lev. 23. V Ljubljani, dne 10. junija 1926. Mesečna priloga »Novice v slikah". Poštnina plačana * gotovini. Leto XXXIX. lnil« JusMtoTMUke kmetsk« nti«. - <>n» 3« Dl» u cele let«. — Z» inozemstvo «0 Din. — l'o«a inetni številki I Din. — V limeratnom delu r»k> ilrobnu vrstici tli nje prwt«r 10 IHn. Izb »J« "tke mit ek R rjntraj. - Spisi ta dopisi nsj se poiH)«Jo rrfidnUtTO ..Dimoliobt", ukUi reldunimlj« In lnseretl pa Hpr»TnlStrn „I>om«lJnb»" r I.Jitljiml, Kopitarjev« nllra Stev. t. Dve fronti. Spot ▼ bratskem objemu. Velikanski shod, ki je bil v Ljubljani jroti korupciji, ne da spati tistim, ki ob-iudujejo Žerjava in Puclja. Obojne je v ivo zadel. Čutijo, da je vse, kar je na Slo-lenskem poštenega, nanje pokazalo kot na jaštitnike korupcije. »Jutro* glasilo žer-avov^ke stranke in »Kmetski list: glasilo irvatskih radičevcev na Slovenskem, oba /bratski slogi pihata od jeze, da je ta shod [ako mogočno uspel. Poročali smo že, da so udi pred shodom obojni liberalci demokratskega in radičevskega kova pisali proti ilioilu. Eni so po Ljubljani nabili lepake, rjer so smešili dr. Korošca, drugi so pa še »red vUnionom ljudem vsiljevali letake »Kmetskega lista -, da bi odvrnili udele-Sence od shoda. Vsa prizadevanja pred (hodom in po shodu pa so seveda ostala listo prazna, ker ljudstvo ve, da sta odslej Sloveniji dve Ironti, na eni strani vsi Jštonjaki in somišljeniki Slovenske ljutb ie stranke, na drugi strani zagovorniki n lihi branifelji korupcije, ki jo je liberalna stranka vpeljala tudi k nam na Slo^ rensko in ki jo danes radičevstvo brani glasovanjem v narodni skupščini. tako sta se Radič in Pucelj bojevala proti korupciji. Nihče izmed onih, ki so bili na Ijub-cnskem shodu, ne bo brez nasmeha bral dolgoveznih napadov na dr. Korošca v >Kmetskem listu«. Za širšo javnost pa naj >ar stvari ponovimo. — »Kmetski list« ,r&vi, da je Štefan Radie začel boj proti erupciji. Ce bi bilo to res, bi seveda lekdanji samostojneži samo to priznali, da "eelj vseh 20 mesecev, ko je bil minister, J1 prišel na tako misel. Toda ni resnica, je Radič kaj naredil proti korupciji, latla Davidovičeva je leta 1924 bila prva, :i je predložila zakon o korupciji. Radica »krat ni bilo v Belgradu, ampak sc je s jv°|o gostobesednostjo zaletaval v Davi-»vieevo vlado, jo vrgel in tako onemo->wu nadaljnji boj Davidovičeve vlade ™ korupciji. To je Radičeva zasluga. list« torej tozadevno spet enkrat 1» s laže- Ne bomo Pa tudi ne Pozabili, I «J® tudi ravno ta »Kmetski list« divje ' P^i Dnvidovičevi vladi, ki je hotela ! uničiti korupcijo v naši države in je tako so-kriv, da se je to strašno zlo pri nas tako razpaslo. Kdor ima maslo na glavi, naj ne hodi na solncel Gospodje okrog »Kmetskega lista« naj bi to upoštevali. Noben človek pri nas še namreč ni pozabil dogodkov iz lota 1924. Sicer pa tudi vemo, da bi korupcije v taki meri nikakor ne bilo, če ne bi g. Pucelj glasoval za centralistično ustavo, po kateri se vse komandira iz Bel-grada. Korošec je kapituliral ali modrost Kmetskega lista. Druga modrost, ki je značilna za duševno obzorje nekaterih gospodov, ki pišejo v »Kmetski list* je pa tale: G. Radič je navajen vsakih 14 dni menjati svoje nazore. Tudi gospodje okrog »Kmetskega lista« so bili socialni demokratje, republikanci, avtonomisti, samostojni kmetje in so danes cenlralisti in radičevci. Kaj bodo jutri, sam Bog ve. Navajeni so torej >kapi-tulirati«, kakor oni pravijo, večkrat na leto. Ni jih sicer tega veliko sram, vendar bi jim bilo v tolažbo, če bi bila njih druščina večja. Zato sc zmislijo v >Kmetskem listu«, da je na shodu v »Unionu« tudi Korošec kapituliral. Kaj je na tej veliki iznajdbi