ije na vse -te špekulacije jasno odgovoril: kakor v zahodno-nemških ustanovah na Koroškem ne vidi nevarnosti germanizacije, italijansko podjetje ne pomeni italijanizacije, tako tudi ustanovitev slovenske podružnice — če bo do take sploh prišlo — ne bi pomenila slovenizacije južne Koroške.
Toda treznost in stvarnost ni ravno močna stran Korošcev oziroma nekih ljudi na Koroškem, ki pa znajo ustvarjati alarmantno vzdušje. Da je na Koroškem — posebno na jugu — veliko pomanjkanje industrijskih podjetij in s tem delovnih mest, o tem so si vsi edini. Zaradi tega se tudi nihče ne razburja, če npr. kako zahodnonamško podjetje na južnem Koroškem odpre tekstilno tovarno in 'konkurira domačim podjetjem ali pa čipa izvozno odškodnino, ki jo marajo plačati Avstrijci s svojimi davki. Delovna mesta vse to odtehtajo. Iz Pliberka in okolice morajo stotine delavcev iskati kruha v tujini in nova podjetja bi bila prepotrebna — toda slovenska tovarna bi izzvala »politične posledice«.
V-sekakor lahko ugotovimo: na Koroškem nič novega! Lansko leto je bilo treba preprečiti, da pride vetrinjski samostan v roke slovenske Mohorjeve družbe. Celo deželna in zvezna vlada sta se vpregli, da sta »rešili« Vetrinj; zdaj pa nihče ne ve, kaj početi z njim. Letos se bo morda še posrečilo pregnati industrijsko podjetje z južne Koroške. Za gornjo Korošiko, kakor je nekdo predlagal, »Gorenje« že iz -prometnih razlogov gotovo nima zanimanja, pač pa menda že preudarjajo v Velenju, če ne bi šli rajši na štajersko. Tam bi jih namreč sprejeli z odprtimi rokami. Za južno Koroško pa ne bi bilo »političnih posledic«. Izostale pa bi seveda tudi gospodarske.
Ali kakor je zelo duhovito formuliral mlad koroški intelektualec: Grozi nani, da bo letos, 50 let po plebiscitu nastal na Koroškem nov Abwehrkampf (obrambni boj) proti industrijskemu razvoju in napredku na južnem robu dežele.
je globoko nezadovoljstvo zaradi ozkosti, ki jo izkazuje rimska vlada, saj se ta celo upira, da bi bila slovenska narodnostna skupnost imenovana v deželni zakonodaji s svojim polnim imenom, kar je cilj njenega zakonskega predloga in do česar ima slovenska manjšina polno pravico.
Izvršni odbor Slovenske skupnosti jemlje ponovno na znanje zavzetost deželnega odbora in deželnega sveta pri glasovanju omenjenega zakonskega osnutka, hkrati pa apelira, da podpreta zakonski osnutek, ko bo ta prišel ponovno v razpravo deželnega sveta. Slovenska skupnost izraža tudi svoje veliko začudenje nad ravnanjem rimske vlade, ki gre mimo priporočil, zahtev in programov krajevnih pokrajinskih tajništev strank leve sredine, ki so se večkrat izjavile za reševanje slovenskih problemov.
Slovenska skupnost končno poziva rimske oblasti, naj prenehajo z zavlačevanjem reševanja problemov slovenske manjšine in naj stopijo čimprej na pot konkretnega in globalnega reševanja vseh vprašanj, ki jih slovenska narodnostna skupnost v Italiji že leta in leta postavlja v ospredje svojega narodnostnega boja.
Ob zavrnitvi zakonskega osnutka dr. Štoke so zavzele ostra stališča tudi SKGZ, KPI ter PSI.
Po že danih zagotovilih deželnega odbora, se deželni svet ne bo uklonil centralističnim težnjam rimskih oblasti, ampak bo vrnil rimski vladi osnutek brez vsakršnih sprememb. Vlada bo imela potem 15 dni na razpolago, da vso stvar spravi pred ustavno sodišče, ki bo odločalo v dokončni razsoji. Lahko pa gre Colombova vlada (zakonski osnutek je zavrnila še prejšnja Rumorjeva vlada) tudi mimo in se ukloni politični volji deželnih organov. Izgleda, da bodo vse demokratične krajevne sile pritisnile v tem smislu na centralne dejavnike.
Na vsak način pa bo Slovenska skupnost dala vse iz sebe in šla na vse možnostne forume, da se enkrat za vselej črta iz deželne zakonodaje za Slovence sramotna fraza, ki nas označuje za »comu-nita, portatrice di particolari in-teressi« in ne za slovensko manjšino s polnim in pravim imenom.
Za kulturne delavnosti
V	začetku avgusta je deželna uprava odobrila razdelitev 400 milijonov lir, ki so le en del zneska ene milijarde, predvidenega vsako leto za podpiranje kulturnih dejavnosti v deželi. Zakon št. 11, ki določa te ugodnosti, je še precej svež in sicer iz leta 1969. Pravzaprav je letos deželna uprava že razdelila 80 milijonov med knjižnice, arhive, kinoteke, fototeke, muzeje in -pinakoteke.
Od sedanjih 400 milijonov so največ prejeli: deželni zavod za zgodovino osvobodilnega -gibanja v Furlaniji-Julijski Benečiji, ustanova za srednjeevropska srečanja v Gorici, središče za kulturne pobude »Sagi ttaria« v Pordenonu, furlansko filološko društvo v Vidmu, občinsiko gledališče »G. Verdi« v Trstu, stalno dramsko gledališče za Furlamijo-Julijsko Benečijo v Trstu in Slovansko gledališče v Trstu; precejšen del tega zneska so prejele tudi razne ustanove in društva, ki prirejajo pomembne kulturne nastope. Zanimivo je, da je bilo 13 milijonov lir razdeljenih med 14 slovenskih ustanov, ki se bavijo s kulturnim delom med našo narodno skupnostjo.
Jubilejna razstava Toneta Kralja v Kostanjevici na Krki
MSGR. CASAROLIV JUGOSLAVIJI
Tone Kralj se je irodil 23. avgusta 1900 v Zagorici pri Dabrepoljah in je torej, kot smo že poročali, te dni praznoval svojo sedemdesetletnico. Po rojstvu je Dolenjec, a po svojem udejstvovanju v zadnjih 40 letih je, lahko rečemo, Primorec od nog do glave.
Iz članka, ki mu ga je posvetila ljubljanska »Družina« 2. 8.1970, je razvidno, da je pri nas poslikali več kot 40 cerkva. Naj omenim nekaitere: Volče, Avber, Tomaj, Višarje, Katinara, Pevma, Sv. Lucija (zdaj Most na Soči), šentviška gora, Lokov pri Sežani, Hrenovica pri Postojni, Slivje, Dekani, Soča, Ilirska Bistrica in sosedno Trnovo, Slap pri Vipavi, šturje, Brje, Bukovica, Vrtojba, Opatje selo, Mirenski grad, Štandrež, Domberg, Breginj, Šmartno v Brdih, Gorjansko, Kontovel, Pesek, kapela šolskih sester v Trstu (Sv. Ivan), Vajna itd. Tone Kralj je vsaj na področju cerkvene umetnosti posvetil svoje najbolj še sile Primorski, zato smatramo tega velikega slovenskega slikarja, kiparja in grafika za svojega.
Za njegovo sedemdesetletnico mu je bila prirejena pod pokroviteljstvom Dolenjskega kulturnega festivala v Kostanjevici na Krki retrospektivna razstava. V Lamutovem likovnem salonu in -drugih sobah je razstavljenih kakih 80 dal, med temi 18 oljnatih slik v velikem formatu, nadalje kakih 15 kipov v bronu in lesu. Največji kip je dva metra visok. Razstava je res nekaj izrednega in napravi na vsakega obiskovalca globok vtis. Odprta bo do konca septembra.
Otvoritve, ki je bila v nedeljo, 9. avgusta, se je udeležilo veliko ljudi iz vseh krajev Slovenije. Delovanje -slavljenca je orisal akademik Božidar Jakac. Za njim sta spregovorila še prof. Mrak in zastopnica zagrebških Slovencev. Izrekli so obžalovanje, da ni Kralj prejel ob svojem jubileju od sedanjih uradnih kultuimih predstavnikov Slovenije tistega priznanja, k; ga je brez dvoma zaslužil in ki mu ga že desetletja izkazujeta tujina in slovensko ljudstvo. Tudi ni bila ob tej priložnosti izdana nobena monografija. Jubilejna razstava bi morala biiti v slovenski prestolnici, a vse kaže, da naš veliki umetnik ni v milosti pri današnjih voditeljih. Ob koncu so slavljencu sporočali, da ga je Dolenjski kulturni festival imenoval za svojega častnega člana. Zadevno diplomo je Kralju izročil ravnatelj šole Smrekar.