gospoda, ki se v »Kmetskem listu« izpre-minja. I)r. Korošec je na shodu v »Unionu« govoril o tem, da mi Slovenci Srbov ne sovražimo, ampak, da smo le proti tistim Srbom, ki nam delajo krivice. Naš list je že mnogokrat pisal o tem, da srbskega ljudstva ne sovražimo, da vemo, da bo tudi kmetsko srbsko ljudstvo trpelo, če se ne izpremene razmere v naši državi. Kaj naj bi torej dr. Korošec povedal novega? Povedal je Srbom to, kar ve pri nas vsak somišljenik SLS. To imenuje »Kmetski list« kapitulacijo. Iz tega vsak razvidi, za kakšne backe ima »Kmetski list;: svoje bravce. Radičevci — hrvatski in slovenski — so varuhi korupcijo. Se ene stvari ne smemo pozabiti. G. Pucelj in njegovi radičevci so v narodni skupščini glasovali za tak predlog proti korupciji, o katerem je jasno, da ne bo imel nobenega uspeha. Šest mesecev naj bi posebna komisija preiskovala, kdo je korup-cionist, potem šel« bi prišlo do tega, da Tabor na Limbarski gorL Vsej bližnji in daljni okolici naznanjamo, da bo v nedeljo 20. junija na Limbarski gori pri Moravčah velik ljudski tabor, in sicer ob 11. uri dopoldne. - Govorita dva poslanca in drugi govorniki. Vabimo vse k naj obilnejši udeležbi. ga primejo. V šestih mesecih pa vedo vsi korupcionisti, da se že davnaj lahko iz-mažejo. Dejansko se je radičevstvo torej postavilo v fronto |:orupcionistov proti onim, ki hočejo poštenje povsod. Nam je čisto prav, da so to storili, ker ne bodo mogli odslej več slepomišiti in ljudstva varati. Naj kdo še tako zavija oči in naj še tako svetohlinsko govori, če drži z radičevci, drži s korupcionisti in ta je na Slovenskem nemogoč. Samo dve fronti sta sedaj: na eni strani v bratskem objemu tisti, ki hočejo izžemati državo: to so liberalci vseh vrst, na drugi strani pa fronta poštenjakov, ki bo tudi zmagala. Izenačenje davkov. Pod najlepšim imenom poskušajo radičevci in radikali novo obremenitev Slovenije. Predložen je zakon o izenačenju neposrednih davkov. Nobena stvar ne bi bila tako potrebna kakor ta zakon, saj vemo kolika bremena nosi Slovenija po krivici. Toda ta zakon o izenačenju delajo radičevci in radikali. Ti niso še nikdar prinesli ničesar dobrega našim pokrajinam. In res tudi zakon o izenačenju davkov r resnici davke na Slovenskem še povečuje. Tako bi se n. pr. osebna dohodnina po radičevskem načrtu pobirala še v večji meri, ker je zmanjšana tista vsota, pri kateri se začne ta davek plačevati. Načrt grozi, da se zviša tudi zemljiški davek. Zraven pa je prepuščeno finančnemu ministru, ki je vedno iz Stare Srbije (edina izjema je bila v Davidovičevi vladi), da more višino nekaterih davkov sam odmeriti. To je najnovejša dobrota g. Puclja. To je Radičev dar Sloveniji. O tem vprašanju bomo seveda Se pisali. I1 Stran 358 >domoljub< mt štev. 23 Bdekrajirre se jim hoče. m*%.>:L ti « M»št. - «.«• ae-ucn-K;«.. iu u :>:u<:- "iio?-ia. neizmerni tešit scu: ^ ^..-nia. • ift«?WIU n: litb J?rT''iS i SBČJmL" itfcw> "niiiitifčili.* if-ii. ci>v.r: •HI! i»ttw ^UlUHft":. i.fS « n l x'"''-■ 11 niuii sun4#. t,«UJ niaitiM«" a )0Hl»fHCl TI lini! JI * .-»ž ne ' ..um iUL. ljubic m * 9t£erk2. uin iui. i *anm auii;«a,e. i* i^} o .'.umr nrma. t; nr -anr : Tiri 5tnr! ■n -"fcn 'jznumižn. F: hLo jrirade-lamit aintnaiiMe« »i«it la te fioeraice »mitu r>:»p»;ifa L* 2«?:..i . ia njegov pc- - Pr.": •.•:«'-'A K.iijt j«* bilo vta>ih... £<:.:■ 'nm Bek>kranj«i, zgradil to-:in cest? Siio je z^čel z vodovodi? Ki: l-i za.V; pcmazati vinogradništvu in f.':>dc:-tvn r.a Belokranjskem? Ali ni t<» delal boš deželni zbor v Ljubljani? Ali ni-mo mi hoteli, da bi dobili zopet za vi« Slovence tudi v novi državi tak deželni zbor. ki bi ime! samo še večje pravice nego prejšnji kranjski deželni zbor? Za to srno se borili in to smo zahtevali. In to bi bili tudi dobili, če ne bi ravno Svetozar Pri-bičevič in Žerjav z vso silo nasprotovala temo in se borila za to, da imej prvo in zadnjo besedo Belgrad, tudi o stvareh, ki to nam Slovencem skupne in ki bi jih mogli sami najboljše urediti. Kako je sedaj. Sedaj pa že osem let stoji vse delo. Doma si ne moremo pomagati, ker nimamo deželnega zbora. V belgrajski skupščini, kjer je imel najmanj šest let Pribičevič s svojimi tovariši eno izmed prvih besed, tam se tudi ni nič napravilo. Z nekako naslado so centralisti odbijali vse zahteve Slovencev in tako je prišlo, da smo danes Slovenci vsled te centralistične politike, katere glavna zagovornika sa bila tudi Pribičevič in Žerjav, gospodarsko obnemogli in na robu propada. Niti Slovenci ne smemo več biti. Liberalci so uganjali najhujšo strankarsko politiko. Poštene Slovence so preganjali, uradništvo in učiteljstvo, ki ni hotelo trobiti v njihov rog, brez usmiljenja preganjali in prestavljali in venomer trobili pesem o narodnem in državnem edinstvu. Kaj misli dr. Žerjav in seveda tudi njegov pobratim Pribičevič s to besedo o narodnem edinstvu, je dr. žerjav prav dobro povedal v pismu, ki ga je pisal zunanjemu ministru Ninčiču in o katerem je mislil, da ne bo nikdar prišlo na beli dan, namreč, da imamo Slovenci samo svoje narečje. Potemtakem nimamo svojega jezika, torej nismo narodni Slovenci, ampak imajo samo Hrvatje in Srbi svoj srbohrvat-filn jezik, mi pa smo samo neka pritiklina, ki ji naj bo dovoljeno imeti samo neko domaČe slovensko narečje, ne pa pravega poštenega slovenskega jezika. To je glavni • ja eiini pomen njihove pesmi o narodnem ! e»iinstvu. KaJ pa hočejo liberalci z državnim v katerega imenu preganjajo n r >>jo trobiti v njihov centralistični pa je proti državi? Ali nismo mi i. a r.očeo. dobro urejeno in gospo-i-unkv krepko s« razvijajočo državo? To "_.:>-• Tik: .-imo zaraditega vpijejo, da morejo T— Ravnokar je minila stadionska loterija. Gotovo ste tudi pri vas imeli srečke, morda je celo kdo zadel, če pa ni zadel, ga bo gotovo zanim«'o, kakšen neki je ta Stadion. Zato pridite vsi in oglejte si ga t Ograjen je že skoro ves Stadion! d 50.000 brezposelnih je v naši državi. Za naše razmere je to velikansko število. Žrtev centralizma in z njim zvezane korupcije. d Moderna ura. Rudnik v Trbovljah je naroČil za svoj obširni obrat uro, kakršna se ne dobi kmalu in nikjer v naši državi. Uro bo gonil električni tok, avtomatično se bo sama sprožila ob času klicanja delavcev na delo in z dela. V slučaju požara bo treba na gotovih mestih pritisniti samo na električni gumb in sirena bo že dala znamenje, v katerem kraju da je požar. V ta namen se bod okraji razdelili in bodo označeni s številkami. Ura je izdelana jako precizno, cas bo natanko kazala in če bi slučajno tok odpovedal, ima ura napravo, da bo tekla naprej. , £B'"t0vša™ s.v- Rešnjega Telesa je založila lične podobice z molitvijo za srečen uspeh evharističnega kongresa v či-kagi Na podobicah so navedeni tudi odpustki, ki jih morejo dobiti vsi verniki po vsem svetu, ki se vsaj v duhu udeleže kongresa. Podobice se dobivajo v prodajalni Kat. tisk. društva (Ničman) v Ljubljani. Podobica stane eno krono. Kdor želi večje število, jih naroči lahko tudi naravnost pri Bratovščini sv. Rešnjega Telesa v Ljubljani. d Ugodna prilika! Liberalec, ki hoče postati iz zagrizenega centralista navdušen avtonomist, naj prepleza enkrat cesto s škofjeloške postaje v Škofjo Loko. To jc dobesedno globoko razorana njiva — brez vsakega pretiravanja. Če se je kar na celem sredi ceste prevrnil