Po otvoritvi je bil v veliki zares lepi dvorani kulturnega doma slavnostni večer. Jubilantova hčd, operna sopranistka Tatjana Kraljeva, je ob klavirski spremljavi dr. Danila Švare zapela več opernih odlomkov. Pevko, ki je že več lat »primadona« v operi v Wuppertalu v Zahodni Nemčiji, je dvorana počastila s ploskanjem, ki mu ni hotelo biti konca. Na večeru je nastopil tudi mladi (slovenski pesnik Tone Kuntner, ki ga je občinstvo nagradilo z navdušenimi aplavzi. Pesmi so bile zelo posrečeno izbrane, v skladu 7.i duhom večera in pesnik jih je podal na način, ki bo ostal udeležencem v lepem spominu.
Iz že omenjenega članka »Družine« in iz govora Božidara Jakca posnemam nekaj podatkov o življenjski poti našega slikarja. Ze leta 1920 je slike komaj 20-letnega umetnika razstavil R. Jakopič v svojem vseslovenskem pomladnem paviljonu. Na priporočilo istega Jakopiča je Kralja sprejel v svojo Specialko tedanji ravnatelj praške Akademije prof. Jan Sitursa. Pozneje je študiral na Dunaju, v Parizu in Benetkah, v Rimu pa še arhitekturo. Svoja dela je Kralj razstavljal sikoro vsako leito v Ljubljani, pa tudi v Splitu, Sarajevu, Pragi, Berlinu in drugod. Kot član jugoslovanskega umetniškega združenja se je udeležil vsako leto pomladanske razstave v Beogradu, zunaj države pa je priredil razstave v Barceloni, Londonu, trikrat v Parizu, Amsterdamu in Benetkah.
Bil je eden izmed redkih umetnikov, ki ga je stroga mednarodna žirija trikrat zaporedoma sprejela na Bienala v Benetkah in sicer 1926, 1928 in 1930. Po takratnem pravilniku bi Tone Kralj imel pravico udeleževati se odslej bienaiskih razstav v Benetkah brez predhodnega dovoljenja žirije. Toda leta 1932 je fašistična vlada izdala nov zakon in naš umetnik je kot tujec izgubil vse pridobljene pravice.
Leta 1932 se je Kralj udeležil z odličnim uspehom mednarodne razstave v Padovi, leto prej jubilejne grafične razstave v Leipzigu ter leta 1937 mednarodne slikar-
ske razstave v Strassbourgu. Izredno pozornost so vzbudile njegove slike tudi v »Salon des independants« in v »Salon d’Autome« v Parizu. Med vojno je bilo žal mnogo Kraljevih slik uničenih. Po vojni se je Kralj udejstvoval zlasti v cerkveni umetnosti, grafiki in kiparstvu.
»Petdeset lat umetniškega udejstvovanja — piše z grenkobo Tone Kralj sam v uvodu h katalogu, ki ga je izdal Dolenjski kulturni festival — je doba, ki se običajno podčrta v javnosti. Tako sem mislil, da bom morda po vsem tam (umetniškem delovanju) le doživel objavljan prikaz svojega celotnega ustvarjanja. Zgodi se, da pride umetnik kot človek "v pozabo” v kraju svojega bivanja, tako ni ne razstave ne monografije. Pač, doživel sem svojo jubilejno razstavo — v Kostanjevici.«
Mi iz vsega srca želimo sedemdesetletniku še mnogo trdnega zdravja in uspehov pri umetniškem ustvarjanju. Želimo -tudi, da bi mu uradna Slovenija .popravila storjeno krivico ter mu končno, čeprav z zamudo, izrekla priznanje, ki mu brezpogojno pritiče.
dr. T. S.
Prefektumi komisar je po dolgem obdobju zapustil pokrajinsko tržaško palačo in odstopil prostor demokratično izvoljeni večini, ki je izšla iz volitev junija meseca letos. To je za vso tržaško javnost, toliko bolj še za slovensko narodno skupnost, pozitivno dejstvo, saj nam doslej ni bila nobena komisarska uprava preveč pri -srcu. Postavke (finančni prispevki nekaterim našim organizacijam), so se od dolgega čakanja kar zapraišile. Zato je tudi naša slovenska javnost z zadovoljstvom sprejela vest o začetku -delovanja novega pokrajinskega odbornika, kateremu načeluje demokristjan dr. Zanetti (slednjemu je komaj 30 let in je potemtakem eden najmlajših, če že ne najmlajši predsednik pokrajine v Italiji). V novem odboru sta tudi dva člana slovenskega rodu, in sicer dr. Lagiša za SSL ter Volk za PSI. Skupna slovenska -lista ima resor za kmetijska vprašanja, za zdravstvo in za higieno. Zelo važno je za SSL, da je ohranila in da bo še nadalje vodila -kmetijski resor, saj je večina kmetovalcev tržaške pokrajine slovenskega -jezika. Volk (PSI) pa bo imel javna deda.
Novoizvoljeni predsednik je na prvi seji, -ki je bila 18. avgusta, prebral politično-upravni program pokrajinskega odbora, ki je sad skoro mesec dni 'trajajočih pogajanj med strankami leve sredine (KD, PSI, PSU, PRI) in Skupno slovensko listo. K tem pogajanjem je SSL pristopila s konkretnimi predlogi, ki so bili v bistvu sprejeti. Program -predvideva:
1. Preureditev pokrajinskih uradov in služba, itako da bosta ustanovljena urada za prevajanje v slovenski jezik in za stike z javnostjo, v katerih bodo nameščeni uslužbenca, ki obvladajo slovenščino.
2. Pokrajinska vlada bo dala pobudo, da se v okviru tržaške univerze ustanovi
Na Marijin praznik 15. avgusta me je pot zanesla na Koroško. Iz Ljubljane sem preko Ljubelja po lepi cesti na slovenski strani, pa manj lepi na koroški, kar hitro prekoračil Karavanke. Prvi večji kraj, ki sem nanj naletel, so bile Borovlje. Seveda sem našel ob cesti le nemški napis: Ferlach.
Bila je ura za iti k maši. V Borovljah je bilo opaziti neko svečano razpoloženje. Kmalu sem zvedel, zakaj. Bila je na sporedu blagoslovitev nove cerkve. Izvršil naj bi jo celovški škof dr. Jožef Kostner.
Opazil sem, da mnogi med seboj slovensko govore. Borovlje so pač dvojezičen kraj, okolica pa kar slovenska. Zato sem pričakoval, in kot sem kasneje zvedel, tudi številni slovenski verniki, da bo g. škof tudi kaj po slovensko povedal. Pa se je vse izvršilo zgolj v nemščini. In vendar je drugače ob nedeljah in praznikih ena sv. maša v Borovljah vedno v slovenskem jeziku.
Zamislil sem se: v Rimu se papež, ko sprejema vernike raznih narodnosti, čeprav ne zna njih jezika, potrudi, da jih
Na povabilo jugoslovanskega zveznega ministra za zunanje zadeve Mirka Tepavca je prispel v ponedeljek, 24. avgusta na štiridnevni obisk msgr. Agostino Casaroli, vatikanski državni sekretar, -služba, -ki odgovarja položaju zun. ministra. Obisk msgr. Casaroli ja se je izvršil neposredno po sporočilu, da sta se Vatikan in Jugoslavija sporazumela o povišanju svojih predstavništev na raven veleposlanikov.
Po prihodu v Beograd je msgr. Casaroli izjavil, da pričakuje dobre rezultate od tega obiska. »Uresničili naj bi to, kar smo izpustili v preteklosti.« Do obiska bi moralo priti že pred nekaj meseci, toda razne okoliščine so to preprečile. Vatikanski diplomat je v Rimu pred odhodom dejal, da niso naprej določili vsebine razgovorov, da pa je jasno, da bo šlo za izmenjavo stališč in da bo govora tudi o tem, kako urediti odnose med Cerkvijo in državo v Jugoslaviji.
Msgr. Casaroli je ostal v Jugoslaviji do 27. avgusta. Sestal se je -tudi s predstavniki republik Hrvaške v Zagrebu in Slovenije v Ljubljani. Tudi s Titom se je srečal na Brionih.
Ljubljansko »Delo«, ko komentira Casa-rolijev obisk, omenja Stalina, ki je svoj čas posmehljivo vprašal Churchilla, koliko
stolica in inštitut za slovenski -jezik in književnost. Prav tako bo pokrajina dala pobudo za ustanovitev inštituta za proučevanje zgodovine, kulture in (tradicij slovanskih narodov.
3. Dokončno 'bo urejen status Slovenskega gledališča.
4. Izpopolnjen bo organik pomožnega osebja v slovenskih šolskih zavodih, ki spadajo v pristojnost -pokrajine.
5. Pri ustanavljanju jasli za najmlajše bo uprava upoštevala potrebe slovenskih otrok.
6. Slovenski šolski zavodi, ki so še brez športnih objektov, bodo v kratkem ustrezno opremljeni.
7. Postavljeni bodo dvojezični obcestni kažipoti.
V	začetku seje je predstavnik SSL podprl predlog komunistične svetovalke Hrovatinove, ki je zahtevala, da se prizna slovenski manjšini pravica, da njeni predstavniki govore v pokrajinskem svetu v materinem jeziku. Za ta predlog je glasoval tudi socialist Volk. Legiša je pripomnil, naj se v tem smislu spremeni notranji obstoječi pravilnik, saj je v slovenščini dovoljeno govoriti v okoliških občinah in se to v praksi 'tudi izvaja. Hrovatinova je govorila v slovenščini, kar je razkačilo misovca, ki je začasno predsedoval -kot naj starejši svetovalec novoizvoljenemu -svetu, vendar pa je njegov burni nastop ostal glas človeka, ki je zamudil zadnji vlak -in ga vse njegovo kričanje ter mahanje ne more ustaviti.
Predstavnik SSL je glasoval za novi pokrajinski odbor s pridržkom in si pridržal pravico dokončne odločitve glede novega pakiraj inskega odbora takrat, ko bo tudi vprašanje bodočega župana in odbornikov v devinsko-nabrežiniski občini dokončno rešeno.
vsaj pozdravi v njihovih besedah; na Koroškem škof, ki je oče nemško in slovensko govorečih vernikov, tega ne smatra za potrebno, čeprav slovenski jezik kar dobro obvlada.
Zakaj to zapostavljanje Slovencev? Kasneje so mi rekli, da je bila krivda na domačem župniku. On je škofu zatajil del svojih vernikov. Verjetno, ker so bili zraven predstavniki oblasti, razni nemški nestrpneži pa tudi, ker mu ni šlo za to, da pred javnostjo prizna dvojezični značaj svoje fare. Če bi domači župnik škofu priporočil, naj tudi slovensko spregovori, bi bil škof to gotovo storil. Primeri od drugod dajejo jamstvo za to.
Res je boleče ugotavljati to zapostavljanje vernikov samo zato, ker govorijo drug jezik. Kako naj ti verniki potem smatrajo Cerkev za nekaj svojega, škofa in župnika pa za svojega očeta? Cerkev postane zanje na ta način mačeha, predstojniki pa očimi. Da se pri tem dela ogromna škoda v dušah, ni treba posebej poudariti.
Goričan
divizij ima Vatikan. »Dalo« označuje to miselnost za nestvarno. Vatikan divizij res nima, toda v -mednarodni politiki je ne* nehno prisoten, saj poglavarja Cerkve priznavajo za -svojega 'duhovnega voditelja milijoni in milijoni vernikov po svetu. Ni skrivnost, da se vatikanski pogledi, poleg mnogih razlik v marsičem 'tudi strinjajo z jugoslovanskimi. Tako se npr. Vatikan povsem zaveda -pomena razvoja v nerazvitih državah, ima podobna stališča do razorožitve, je iskreno zainteresiran za ohranitev miru, nastopa zoper zapostavljanje v mednarodnih odnosih in kaže veliko strpnost in pripravljenost sodelovati tudi z gibanji, ki niso katoliška.
Med trnjem in osatom
Prikolice
Slovenski tržaški tednik je pred nedavnim posvetil uvodnik vprašanju poitalijančenih slovenskih priimkov. V naslovu pravi: »K resnični osebnosti spada resnično ime«.
Z uvodnikom se povsem -strinjamo. Dodali bi le pripombo, da osebe, ki so ohranile poitalijančeno obliko svojega priimka, ko bi mu lahko in brez posebnih težav in stroškov zopet vrnile prvotni slovenski zven, najbrž tega ne naredijo, ker se tako bolje počutijo. Med Italijani veljajo za Italijane zaradi uradne oblike priimka, med Slovenc so Slovenci, saj vsi vedo, da so to res. Tako so kakor tramvajske prikolice: privežeš jih lahko spredaj ali zadaj, zmeraj prav tečejo. Ker sedaj nimamo več -tramvajev, je morda prav, da ostanejo vsaj take prikolice po naših ulicah.
Semeniščniki in bogoslovci v Jugoslaviji
Po podatkih Sveta za duhovništvo pri jugoslovanski škofovski konferenci je bilo v šolskem latu 1968-69 po jugoslovanskih katoliških malih semeniščih 1.892 seme-niščnikov: 1.015 škofijskih in 877 redovniških; v šolskem letu 1969-70 pa 1777 se-meniščnikov: 940 škofijskih in 837 redovniških.
V	velikih semeniščih ali bogoslovjih v lugoslaviji je bilo v šolskem latu 1968-69
1.314 bogoslovcev: v škofijskih bogoslovjih 934, v redovniških 412; v šolskem letu 1969-70 pa 1.365 bogoslovcev: 933 v škofijskih bogoslovjih in 432 v redovniških.
Iz Slovenije
Spominska cerkev v čast sv. Cirilu in Metodu
V nedeljo, 23. avgusta je bila v Mariboru na Teznem (na desnem bregu Drave) ob desetih blagoslovitev temeljnega kamna za novo cerkev sv. Cirila in Metoda s prvo slovesno -sv. mašo na gradbišču na prostem. Temeljni kamen je blagoslovil mariborski škof dr. Maksimilijan Držečnik ob navzočnosti slovenskega metropolita, ljubljanskega nadškofa dr. Jožefa Pogačnika in mariborskega pomožnega škofa dr. Vekoslava Grmiča.
V temeljni kamen so vzidali tudi listino, napisano v 'slovenskem jeziku, da se cerkev gradi za vladanja papeža Pavla VI. v jubilejnem letu, ob 1100-letnici, ko je rimski apostolik (papež) Hadrijan II leta 870 obnovil sirmijsko-panonsko nadškofijo in ji za prvega nadškofa postavil sv. Metoda, brata sv. Cirila, umrlega v Rimu (869).
Ker je Metod bil nadškof tudi panonskim Slovencem in mu je bil v veliko pomoč slaven sko-panon skl knez Kocelj, ki je imel svojo prestolnico v Blatogradu (ob Blatnem jezeru), so v temeljni kamen vzidali tudi kamenček iz nekdanje prestolne cerkve v Kocljevem Blatogradu.
V priloženi listini, vzidani s temeljnim kamnam, je omenjen tudi svetniški škof Anton Martin Slomšek, ustanovitelj Bratovščine sv. Cirila in Metoda (1852). Celo fotokopija Slomškove pisave in sporočila o ustanovitvi (v slovenskem jeziku) je listini priložena in hkrati vzidana.
Na zaključku listine je rečeno, naj bi nova spominska cerkev sv. Cirila in Metoda, naših učiteljev sv. vere, vezala vse Slovence v domovini in v zamejsitvu v vnetem češčenju solunskih bratov in v gorečnosti za njun ekumenski apostolat (de-
lo	za cerkveno zedinjenje ločenih slovanskih bratov).
Slovenski otrok v slovensko šolo!
Od 1. do 15. septembra bodo na vseh didaktičnih ravnateljstvih vpisovali otroke v osnovne šole za naslednje šolsko leto. Pričakujemo, da bodo vsi Slovenci vpisali svoje otroke v slovensko šolo, ker le tako bodo storili svojo narodno, moralno in versko dolžnost. Samo v slovenski šoli se bodo naši otroci naučili slovenščine, ki jim bo gotovo v nadaljnjem življenju potrebna in koristna.
Bralci pišejo
A. K. Jadran, Vietnam, Češkoslovaška, Saratoga itd.
Akademski klub »Jadran« iz Trsta se je bil silno razvnel ob športni tekmi med košarkarsko ekipo ameriških vojakov bro-dovja »Saratoge« ter med slovensko košarkarsko ekipo »Bor«. V posebnem lepaku, ki ga je bilo moč dobiti na Padričah in drugod, je »Jadram zavzel stališče proti ameriškim športnikom, proti ameriškemu imperializmu, proti blokovski politiki, izrekel se je za ideale narodnoosvobodilne vojne, za bazoviške žrtve, in to v enem samem dihu in ne da bi pravzaprav točno razložil, kaj imajo bazoviški heroji opraviti z ameriško ladjo »Saratogo«.
Pustimo ob strani dejstvo, da bi naci-fašizem še danes pobijal tod naše ljudi, ko bi nam tudi ameriški vojaki ne bili priskočili takrat na pomoč (takrat ko je Sovjetska zveza še prijateljsko stiskala roko Hitlerjevi Nemčiji...). Lepak A. K. »Jadran« je vrgel blato tudi na nekoga iz vrst »Bora« (ni povedal imena in priimka), ki naj bi vzdrževal posebne športne oz. vojaške stike (tega ni bilo mogoče točno razbrati) z ameriško mrežo!
V	stilu iz »via Capitolina« (tiskovne napake, opuščanje strešic itd.) se je A. K. »Jadran« z gnevom vrgel na vse, kar diši po ZDA. Pozabil pa je pri tem, da so z raznimi športnimi ekipami igrali tudi sovjetski športniki in še igrajo; pozabil je še, da so v športnih panogah sestavljene tudi vojaške ekipe, ki se tudi v mednarodnem merilu srečujejo in športno tekmujejo. Na vse to je pozabil A. K. »Jadran«! Rad bi pa videl, če bo prav tako pozabil raztrositi primerne protestne letake, ko bo kakšna sovjetska ekipa prišla v naše kraje; ali bo pozval slovenske športnike, naj ne igrajo s sovjetskimi imperialisti, ki so tako hitlerjansko zasedli češkoslovaško.
Sicer pa ne morem razumeti, zakaj nekateri tako radi mešajo šport in politiko, panogi, kateri je treba vsekdar ločiti, ne pa izrabljati za določene težnje. Bi mar ne bilo bolj pametno, da se A. K. »Jadran« posveča raje študentovskim problemom kot pa visoki politiki, bolj organiziranju raznih tečajev, okroglih miz, predavanj, ki zanimajo resnično študirajočo mladino kot pa blokovski in izvenblo-kovski politiki?