voz desek, je s tem dovolj povedano. Ko smo imeli svoje gospodarje v Ljubljani, smo imeli za jako majhen denar ceste, ki so bile kot mize ravne in gladke. Danes imamo pa za velik denar — veliko korupcijo. Živijo dr. Žerjav in Pucelj, ki se borita za centralizem vidovdanske ustave! d Kmetje štrajkajo. Belgrajski okoliški kmetje, ki v glavnem zalagajo belgrajski trg s črešnjami, so stopili v štrajk in ne dovažajo več češenj na trg. Vzrok leži v sporu med njimi in prekupčevalci. Cene so takoj poskočile od 4 Din na 11—12 Din. d Novice v slikah so priložene današnji številki Domoljuba. d Nagrade, Iz Amerike so poslali 10 zlatnikov po 5 dolarjev, ki jih dobe najboljši razprodajalci srečk loterije izobraž, društva na Breznici, ki se vrši 8. septembra 1926, ki ima nad 500 krasnih dobitkov v vrednosti nad 50.000 Din. Pišite izobraževalnemu društvu na Breznici p. Žirovnica, da Vam pošlje srečke. Vsak raz-prodajalec dobi brez ozira na amerikan-ske zlate nagrade na vsakih 10 prodanih srečk še eno po vrhu. d Proti samomoru. V rimskem senatu je govoril Crispoli o žalostnem dejstvu, da se množe samomori in da bi morala vlada kaj ukreniti proti temu. Posebno zlo je, da se končujejo tudi nedorasli ljudje. Najboljše sredstvo proti temu zlu, pravi Crispolti, je verska in uravna vzgoja; toda ona deluje le počasi. Vlada pa mora tudi v svojem območju kaj ukreniti « posebnimi zakoni. V javnosti se smatra samomor za najbolj primerno rešitev iz težkih zapletkov življenja. Še več: v nekaterih slučajih se smatra celo za dolžnost, ubiti samega sebe. S tem, da se kdo umori, pridobi celo v očeh javnosti nekak ugled in sreši izgubljeno čast- . Vse dere za njegovim pogrebom, prinaša cvetje, daruje vence in ga hvali. Posebno, če se končajo nečistniki in prešestniki, je vse ginjeno in solzno. Na tak način se greh izgovarja, hvali, odobrava in povzdiguje k javnem češčenju. To pa zavaja Še druge, da podobno žive in podobno končajo s samomorom. Javno mnenje j>opolnoma visi na ča- sopisju. Zato imajo glavno krivdo tisti časopisi, ki slučaje samomora popisujejo v dolgih romanih in samomorilce rišejo občinstvu kot vzorne ljudi in blage duše. Pa se shke samomorilcev prinašajo kakor podobe slavnih oseb. Senator Crispolti zahteva, naj vlada, ki ima veliko moč nad časopisjem, raztegne cenzuro tudi na take reci, . ,'ra nastop krščanskega senatorja ie ■ roal svoj dober učinek Že ludi v Trstu. Ko sta se oni dan dva prešestnika w , ■i »lf&trtf.nim tok ruti !< z električnim tokom, je oblast prepoveri i Častni sprevod in listi so brž obrnili J*8 vo, obsodili greh in samomor ter iS sočutje zapuščeni vdovi in otrokom nami sto da bi javkali in vzdihovali za' onim« dvema, kakor je bila doslej navada d Pismo iz Francije. Gotovo so bralci »DomoI|uba« radovedni, kako se na Slovencem tukaj v tujini godi. Seveda dela ne manjka, posebno sedaj na po letje, pač pa nas drugače natvezajo. Dela se prav tako, kot se je pred časom. Frank vedno pada, živež je vedno dražji, mezda pa je ostala ista, kot je bila. Gospodje kapitalisti si delajo ogromne dobičke iz nas revežev. Ako hočeš tu dejati kak frank na stran, si ga moraš pristradati, ako pa hočeš stanu primerno živeti, ti pa ravno tvoj zaslužek poide ali pa ti še primanjkuje. Zato ne nasedajte raznim agentom, kateri vas vabijo in pregovarjajo za v Francijo, ker oni imajo le dobiček od tega. Kdor je primoran se izseliti, se naj raje prej obrne na kakega svojega prijatelja za pojasnila. Tudi jaz Vam pošljem proti mali odškodnini natančnejša poja-snila. Otrin Jožef, AIgrande, Rue National I., Moselle, Francc. d Umrl je v ljubljanski bolnici za vnetjem slepiča mladi koprivniški župnik g. Janez Sadar. Bil je zelo izobražen mož, z glcbokočntečim srcem in finim občutom. Pokoj blagi duši! d Umrl jo v llajdini pri Ptuju ondotni župnik g. Gašper Zrnko. Pokojnik je bil radi svoje ljubeznivosti in dobrohotnosti zeto spoštovan. N. v m. p. d Pri košnji ga jo zadela kap. 7. junija je v Teharjili pri Celju zjutraj pri košnji nagloma umrl spoštovani veleposestnik Krael Gorišek. Zadela ga je kap. Svoj čas je bil več let župan. d Smrtna nesreča. V noči od petka na soboto se je smrtno ponesrečil 61 letni Jožef IXachs, uslužben pri tvrdki Ragatech v Frančiškanski ulici v Mariboru. Hotel je ponoči nakrmiti konje ter splezal po lestvi na hlev, da nameče skozi odprtino seno. Pri tem je tako neprevidno stopil, da je padel skozi odprtino na stropu na kup sena v hlevu. Pri padcu je udaril z glavo po tleh ter si zlomil tilnik. Našli so ga zjutraj mrtvega, ležečega na kupu sena. d Zopet strela dva ubila. V Ptuju jc v mestnem parku zalotila huda ura tri vajence, ki pa niso parka zapustili, temveč pod drevesom čakali konca. Kar trešči v drevo, dva fanta obležita mrtva, enega ]" je strela vrgla daleč od drevesa ter g« omamila. Mrtvima je strela sezida po en čevelj. d Toča je dne 28. maja oklestila vino; grade in sadovnjake v okolici Vidma P" Krškem, škoda je zelo velika. , d Vihar iu toča sta 29. maja divjata v šmartnu pri Slov. gradcu. škoda je zeto velika. ______ Največja izbira vsakovrstnega oukna In hlažovine »« oble^ A. & K. 8KABEBNE - LjnbljaM, M«'«1 Vsi Nekateri hočejo kupovati Schicht-ovo milo. se dajo pregovoriti da vzamejo druga pralna sredstva Velika večina p- na tem, da uporablja le pravo Schichtovo milo. Kateri so pametnejši? Previdni! Vedo namreč, da more enkratna uporaba manjvrednega mila več škoditi, kakor je mogoče vse leto prihraniti na ceni mila. d Strela zažgala hišo. V petek, dno 4. junija popoldne je udarila strela v gospodarsko poslopje kovača in posestnik« Galulu na Vodenovem na Štajerskem. Požar je uničil poslopje do tal. d Nevihta s točo nad Mariborom. — V ponedeljek popoldne je razsajala v Mariboru in okolici naravnost katastrofalna nevihta s točo, kot je ne pomnijo najstarejši ljudje. Popoldne okrog 2 se je nenadoma pooblačilo nebo in med strašnim grmenjem je pričela padati toča, debela kot orehi. Padala je le kakih 10 minut. Toda v tem kratkem času je napravila strahovito škodo. Toča je klestila veje z dreves, pobijala stekla v oknih in opeko na strehah, najbolj Pa je pustošila po poljih in vrtovih. Za lečo pa se je vsul gost dež, ki je nenadoma Poplavil«celo mesto. Voda je od parka lila Po vseh cestah proti Dravi. Vejevje, ki ga jo voda nosila seboj, je hitro zamašilo vso kanale, nakar je voda udrla v kleti. Veda Je udrla tudi v kapelico v gradu, kamor ,je nanesla veliko prsti in peska. Nevihta je Prisla po Dravski dolini od koroške strani f ie divjala naprej proti št. U|u. Toča je zadela najrodovitnejše kraje v okolici Maribora. Zlasti hudo so oškodovani vinogradniki. Letošnja letina že itak ni kazala dobro, toda toča je vinogradnikom podrla še zadnje upanje. V mestu samem je trpel največ mestni park. d Velikanska vremenska nezgoda v Novem sadu. Ponoči dne 25. majnika je v Novem Sadu in okolici divjalo strahovito neurje. Vihar je porušil več hiš in podrl zlasti mnogo brzojavnih drogov. Dolina Kamenice je bila povsem poplavljena. Povodenj je zahtevala tudi devet človeških žrtev ter je povzročila večmilijonsko Škodo. Mesto Novi Sad samo je bilo radi neurja tekom ene ure poplavljeno. Prebivalci so morali reševati najpotrebnejše stvari iz kleti in pritličnih stanovanj. Vse varnostne odredbe so bile brezuspešne, ker je trajal neprestano