' Bivši akademik
Pismo slovenskih misijonark iz Konga
Dovolite, da se najprej predstavimo: smo redovnice Družbe Sv. Duha (Congre-gatio Spiritus Sancti), in se vam predvsem najsrčnejše zahvalimo za vse, kar lepega objavite o misijonih prav zato, ker smo tudi me misijonarke.
Delovale smo več let v Kongu in smo zdaj za več mesecev na oddihu v domovini ter čakamo spet priložnosti, da nas predstojniki pošljejo nazaj v naše misijone v Afriko. Vesele smo, da je vedno več naših rojakov, ki pridno delujejo v raznih misijonskih deželah, ki tako zelo potrebujejo požrtvovalnih misijonarjev in misijonark.
Naša kongregacija Sv. Duha je prav misijonarska in imamo po vsem svetu razmetane svoje postojanke. Kaj malo nas pa je iz Slovenije in sploh iz Jugoslavije. Nimamo niti v Avstriji niti v Jugoslaviji kake hiše, in vendar moramo priznati: Spiritus ubi vult spirat, in tako imamo dovolj prostora tudi v naši kongregaciji za vse duše dobre volje.
Zelo želimo, da tudi v slovenski domovini uredimo skromen domek za svoje misijonske poklice. Za zdaj smo prišle v Avstrijo, tudi vrhovna predstojnica pride kmalu sem in bo obiskala potem slovenske škofe. Če bi se slučajno katera naših deklet prijavila za misijone, dodeljene naši kongregaciji, se lahko tudi pismeno obrnejo na naš naslov. Rade bomo ostale v pismenih zvezah tudi potem, ko se vrnemo v misijone v Afriko.
S.	Benedikta in S. Klara CSSP A 9182, Marija Elend 79, Kamteii, Austria
IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlilllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll
Novi tržaški pokrajinski odbor
um   um  .........  im
MAN|VREDNI VERNIKI
Vtisi s tiborieiia girišlj skutini §
(Nadaljevanje in konec)
V	dolini je še vladal mrak, ko je sonce s svojimi žarki že zlatilo najvišje vrhove naokrog. Tedaj smo bile goriške skavtinje že zbrane okoli malega lesenega oltarja.
Oglasili so se zasanjani toni kitare in že je iz mladih grl zadonela pesem. Mogoče so bili to najlepši trenutki dneva. Narava je molila z nami: vrhovi gora so se pneli v božje naročje in bučanje Tolminke je zadobilo svečan prizvok. Čutila sem, da smo vsi ena sama velika družina božjih otrok in da od vsepovsod zre v nas božje oko. Vsaka bilka, vsaka veja, vsaka žuželka nas je vzpodbujala k molitvi, vse je vabilo k življenju, k Bogu.
In to je bila res molitev, to je bilo pravo stremljenje po dobrem. Vsaka kal nevoščljivosti in sebičnosti je tedaj zamrla in zdelo se mi je, da smo tako vsaj nekoliko podobni Bogu, da nas je res ustvaril po svoji podobi.
»K tebi želim, moj Bog,« je odmevalo po planini, ko smo druga za drugo stopale k obhajilu. Nekaj nepopisnega je sijalo sedaj iz vsakega obraza, nebeški pečat je bil na njem. Prevzela nas je velika želja po življenju, po ljubezni, po vsem lepem in dobrem. Vsak dan je bilo to doživetje novo, vsak dan novo odkritje. Molitev ni bila več le prazna beseda, temveč odkrivanje lastnega srca Bogu, želja po dobroti, plemenitosti in ljubezni.
*	* *
Klic gora je bil neizprosen. Vabile so nas v svoje naročje, klicale so nas med svoje vršace in temu klicu se nihče, ki zaide v njih bližino, ne more staviti v bran.
Ko smo stopale po visokem grebenu in se borile s silnim vetrom, ki se je neusmiljeno zaletaval v nas, so bile naše misli že daleč tam na vrhu gore. Neka neznana sila nas je gnala naprej, vedno više. Tisti visoki skalnati vrh je zadobil poseben čar, posebno lepoto in mičnost: ni se bilo mogoče upreti temu miku. Ko pa smo dospele do cilja... Oh, težko bi bilo opisati občutke, ki v tistem trenutku obdajajo človeka. Vse okrog njega izgine, le višina in nepopisna lepota ostaneta. V srcu pa se porajata čudovit mir in sreča, da je ves .-prevzet in - se Jcot v zamaknjenje dviga v božje višine. Vse to občutje nam je pričaral vrh Krna.
Naslednjega dne nas je pot vodila mimo Krnskega jezera, ki je bilo prelepo v svoji temni zelenomodri barvi. Na levi strani se je strmo dvigala zelena stena hriba, tam pa nas je izpod skalnatega vrha pozdravljala kraljica planin: očnica. Vabeče so se planike ozirale v nas in klicale najdrznejše, da so se povzpeli do njih. Nekaj posebnega in nenavadnega je utrgati tak cvet, ki je tako lep in nežen, a tako odporen obenem.
Med veselim petjem in z mamečim cvetom v roki smo nato zapustile jezero, da bi se čimprej dvignile tudi na Bogatin. Korak nam je sicer postajal težji, bile smo že utrujene, a to nas ni ustavilo. Vsak cvet sleča, mali modri encijan, vitke smreke, vse nas je bodrilo in nam dajalo poguma.
Končno smo dospele tudi na to pravljično goro. Gosta megla je tokrat skrivala pod svojim plaščem vso dolino Tolminke in ves svet tja do Bohinjskega jezera. Tedaj smo šele začutile utrujenost v udih in legle v travo. Sivi oblaki so se podili po nebu in na obrazu sem začutila prve kapljice dežja. Zelene bilke so mi božale glavo, z njih pa je drsela name nežna rosa in se spajala z mojo roko;
nežne rastlinice pa so se nato razbremenjene spet dvignile navzgor...
Sonce je komaj vidno prodrlo s svojimi žarki skozi meglo, ko smo se molče vračale proti taboru. Vedele smo, da bi s katero koli besedo v tistem trenutku motile čudovito razpoloženje, ki je bilo v nas.
* * *
Ko je na tabor legla noč z vsemi svojimi skrivnostmi, je bilo mogoče od daleč opaziti visoke zublje ognja, ki so se prasketajoč dvigali k nebu. Okrog ognja pa sc je zbirala vsa skavtska družina in najprej se je dvignila v noč pesem »Gospod med šotori«. Kitara je skoro otožno pela in vse oči so bile uprte tja v ogenj. Zdelo se nam je kot bi ta plamen vezal vsa naša srca, kot bi družil vse naše želje; vse smo bile kot en sam utrip srca.
Prevzel nas je občutek, da zvezde lepše sijejo, da je postala noč sveta in da Bog Z večjo ljubeznijo gleda na nas. Skrivnostno je postalo šumenje Tolminke, zasanjane so se zazdele sence mogočnih bukev in pritlikavega grmičevja. Pesem nam je privrela prav iz duše; lepa slovenska pesem je bila to in v njej je bila skrita vsa tista ljubezen in vsa vdanost, ki jo lahko mlado srce posveti svojemu narodu in svojemu jeziku. Nikdar prej nisem čutila tako sladke svoje govorice, nikdar nisem tako zelo ljubila in razumela svojega naroda.
*	* *
Tistega večera je bilo vse kot po navadi. Plameni so rahlo trepetali v vetru kot zmeraj, zvezde so prav tako sijale kot vedno, tudi vrhovi so prav tako nemo sta-
li	na straži kot vsak večer. In vendar je bilo nekaj nenavadnega v ozračju, neka čudna tesnoba je prevzela vse. Oči so nam boječe begale okrog, pri srcu pa nas je nekaj skelelo. Pesem je postajala bolj in volj otožna, kitara je donela vedno tiše... plameni so komaj vidno plapolali in oči vseh so se poslednjikrat ustavile na rdečkastih zubljih. Prijele smo se nato za roke in žalostno je v noč zadonela naša pesem slovesa. Ob nas pa je ugašal zadnji taborni ogenj.
_________________________________________ Fr.	F.
Opomba uredništva. - Zaradi stiske s prostorom bomo objavili poročilo o taboru tržaških skavtinj ob Kolpi v prihodnji številki, o taboru tržaških skavtov pod Košuto pa v številki z datumom 10. septembra. Prosimo dopisnike, da to z razumevanjem vzamejo na znanje.
Ostavka devinsko-nabrežinskega župana
Zvedeli smo, da je devinsko-nabrežinski župan Legiša dal iz formalnih razlogov ostavko na mesto župana in ostal tako v občinskem svetu kot navaden občinski svetovalec. Županske posle bo vodil do izvolitve novega župana (po predvidevanjih se bo to zgodilo v prvi polovici prihodnjega meseca) najstarejši odbornik Corberi.
Dr. Legiša je povzel ta korak iz diveh razlogov: 1. ker je župansko mesto nezdružljivo z mestom pokrajinskega odbor-ništva; 2. ker hoče tako opozoriti razne politične in upravne dejavnike, da je sklicanje novoizvoljenega sveta in izvolitev novega župana postalo že nujnostnega značaja.
Kot znano, je LSS zahtevala v okviru zastopstev leve sredine zase župansko mesto (dr. Legiša bi v tem primeru optiral za župana v devinsiko nabrežinski občini) in pa mesto enega odbornika. Vse kaže, da bo LSS ohranila slovenskega župana, kar bi bil zanjo nedvomno precejšen politični uspeh. Kot vemo, pride v nabrežin-skem občinskem sivetu za izvolitev župana in 'odbornikov v poštev več možnostnih kombinacij. Na vsak način pa bo LSS napela vse svoje moči, da bo vodil devinsko-nabrežinsko občino tudi v prihodnji mandatni dobi slovenski župan.
Prosek — Umrl je Alojzij Kalc
Skoro nismo mogli verjeti, da nas je tako hitro zapustil naš dobri sovaščan in zaveden Slovenec Alojzij Kalc. Saj smo ga srečali še v začetku julija na Vejni ob proslavi sv. Cirila in Metoda. Omenil je sicer, da mora naslednjega dne na operacijo, toda kdo bi si 'bdi takrat mislil, da bo moral tako v večnost.
Pokojni je bil zelo zaslužen za kulturno življenje svoje vasi in za demokratični razvoj Slovencev v zamejstvu. Takoj po vojni se je aktivno vključil v slovenske demokratične organizacije in skoro pri vseh 'volitvah kandidiral na slovenski listi. Nikjer se ni bal javno povedati svojega mnenja, čeprav je vedel, da to marsikomu ni pogodu. Udeleževal se je vseh prireditev, taiko na domačem Proseku kot tudi
I
drugje, in rad pomagal tako z nasveti kot z delom pri vsaki slovenski stvari.
Skromnega, a zelo izobraženega in socialno globoko čutečega moža bomo ohranili v lepem in trajnem spominu.
XI. mednarodni tečaj o prevozništvu
Pretekli teden se je pričel na tržaški univerzi XI. mednarodni tečaj o organizaciji prevozov v Evropski gospodarski skupnosti. Letos obravnavajo vidni strokovnjaki predvsem organizacijo prevozov v okviru regionalne .politike Evropske gospodarske skupnosti. Tečaja, ki se bo zaključil 4. septembra, se udeležuje približno 90 kvalificiranih slušateljev iz raznih evropskih in afriških držav.
Sv. Ivan
Žrtev cestne nesreče je postal 69-letni vojni invalid Josip Birsa, ki je utrpel poškodbe v bližini Ljubljane 23. julija. Najprej se je skupno s sinom zdravil v ljubljanski bolnišnici, nakar so ga prepeljali domov, kjer je umrl 11. avgusta. Pokopali smo ga 14. avgusta. Ženi, sinu in sorodnikom naše sožalje.
Cestna nesreča
V	sredo, 19. avgusta zivečer so se v Dolu na Goriškem ponesrečili z avtom tržaški radijski časnikar Saša Martelanc, njegova žena Maja in njegov svak. Prepeljali so jih v goriško bolnišnico. Ponesrečencem želimo čimprejšnje okrevanje.
Študijski dnevi v Dragi
Kakor objavljamo na drugem mestu, bodo tudi letos študijski dnevi in sicer v dneh 5., 6. in 7. septembra v Dragi pri Bazovici. Kot nam je sporočilo Društvo slovenskih izobražencev v Trstu, ki dneve organizira, nameravajo prireditelji opozoriti udeležence ob 40. obletnici usmrtitve bazoviških žrtev na kraj njihove ustrelitve, pri maši, ki jo bo daroval pomožni škof ljubljanske nadškofije dr. Stanko Lenič, pa se žele iv svojih molitvah spomniti bazoviških in vseh neštetih žrtev vojne.
Ponedeljek 9. septembra je določen za skupne izlete, če se bodo udeleženci zanje zanimali. Posebno bi želeli pokazati tistim, ki prihajajo od daleč, naše vasi, naše domove, naš Kras, naše šole, naše prosvetne domove, tako da bi odnesli s seboj vsaj bežno sliko našega tukajšnjega sveta.
študijski dnevi imajo značaj odkritega izražanja mnenj in pogledov ob spoštovanju vseh nazorov. Prireditelji želijo ‘razgrniti pred slovenskega izobraženca slovensko stvarnost. Na študijskih dneh je diskusija prosta in svobodna. Društvo slovenskih izobražencev vabi zato na te dneve vse, ki se žele soočiti s slovenskimi problemi in ki žele prispevati k reševanju teh problemov, morda na študijskih .dneh ali pa kasneje v drugih študijskih edini-cah, na podlagi spoznanj in opažanj.
Pogled na del tabora goriških skavtinj na Pologu pod Bogatinom
Novo vodstvo ljubljanske teološke fakultete
Za .novega dekana slovenske teološke fakultete je bil izivoijen prof. Maks Miklavčič. Za prodekana v Ljubljani je bil izvoljen prof. Marijan Smolik, za prodekana v Mariboru pa prof. Stefan Steiner.
Deseti dušnopastirski tečaj za slovenske duhovnike
Letošnji dušnopastirski tečaj za slovenske duhovnike v zamejstvu in izseljenstvu v Trstu je nosil na sebi pečat jubileja, saj se je vršil že desetič zapovrstjo. Prvič je bil leta 1961 v Celovcu.
Udeležencev je bilo zelo veliko: 81. Bila je to ena najboljših udeležb v zgodovini teh tečajev. Zal letos ni bilo nobenega .duhovnika iz Slovenske Benečije. Tečaj je vodil g. Ignacij Čretnik, rektor slovenske misije za izseljence v Franoiji. Prvi dan, v sredo 19. avgusta, je dopoldne in popoldne predaval dr. Lojze Šuštar, škofov vikar v Churu v Švici. Dopoldne je razpravljal o temi, kaj hoče pravzaprav »nova« moralna teologija, popoldne pa je govoril o posebnosti katoliške moralne 'teologije. Udeleženci so zelo pozorno sledili predavatelju in se z veliko zavzetostjo nato vključili v debato.
V	četrtek, 20. avgusta je pa imel predavanje z razgovorom dr. Franc Bergant iz Londona. Tudi on je obravnaval zelo zanimivo snov: navdihnjenje in nezmoU ljivost v svetem pismu.
Duhovniki so s tečaja poslali pozdravna pisma sv. očetu ter goriškemu in videmskemu nadškofu. Tržaški škof msgr. San-tin je prišel osebno na začetek tečaja in vse zborovalce pozdravil. Po kanoniku Zechnerju je poslal .pozdrave tudi celovški škof dr. Kostner. Po isti poti so mu jih zborovalci vrnili.
Lepo doživetje so bile za udeležence tudi koncelebracije v kapeli Doma duhovnih vaj »Le Beatitudini« na pobočju Krasa med Trstom in Opčinami. V tem domu se je namreč tečaj vršil. Lega kraja, primernost prostorov, prijetno vzdušje, vse je pripomoglo, da so bili vsi udeleženci s potekom tečaja zelo zadovoljni in da so se v najboljšem razpoloženju razšli, želeč si nasvidenje prihodnje leto.
SLOVENSKA TELEVIZIJA
Spored od 30. avgusta do 5. septembra
Nedelja: 9.35 Po domače s Henčkovim ansamblom. 10.50 Otroška matineja. 14.15 Stockholm: Evropsko prvenstvo za moške.
16.45	Motokros za veliko nagrado Karlovca. 18.15 Osamljeni mož - ameriški film.
Ponedeljek: 1830 Mednarodne motorne dirike v Novi Gorici. 20.35 Nastasijevič-Kadijevič: Darovi sestrične Marije - drama TV Beograd.
Torek: 18.30 Medvedov godmjavček. 19.00 Melodije iz Brašova - Claude Nugaro. 19.30 Alkohol in človeško telo. 20.30 Tako žalostno srce - francoski film. 21.55 Veliki orkestri: Gewanthaus orkester.
Sreda: 18.25 Počitnice v Novem Gradu. 15.20 Obrežje - oddaja za italijansko na-rodn. skupino. 20.35 J. Giraudoux: Amfi-trion - drama SNG Ljubljana.
Četrtek: 19.05 Enkrat v tednu. 19.20 Doktor v hiši. 20.35 Zabavno glasbena oddaja s festivala v Montreuxu. 21.25 Kulturne diagonale. 22.05 Dr. Finlay - serijski film.
Petek: 18.15 Mc Pheetersovo popotovanje. 19.05 Pred konferenco nevezanih držav v Lusaki. 20.35 Četrtek - ital. film.