strahovit naliv, kakor da bi se bil oblak utrgal. V Jakšičevi in Nikolajev-ski ulici je stala voda pol metra visoko. Ves promet po teh ulicah je bil ustavljen, škoda v Novem Sadu vsled strahovitega neurja je ogromna. Okoli 8 zvečer je bilo skoro vse mesto poplavljeno in j® povodenj Liberalci in samostojneži so rodili centralizem, centralizem je rodil korupcijo, korupcija je rodila bedo. poškodovala mnogo blaga po kleteh in skladiščih. V Kamenici sami je vihar povzročil ogromno škodo. Voda je drla z bregov ter seboj nosila različne predmete, ru-vala je drevesa in celo rušila koče. Elektrarna je morala ustaviti obrat in delavci so presekali žice, da ne bi prišlo do večje nesreče. Na poti Kamenica—Ledinci je voda porušila kameniti most in odnesla tudi mnogo brzojavnih drogov. Povodenj je odnesla iz neke hiše v Kamenici mlado deklico in ženo, ki je stala na cesti. Doslej je ugotovljenih 9 Človeških žrtev, porušenih je pet hiš in močno je poškodovana železniška proga od Kamenice proti Ledin-cem. d Silna nevihta je završala nad Trstom v t o rde nekako ob polenajstih. Vsula so jo nenavadno močna ploha, gnana od severa in pomešana s sodro. Naenkrat so se kanali zamašili z nanešenim blatom in ulice so postale vodne struge. Ponekod niso mogli pešci naprej. Okoli južnega kolodvora je nastalo široko jezero, enako tudi na dvorišču velike vojašnice in po drugih krajih. Na trgu je vihra razmetala stojnice in videti je bilo, kako je plaval jerbas po ulicah. Prekinjena je bila tudi električna razsvetljava in tramvaj za celo uro. t d Romanje na Trsat. Kat. prosv. društvo na Homcu tem potom sporoča vsem priglašencem za romanje na Trsat, da je polovično vožnjo na Sušak ministrstvo sa-obračaja dovolilo. Zavzel se je za to g. poslanec Štrcin. /Cakor hitro dobimo od glavne direkcije državnih železnic še dovoljenje za poseben vlak, kar upamo v nekaterih dneh, potem damo takoj natisniti izkaznice iu jih razpošiljamo vsem priglašencem. Oni, ki še niso poslali 50 Din za parnik in društvene stroške, naj to čim prej store. Kogar veseli, da poroma na lepi Trsat in napravi prijeten izlet na Jadransko morje, je še čas za priglasitev. Naslov: Kat. prosvetno društvo na Homcu, p. Domžale. d Življenjepis sv. Alojzija v tisku. Letošnjo 200 letnico kanonizacije sv. Alojzija bomo Slovenci pač najlepše proslavili, če bomo naši mladini v čim največjem številu dali v roke lepo življenje sv. Alojzija, ki izide te dni v zalogi Glasnika, Zrinjskega c. 9 v Ljubljani. Življenjepis bo obsegal okoli 200 strani in bo knjiga fino opremljena; dodane bodo slike na umetniškem papirju. Kar smo Slovenci imeli doslej življenjepisov Alojzijevih (g. kanonik Stroj jih v Glasniku št. 6 našteva), so vsi že davno pošli in so bili deloma jako skromni. Zato smo uverjeni, da smo slovenski mladini in vsem njenim prijateljem ustregli, če smo izdali za mladinski jubilej ta novi življenjepis: to bo za 200letnico mladini krasno darilo in najlepše poeit-n i š o berilo. Tudi naše knjižnice, Mar. družbe, Orli in razne mladinske organizacije bodo v tej knjigi dobili nov zaklad, ki bo prinašal trajne sadove. d Grozen dvojni umor pri Sv. Juriju v Slov. goricah. Jožef Kos, posestniški sin V PO DOMOVINI Saj imamo že pripravljen svet za to K^* veliko delo bi bilo s tem storjeno. V nert ljo pa bomo imeli spet drugo slavno«/v bomo odkrili slovesno ploščo našim padli,! vojakom v svetovni vojni. ® ŠMARTNO OB DRETI. (Ustanovni občni zbor Prosv. društva.) Nestrpnega dopisnika iz Šmartna ob Dreti vabim na ustanovni občni zbor Kat. prosvetnega društva dne 20. jun. t. 1. po sv. maši pred župnišče, kjer bo zvedel za nabrani denar, da ne bo grdo