Sobota: 18.00 Barcelona: Evropsko .plavalno prvenstvo. 21.40 Skrivnosti morja. 22.05 Močnejše od življenja - serijski film. ★
Vinko Levstik, hotelir v Rimu, dodaja k že objavljenim darovom za naše domove in ustanove ob 45-letnid svojega življenja še po 10.000 lir za Slomškov dom v Bazovici in za bodoči župnijski dom v Ricmanjih, ki ga gradi tamkajšnji župnik dr. A. Kosmač.
iiiniiiiniiiiiiiiniiflininiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiuiiiiiniiiimiiiiiiiiiiiiiuiiiMiiiiiiiiM
t Msgr. Janez Hladnik
90 V SLUŽBI CERKVE IN NARODA
(SPOMINI )
SLOVENSKO SEMENIŠČE
Ko je v maju leta 1945 zmagal komunizem v Sloveniji, je v tistem preplahu vse bežalo. Eni ker so bili delavni proti komunizmu, .drugi pa ker so se ga bali.
Tako je odšla v Italijo itudi polovica bogoslovcev ljubljanskega semenišča in večina profesorjev. Ravnatelj je bil dr. Lojze Odar, moj sošolec in prijatelj.
Ko sem zvedel zanje, sem jim takoj poslal nekaj paketov obleke. Vse, kar sem mogel spraviti denarja skupaj, je šlo v čevlje in obleke. Prvič sem poslal 80 paketov v begunsko taborišče v Servigliano in v Praiglio, kjer je začasno bilo nastanjeno slovensko semenišče.
Ko je že bilo gotovo, da bodo lahko vsu slovenski begunci prišli v Argentino,
je škofovska konferenca argentinskih škofov preudarila tudi zadevo našega bogoslovja. Pomudil se je sanluiški škof msgr. Di Pasquo, da prevzame celotno isemeni-šče. Ob velikem pomanjkanju duhovnikov je bilo to zanj dar iz nebes.
C. g. Jože Košiček je prevzel nalogo, da se vise podrobno dogovori. Ko so bogoslovci prišli, je bdi prelat dr. Lojze Odar kar naprej moj gost, dokler ni bilo vse urejeno za odhod. Ko je gledal mojo knjižnico, pravi: »Kaj boš ti s tolikimi knjigami! Kaj se ti zdi, če ti jih jaz malo zaplenim in bo s 'tam postavljen začetek naše semeniške 'knjižnice?«
»Le kar, Lojze,« sem mu dovolil. Zelo je olajšal moje omare. Saj mi čas ni niti dopuščal, da bi bral knjige, katere sem po malem kupoval. Njim pa res utegnejo biti v resnično korist.
Seveda je čas prinesel tudi neprilike in nesporazume, toda več let je naše bogoslovje v San Liuisu dobro napredovalo ter dalo lepo štetvilo duhovnikov, od katerih jih je nekaj tudi tam ostalo.
Tri leta pozneje je naše semenišče našlo primerno mesto v Adrague pri Bue-
nos Airesu, pa se je tja preselilo, v ive-liko veselje slovenskih družin, 'ki so s tem dobile apostolsko šolo za sivoje sinove.
STANOVANJSKA STISKA
Najhujše je bilo za družine z več otroki. Na javna dela jih niso vzeli, ker tam ni bilo stanovanj. V mestu se je delo že kako dobilo, toda stanovanj ni bilo. Iz emigrantskega hotela so jih po 14 dneh že odslovili.
V	tej stiski me spomni znana oseba, da namerava dati v najem svojo veliko hišo v ulici Ramdn Falcon družina Ve-niard Zubiaga. Gospa je bila že od nekdaj dobrotnica našim šolskim sestram, ker jim je pomagala postatviti zavod v Laiishi v Formozi na severu Argentine. Po teh sestrah sem dobil torej stike z njimi tudi jaz. Poznal sem jih tudi iz fare Flores. Kar po telefonu jih pokličem. Hitro sem uredil zadevo. Bil je že skrajni trenutek. Že so namreč imeli dogovore z nekim »Padne Juan«, meneč, da sem jaz. Pa je bil hrvaški frančiškan. Talko sem dobil hišo. Jaz sam podpisal garancijo, najem-
niško odgovornost pa »Društvo Slovencev«.
Mnogo skrbi in sitnosti nam je hiša prinesla zaradi nehvaležnih najemnikov, k: so zlorabili stanovanjski zakon in se potem niso hoteli umakniti kot so bili obljubili. Končno smo hišo kupili za slovensko katoliško občestvo in je postala središče vse slovenske delavnosti.
Malo pozneje smo najeli hišo tudi v San Martinu za sedem družin in še pozneje v Ramos Meji ji »Sanatorio El Pino« za 27 družin. Ta hiša mi je prinesla mnogo bridkih ur. Pa pozneje kaj več o tam.
Tudi na avollanedski strani smo najeli več hiš na moje ime, ki pa mi niso prinesle težav.
SLOVENSKA VAS
Kolonizacija v pokrajini Misiones ni več prihajala v poštev. Ljudje so dobili delo v Buenos Airesu in okolici. Treba je bilo torej misliti na lastne domove. Nekateri so se kar lotili tega in se začeli naseljevati zlasti okrog kraja San Justo. Imeli so pač denar. Toda kje naj ga vzame oče
številne družine, ki je vse sproti porabila?
Potrebno je bilo zato misliti na kako zemljo za skupno naselitev. Vedno sem imel v ta namen obrnjen pogled v Lanus, kjer je bila zemlja najcenejša. Gledal sam že malo dalje doli od tramvaja št. 53, a Kemija ni bila za to, kar ni imela užitna vode.
Pa pride neki dan brat Naoe k meni in pravi: »Janez, tista zemlja onstran ulice Guido y Spano v Lanusu je na prodaj. Bo dražba.«
Takoj obvestim našo javnost. Naslednjo nedeljo popoldne gremo, kakih 20 mož, na ogled. Toda skrbelo nas je, odkod dobiti denar potreben za dražbo. Zemlje je bilo namreč čez štiri hektarje, kar bi utegnilo znesti 400.000 pesov. Desetino tega zneska je bilo treba spraviti skupaj že do četrtka.
Pa gremo in si še enkrat ogledamo oglasno desko, na kateri je bila napovedana dražba in najdemo dopisano na svoje presenečanje, da je dražba preložena zaradi časnikarske stavke in nezadostne objave te dražbe za štirinajst dni.
(st nadaljuj*)
Doberdobska kronika
Romanje, Vsako leto radi romamo in potujemo. Najprej smo z dvema avtobusoma v lepem vremenu poromali na Vi-šarje v pestri družbi z Jameljci, povezani v petju in z molitvijo, pa 'tiudi s planinskim doživetjem na hribu Berači in z vožnjo po Belopeškam jezeru.
Izlet v Slovenijo. Zgodaj zjutraj 14. avgusta smo pobrali udeležence iz Doberdoba, Jamelj, Štivana in Dola: 48 oseb, povečini fantje in dekleta. Prva točka je bila vas žapuže pri Ajdovščini, kjer smo imeli sv. mašo v zgodovinsko važni cerkvici sv. Martina, nato pa si od kozarčku pristne-ga tropinovca in kave ogledali rojstni dom domačega župnika. Druga postaja je bila v čudoviti Postojnski jami. Med nadaljnjo vožnjo smo se ustavili v Ljubljani, potem še na Trojanah, nato pa občudovali nasade hmelja in se končno ustavili v Šempetru pri Celju, kjer smo si ogledali rimske izkopanine z izčrpno razlago zgovornega vodiča. Glavni cilj je bil Slomškov dom na Slomu, kamor smo dospeli po precej slabi cesti. Občutki so se nam mešali, ko so nam prebivalci v kleti Slomškove hiše prodajali vino, jabolčnik in sake ob veseli slovenski pesmi, končno pa tudi odklenili vrata dvojne sobe, kjer pa je iz puste golote sten z razumevanjem zrla na nas samo Slomškova slika. V sosednji sobi pa je bilo videti na pol zmfr tano, na pol zloženo pohištvo (skrinja, miza, stolica, postelja, omara). Kdo ne bi bil razočaran! Seveda so nam domačini hiteli zatrjevati, da bo »oblast« poskrbela za pravilno ureditev... Upamo, da bo po-četnik slovenskega šolstva, izobrazbe, verske kulture, cerkvene edinosti in Mohorjevih knjig dosegel vsaj toliko javnega spoštovanja v domači deželi, da nas ne bo sram, ko ga bodo tujci občudovali, posnemali in častili.
S pesmijo »En hribček bom kupil« smo se poslovili in zbrzeli preko Slovenske Bistrice in Dravskega polja do mogočnega Ptujskega gradu, ki je že od daleč žarel v luči žarometov. Po večerji smo že .precej utrujeni dospeli po razdrapali cesti končno na največjo štajersko božjo pot: Ptujsko goro. Po pozdravni Marijini pesmi nas je vljudno sprejel domači gospod župnik-mi-norit in nam odkazal prenočišče pri raznih družinah. Tu smo spoznali, kako je tamkajšnji narod vljuden, pa obenem preprost, delaven in pošten. Bolj kot zvonjenje nas je drago jutro zbudilo množično zbiranje vernikov, ki so kljub delovnemu dnevu 15. avgusta ves dan polnili mogočno in prostorno cerkev. Celo 150 fantov in deklet italijanske Katoliške akcije je poromalo ta dan semkaj. Oltarna podoba naredi takoj čudovito lep vtis na vsakega: pod Marijinim plaščem je 85 zastopnikov raznih stanov. Vse je bilo skromno, a obenem slovesno in mogočno: petje, pobožnost, moški z rožnim vencem, obhajila, dostojnost, zbranost. Mi smo se čutili skoraj tujci med tem ljudstvom.