sumničil požrtvovalnih fantov, ki so gotovo več storili za delovanje društva kot on. Drugič pa naj ne strelja za hrbtom, temveč naj pokaže toliko poguma, da se bo osebno predstavil, ali pa podpisal s polnim pravim imenom, Ker drugače ne bode nihče uvaževal njegovih besed. — Prav posebno pa vabjm vse prijatelje prosvete: pristopite k našemu društvu in sodelujte z namit — Franc Štiglic, župnik. STRANJE PRI KAMNIKU. Poročila se je zadnji dan maja Frančiška Prodnik z Alojzijem Kumar. Poroka 8 sv. mašo je bila ob enajstih. Pri tej sta ženin in nevesta, kakor tudi družica sestra Angela, sprejeli sv obhajilo. Bog daj novemu paru obilo sreče. IZ TRŽIŠČA NA DOLENJSKEM. (Orlovska prireditev.) V nedeljo dne 13. junija se vrši v Tržišču orlovski tabor za trebanjsko orlovsko okrožje. Po prihodu vlaka sprejem, nato sprevod, ob 11. sv. maša, p« maši slavnostno zborovanje, nato kosilo. Ob 3. popoldne javna telovadba s pestrim sporedom, bogat srečolov, petje itd. Polovična vožnja na progi Ljubljana—Št. Janž dovoljena. Kakor Spodnjih Zerjavcih, se je poročil nedavno z Antonijo Kurnik, ki je podedovala po leta 1925. umrli Ivani Tomažič, posestnici v Jurjevskem dolu št. 53 navedeno posestvo. Dotična hiša je blizu Sv. Jurija, oddaljena kakih 15 korakov od okrajne ceste, ki vodi proti Sv. Jakobu. Dne 30. maja je prišel v dotično hišo, v kateri sta stanovala navedena zakonca čisto sama, posestnik Jan. Krautič iz Malne. Nudil se mu je strašen prizor. Jožef Kos je ležal v drugi sobi, kjer je spal s svojo ženo, na tleh mrtev s strašnimi ranami na glavi in hrbtu. Bil je v spodnjih hlačah in srajci. V postelji pa je ležala mrtva žena Antonija, ki je bila na pol odeta, oblečena pa samo s srajco. Imela je na glavi tako rano, da so izstopili možgani in se razlili po postelji. Tudi je več ran po rokah in drugih delih zgornjega telesa. Rane so očividno prizadete s sekiro. Da bi se izvršil roparski umor, ni podatkov, ker se je še našla v gospodarjevi obleki, ki je ležala na mizi, vsota 115 Din. Strašen umor se je moral izvršiti vsekako v ranih urah dne 30. maja. Kako je prišel storilec v notranje prostore, se še ne ve d Radi korupcije so se stepli. V neki oelgrajski kavarni so modrovali o korupciji. Eni so-bili za, drugi proti. Zapleteno vprašanje so začeli reševati z nožmi. Enega so precej oklali. Končno je prišla policija m rešila vprašanje o korupciji, gi je razvidno iz priprav, bo to prireditev prve vrste. Prijatelji naše mladine, pridite v prijazno Tržišče in ne bo Vam žal, bližnji na okrašenih vozovih. Prireditev se vrši ob vsakem vremenu, ker je tudi za slučaj slabega vremena preskrbljeno, da se bo prireditev izvršila v pokritih prostorih v zadovoljstvo vseh udeležencev. Na svid-nje v Tržišču. NAKLO. (Orlovska prireditev.) Orlovsko društvo je priredilo dne 16. t. m. akademijo. Naša mala dvorana je bila nabito polna. Uvod je bil ginljiv. (Dr. Krek vzbuditelj vojske kralja Matjaža, oziroma orlovske organizacije.) Med izvajanjem telovadnih točk je nastopil tudi naklanski pevski moški zbor pod vodstvom domačega g. kaplana Fr. Vavpotiča. Izvajal je 10 pesmi. Posebno pa nas veseli sodelovanje tirata Javlia s Kokrice v njegovih vzorno izpeljanih deklamacijah kakor tudi v vlogi dr. Kreka. Zadovoljni bomo, ako nas še večkrat obišče s kakim sličnim proizvajanjem. V zaključek so se igrale štiri burke, kojih zadnja (Brez zajtrka) je bila polna smeha. D. M. V POLJU. (Blagoslovitev orl. prapora.) Orlovski odsek bo 4. julija praznoval ■blagoslovitev prapora združeno s prazno-"vanjem 20 letnice obstoja. V ta namen bo celodnevna prireditev s sledečim sporedom: 1. ob 8 zbirališče pred Ljudskim domom, 