Po maši je sledila razlaga svetišča in že je prekmalu prišla ura slovesa. Ob povratku smo srečavali na cesti vrste kolesarjev, avtomobilistov, ki so v vsej vročini in prašni poti res romali k Mariji. Samo živa vera rodi ‘tako ljudstvo! Občudovali smo Ptujsko polje in se čudili, kako da kljub delovnemu dnevu ni niti enega kmeta na njivah razen na državnem posestvu! Okrog poldneva smo privozili preko Slovenskih goric do Ljutomera, kjer smo si zasluženo privoščili znamenito tamkajšnje vino: Jeruzalemčana in Ljutomerčana. Potem smo vozili skozi Prlekijo, mimo Hrastja, kjer je rojstna hiša prvega slovenskega kardinala Missia do sloveče Radenske Slatine: pošteno smo se je napili, mladi pa se v lepem kopališču po-hladili. Zadovoljni smo jo mahnili pogledat še plavajoči mlin na Muri, avstrijsko mejo v Radgoni in se ustavili v Mariboru, kjer Smo zmolili litanije Matere božje na Slomškovem grobu, g. -gvardijan pa nam je podal izčrpen Slomškov življenjepis, še malo smo se zasukali po Mariboru (akvarij, mestni park) in že pohiteli naprej, da smo si lahko ogledali v Celju III. sejem obrti, ki nam je jasno prikazal pridnost in iznajdljivost štajerskega človeka. Čevapčiči, klobase, vino in domače pivo so ntun dali spet korajžo, da smo zbrzedi proti domu, a še prej popili zadnji kozarček vipavca v Vipavi. Kazalec se je pomikal že proti drugi uri čez polnoč, ko smo se 16. avgusta zadovoljni ustav-
ljali po kraških vaseh. Vse je šlo, hvala Bogu, srečno in veselo. Hvala tudi društvu »Hrast«, ki je pripomoglo za lepi uspeh.
V	Medani so tudi letos nemoteno praznovali Marijo Vnebovzeto (Rožnico) z mogočno procesijo. Nič ni motilo, če je bil zadnji hip prepovedan nastop godbe. Tudi najavljeni ples ni mogel motiti, ker se ga ni udeležil niti en famt ali dekle. Še osramočeni muzikanti so jo morali brž popihati. Kaj pa naj rečemo doberdob-skim organizatorjem »šagre mladosti«, ki so se hoteli uveljaviti na račun Marije Snežnice, kateri niso hoteli odstopiti -tradicionalnega prostora za dostojno in nemoteno praznovanje. Po pravici -lahko sumimo, da se za športno masko skriva vse kaj drugega!
Podgora
Končno se vendar, po dolgih mesecih, spet bližamo rednemu zvonjenju. V kratkem bodo namreč namestili v našem zvoniku vse potrebno za zvonjenje na električni pogon. Zagotavljajo, da bo v mesecu septembru vse izgotovljeno. Mnogo je zavednih vernikov, ki zbirajo ah pošiljajo prispevke za to važno delo. Naj bo na tem mestu izrečena .topla zahvala vsem, ki taiko velikodušno pomagajo.
Pa še nekaj. Pripravljamo dvodnevni izlet in romanje, v katerem bomo v soboto 5. septembra prispeli v Marijino svetišče Caravaggio. To je že kar blizu Milana. Od tam bomo šli preko Bergama v Sotto il Morate, rojstni kraj papeža Janeza XXIII. Pot bo vodila mimo Gardskega jezera v Rivo, Rovereto in Trento. Tam nas bo čakala večerja, prenočišče in zajtrk v izbornem hotelu. V nedeljo, 6. septembra si po maši ogledamo večje zanimivosti in odpotujemo proti Pedaveni (Feltre), kjer bomo videli zanimiv zoološki vrt in pili pivo iz »škornja«. Zvečer bomo zopet doma. Kdor se še poleg vpisanih želi udeležiti, naj se čimprej prijavi.
Dol
Praznovanje Marijinega Brezmadežnega Srca je izredno lepo uspelo. Saj imamo v vsej okolici naj večji kip Fatimske Marije v naši kapeli, ki je pred dvajsetimi leti romal od vasi do vasi. Letos je bila kapela lepo in bogato okrašena in tudi zunaj razsvetljena. Slovesne sv. maše ob 10,30, s tremi duhovniki, se je udeležilo izredno veliko vernikov, ki so se dobro izkazali pri ofru za kapelo (barvanje). Še posebno pohvalo zaslužijo združeni pevski zbor in osebe, ki so okrasile bogoslužni prostor.
Prav tako lepo je bilo tudi zvečer ob sedmih, ko je g. dekan Kretič razložil pomen češčenja Brezmadežnega Srca Marijinega, ki naj se izkaže konkretno s krščanskim življenjem po veri z Marijino pomočjo.
Pet duhovnikov s pevci in verniki je nato s petimi litanijami Matere božje glasno slavilo Njo, ki je rekla: »Odslej me bodo blagrovali vsi rodovi!« Ko smo se zadovoljni razhajali, je padla beseda: »Kdaj nam pošljejo stalnega župnika? Saj se že bliža novo šolsko leto in toliko .drugih opravil!« Bog daj, da bi bili res čimprej uslišani, pa tudi da bi iz naiših vasi na Krasu pošiljali dečke v semenišče, saj velja tudi za to, kar piše na nekem ljubljanskem baru: »Daj - dam«!
Svetovalka M. Ferletič slovenskim volivcem
4.	avgusta se je prvič sestal novi pokrajinski svet goriške pokrajine, da je povzel sklep o potrditvi novoizvoljenih svetovalcev in izvolil predsednika ter odbornike pokrajine, imena katerih so čitateljem že znana.
S tem v zvezi, kot izvoljena kandidatinja na listi SDZ, čutim dolžnost, da se zahvalim vsem, ki so zaupali svoje glasove slovenski listi z znakom lipove vejice ir. tako ponovno zagotovili predstavnika Slovenske demokratske zveze v goriškem pokrajinskem svetu.
Zavedam se težke in odgovorne naloge, ki mi je zaupana. Zagotavljam pa, da bom storila vse, kar je v mojih skromnih močeh za dosego številnih ciljev, katere smo si zastavili, zlasti v prid slovenske manjšine. Da bomo pa to dosegli, smatram za nujno potrebo skupno in požrtvovalno sodelovanje vseh volivcev, ker samo tako lahko izvoljeni zastopnik v resnici predstavlja voljo in potrebe ljudstva ter jih uspešno zagovarja.
Zaradi tega sporočam, da bom vedno na razpolago za kateri koli problem tako upraviteljem in predstavnikom slovenskih občin, občanom samim kakor tudi vsem tistim, ki se zanimajo za javno življenje in kulturno udejstvovanje.
Prepričana sem, da bomo na tak način čez pet let z zadovoljstvom vzeli v pretres obračun skupnega delovanja, saj bo lahko pokrajinski svet spoznal, da so bili predlogi predstavnika SDZ vedno predlogi ne ene same osebe, temveč cele skupnosti.
Zahvaljujem se torej za tako sodelovanje, ki mi bo dalo največjo pobudo in pogum pri odgovornem delu.
MARIJA FERLETIČ, pokrajinska svetovalka
DAROVI
Za Katoliški dom v Gorici: U. Z. 6.000; N. N. 5.000; Marijina družba 20.000; Kristina Močilnik v spomin pok. Franca Ve luščak 10.000; N. N. 6.000; N. N. 3.000 N. N. 3.000; N. N. 3.000; N. N. 3.000; N N. 6.000; N. N. 1.000; N. N. družina 5.000 Vinko Levstik, Rim, 10.000 lir.
Za Zavod sv. Družine: v spomin pok. Petra Špacapana .daruje Štefanija Brum-at
2.000 lir.
Za župnijski dom v števerjanu: N. N.
30.000; A. R. 10.000; M. K. 10.000 lir.
Za župnijsko cerkev v števerjanu: M. T.
20.000; Ladislav Ciglič 4.000 lir.
Za župnijsko dvorano v Doberdobu:
Gergolet Emilija 5.000; Jelen Ana 5.000; društvo »Štandrež« 5.000; Č. L. 5.000; G. M. 3.000; Akna J. 3.000; Karlina Lavrenčič 5.000; Juren F. 5.000; Ferletič Marija 5.000; družina Soban iz Jamelj namesto cvetja na grob pok. g. župnika 10.000 lir.
Za Marijanišče na Opčinah: N. N.,
Briščki, 2.000 lir; N. N., Opčine, 1.000 lir.
Za cerkvico v Stojakovem: N. N., Šte-verjan, 3.000 lir.
Ob prvi obletnici smrti brata dekana Alojzija Pavlina dairujeta sestri Marija in Jožefa za Alojzi j evišče 3.000 lir, za Zavod sv. Družine 3.000 lir, za Katoliški dom
3.000 lir in za katoliški tisk 1.000 lir. Namesto cvetja na grob ljubljenega
moža Ivana Korošca iz Boljunca daruje žalujoča žena Uršula za tiskovni sklad »Katoliškega glasa« 5.000 lir.
Vsem plemenitim darovalcem Bog povrni, rajnim pa daj večni pokoj!
Vsem, Ki so se prijavili za
EKUMENSKO POTOVANJE
V	BOSNO IN DALMACIJO
sporočamo, da se bo to izvršilo, kot smo že javili, od 14. do 19. septembra. Odhod z avtobusom iz Gorice 14. septembra ob 6. uri zjutraj s Travnika, iz Trsta pa izpred sodne palače (ulica F. Severo) ob 7. uri, vedno po italijanskem času.
ZA KMETOVALCE
RADIO
TRST A
Poročila: 7.15 (samo ob delavnikih), 8.15,
11.30 (samo ob delavnikih), 13.15, 14.15, 17.15 (samo ob delavnikih), 20.15 in 23.15.
Dejstva in mnenja: 14.15 (samo ob delavnikih).
Šport: (dnevno) ob 20.00 uri.
Spored od 30. avgusta do 5. septembra Nedelja: 9.00 Sv. maša iz župne cerkve v Rojanu. 11.15 Oddaja za najmlajše: F. Kumer: »Pisana žogica«. Mladinska igra.
11.45 Ringaraja za naše malčke. 12.00 Nabožna glasba. 13.30 Glasba po željah. 15.30
F.	A. Bon: »Pretkančeva starost«. Komedija v treh dejanjih. 17.30 Revija zborovskega petja. 18.45 Bednarik: »Pratika«. 19.15 Sedem dni v svetu. 19.30 Glasba iz filmov in revij. 20.30 Iz slovenske ljudske epike.
20.45 Ansambel »Beneški fantje«. Ponedeljek: 11.35 Šopek slovenskih pesmi. 12.10 Kalanova: »Pomenek s posiu-šavkami«. 13.30 Glasba po željah. 17.35 Slovarček sodobne znanosti. 17.55 Obletnica meseca. 18.30 Zbor »E. Grion« iz Tržiča.
20.30 Pesmi od vsepovsod. 21.00 Romani, ki so vplivali na zgodovino. 21.25 Romantične melodije.
Torek: 11.35 Šopek slovenskih .pesmi.
12.00 Bednarik: »Pratika«. 13.30 Glasba po željah. 17.00 Tržaški mandolinski ansambel. 19.10 Humor v slovenski literaturi (12) »Narte Velikonja«. 19.45 Zbor »Vinko Vodopivec«. 20.30 Danizatti: »PoJkova hči«, opera v dveh dejanjih.
Sreda: 11.35 Šopek slovenskih pesmi.
12.10 R. Vodeb: Po sledovih nekdanjih kultur v Italiji (10) »"Velika Grčija” v Italiji«. 13.30 Glasba po željah. 17.20 Za mlade poslušavce: Sodobne popevke. 17.35 Mladina in šport. 19.10 Higiena in zdravje.
20.30 Simfonični koncert. 21.45 Glasba v polmraku.
Četrtek: 11.35 Šopek slovenskih pesmi.
12.10 F. Antonini: Otroške sanje in njih pomen (5) »Podoba očeta v otroških sanjah«. 13.30 Glasba po željah. 17.35 Na počitnice. 17.55 Kako in zakaj. 18.40 Južnoameriški motivi. 19.10 G. Godali: Življenje na drugih svetovih - domneve in možnosti - 10. oddaja. 20.30 J. Jalen: »Dom«. Igra v štirih dejanjih. 21.55 Beethovnove komorne skladbe.
Petek: 11.35 Šopek slovenskih pesmi.
12.10 Izlet za konec tedna. 13.30 Glasba po željah. 19.45 »Beri, beri rožmarin zeleni«. 20.45 Koncert operne glasbe.
Sobota: 11.35 Šopek slovenskih pesmi.
12.10 N. Kuret: Slovenski in furlanski običaji - 3. oddaja. 13.30 Glasba po željah. 15.55 L. Davanzo: »Varna pot« - oddaja o prometni vzgoji. 16.05 Operetne melodije.
16.45 Pravljioe in pripovedke naše dežele.
17.00 Znani pevci. 17.35 Umetniki odgovarjajo. 17.55 Moj prosti čas. 18.30 Oktet »Planika« iz Gorice. 19.10 R. Dolhar: Alp ske poti in smeri (10) »Visoka Bela špica«. 20.30 Teden v Italiji. 20.45 Nekdanji sloviti procesi v Trstu: N. Perno-E. Bene-detti: »Ljudje so sodili«.
Prijava zaloge vina
Znano je, da je treba vsako- leto prijaviti staro vinsko zalogo in novi pridelek. Letos je glede prijave stare zaloge nastala važna sprememba. Stanje vinske zaloge na dan 31. avgusta je treba prijaviti najkasneje do 6. oktobra pristojnemu troša-rinskemu uradu. Kot je razvidno, zakon daje več kot en mesec časa za prijavo, toda ta ugodnost velja samo za letos; prihodnja leta bo treba oddati prijavo že do
6.	septembra. Zaloge vina morajo prijaviti tako pridelovalci kot veletrgovci. Za prijavo novega pridelka pa je čas do 30. novembra. Glede te prijave bodo izdali še točnejša navodila.
Beseda v slovo
G.	Franc Terpin in gospa sita se iz šte-verjana preselila v Gorico. Ker jima ni bilo mogoče osebno se posloviti od -vseh dragih števerjancev, med katerimi -sta preživela vse življenje, potom »Katoliškega glasa« iskreno pozdravljata vse. Zlasti pozdravljata in se zahvaljujeta vsem odjemalcem trgovine v Števerjanu, ki sta jo vodila polnih 50 let. Zagotavljata, da rojstnega števarjana ne bosta nikdar pozabila in ga vedno ohranila v najlepšem spominu.
Pismo Rolanda Incontrera
Med valikošmarenskimi počitnicami smo prejeli pismo Rolanda Incontrera, ki je bil na pokrajinskih volitvah predsednik 191. volilnega sedeža v Trstu in je dal odstraniti z volišča Borisa Rutarja, ker »si intratteneva, a lungo, discorremdo in una lingua a lui ignota«.
O tem ravnanju omenjenega predsednika, ki je vzbudil med Slovenci mnogo nepovoljnih komentarjev, je poročal tudi naš list. Sedaj pa nam je g. Incontrera, da »bi branil svoje dostojanstvo«, poslal popravek, sklicujoč se na tiskovni zakon. Ker zahteva to pismo primeren komentar, ga bomo objavili v prihodnji številki.
OGLASI
Za vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski L 70, osmrtnice L 100, več 8% davek na registrskem uradu.
Odgovorni urednik: msgr. dr. Fr. Močnik Tiska tiskarna Budin v Gorici
Izdaja Katoliško tiskovno društvo
Slovenske izobražence vabimo na
ŠTUDIJSKE DNEVE
ki bodo 5. in 6. septembra v Dragi pri Bazovici.
• V soboto, 5. septembra je začetek ob 17. uri. Sledita dve -predavanji z diskusijo (dr. Jože Goričar in Ciril Zlobec).
• V nedeljo, 6. septembra se prične tečaj ob 9. uri s sv. mašo (škof dr. Stanko Lenič), nakar bodo ob 10,30 ■tri predavanja (prof. Tomaž Pavšič iz Idrije, dr. Emidij Susič iz Gorice in dr. Erik Prunč iz Gradca).
• Popoldne, 6. septembra s pričetkom ob 4. uri bosta dve predavanji: dr. Maks Miklavčič in prof. Edvard Kocbek.
V	Dragi je možno prenočiti in biti na hrani. Pojasnila je dobiti v Trstu, ul. Donizetti 3/1, -tal. (040) 768189 vsak dan od 10. do 12. in od 17. do 19. ure.
OBVESTILA
Romanje na Barbano. Tudi letos se bo vršilo to že tradicionalno romanje in sicer v torek, 15. septembra. Vpisujejo krajevni dušni pastirji, ki naj -tudi -poskrbijo za avtobuse. V Gorici vpisuje g. Artur Koshuta, ul. Mameli 8 v pisarni »Ello« in sicer ob delavnikih od 10. do 12,30 in od 16. do 18,30. Ob sobotah in nedeljah je pisarna zaprta.
Zavod sv. Družine v Gorici. Starše, ki nameravajo letos poslati svoje otroke v omun j oni zavod, prosi, da jih vpišejo do
1.	septembra, da bo moglo vodstvo zavoda računati z zasedbo prostih mest.
Opčine. Vsakoletna Marijanska procesija bo letos v nedeljo, 13. septembra. Začetek ob 15.30. Isti dan zjutraj bo na Repen-tabru »Kraška oheet«.
BANCA Dl CREDITO D! TRIESTE
S. P. A.
TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
GLAVNICA LIR 600.000.000 — VPLAČANIH LIR 300.000.000
Tekoči računi — hranilne vloge — krožni čeki varnostne skrinjice — neprekinjena blagajna
Dopisniki po vsej Italiji
MENJAVA VSEH TUJIH VALUT
TRST
Brzojavni naslov: Bankred
UL. F. FILZI Št. 10 Tel. 38-101 — 38-045