2. ob 9 sv. maša, blagoslovitev prapora; 3. po sv. maši tabor, poklonitev umr-Mm članom, 4. sprevod, 9. ob pol 4 telovadba na travniku g. župnika, 6. po telovadbi prosta zabava na vrtu Ljudskega doma. Vabimo vse bližnje odseke in nam sorodna društva, da se slavnosti obilno udeleže. Prosimo odseke tudi za pismeno sporočilo udeležencev glede kosila. ŠMARTNO OB SAVI. (Razno.) Tudi pri nas smo zadnji čas dobili nove zvonove. Na dan posvečevanja nam je naš g. kanonik Šižka govoril prav lepo o pomenu novih zvonov. Dasi smo mi zadnji in jih imajo že povsod drdgod prej, jih je bilo tudi sedaj težavno spraviti skupaj. Imeli smo tudi popravilo pri naši cerkvi, ki je danes tudi vsa preurejena. Prenovljen imamo veliki oltar, prižnico, mali stranski pa je cel nov, na cerkvi novo strešno ogrodje m je znotraj in zunaj prebeljena. Za nas so bile to velike vsote. Vse to se je naredilo zato, ker se zavedamo, da imamo tudi redno vsako nedeljo sv. mašo. Našo cerkvico imamo sedaj urejeno. Le eno bi bilo se potrebno za nas: da bi imeli kakega stalnega gospoda. Imamo pa še mi šmar-čani eno veliko napako, ki spadamo k fari S n f- ' n?ge ranike pa nosimo k D. M. v I olje, s čemer imamo tako neprijetna pota No tudi ta misel je že marsikateremu pnsla, da bi imeli sami zase pokopališče. TRB0JE PRI KRANJU. (Razno.) Mala je naša fara, zato se je tudi Do moljub le bolj poredko spomni. Ponaša se pa lahko s svojimi dobrotniki, ki posvetijo mnogo dobrot domači župni cerkvi. Tako L posestnik Janez Jerše, po domače Zlatice« oče, poleg malih bander, ki jih je napra. vil že pred časom, napravi! na svoje stroške tudi masno obleko, za kar mu je" vsa fara prav zelo hvaležna. Že pred leti pa je naj vaščan in naš faran g. Rudolf Komtirka prav okusno poslikal cerkev na znotraj.-Tudi na polju prosvete ne počiva, v kolikon lo dopuščajo razmere pri nas. Tukajšnje izobraževalno društvo je uprizorilo v nedeljo 6. junija igro :>Revček Andrejček«, ki je prav izvrstno izpadla in bila dobro obiskana kljub veselicam in obredom sv. leta v okolici. Za velik trud in požrtvovalnost v tem se moramo zahvaliti vsem igralcem in igralkam in našemu režiserju Antonu Bonča; predvsem pa gro najlepša zahvala g. Rudolfu Komurka, ki je veliko požrtvovalnega storil pri napravi našega odra tsr dal za prireditev na razpolago svoje prostore in na ta način veliko pripomogel našemu siromašnemu društvu, ki je še brez lastnega doma. BREZJE PRI DOBU. V nedel jo dne 13. t. m. se vrši pri tukajšnji podružni cerkvi odkritje spominske plošče v svetovni vojni padlih vojakov-do-mačinov. Ob 10. dopoldne je sv. maša, potem pa odkritje plošče na pokopališču. ŠMARTNO OB SAVI. V nedeljo, dne 13. t. m. bo pri nas slovesno odkritje spominske plošče v svetovni vojni padlih vojakov za vas Šmartnoj Obrije in Hostje. Ob 9 sv. maša, katero bo daroval 5. g. vojni kurat Bonač. Po sv. maši blagoslovitev plošče, na kar bo sledilo več govorov in par deklamacij. Govorita tudi predsednik Zveze slovenskih bivših vojakov g. Colarič in č. g. Bonač. 2ALINA. (Smrt moža.) Dne 29. maja je umrl v ljubljanski bolnici 511etni Ivan Zrnec, vreden, da se ga spomni tudi »Domoljub«, katerega 1« tako rad čital. Po poklicu je bil čevljar. Bil je jako veselega značaja, žaljiv in zato zelo družaben; kamor je prišel, so ga bm veseli. Kar pa je najbolj značilno zanj, 1« to, ker je bil pevec-tenorist nad 30 '«> pri cerkvenem petju, Vsled tega ga bode pevski zbor ohranil v prav dobrem spominu. Dalje je bil izboren lovec ,in član gasilnega društva. Želimo mu večno peti« pri Bogu, ženi in otrokom pa iskreno so-žalje! SV. OŽBALD OB DRAVI. V naši mali zagorski vasi do zdaj M nismo imeli nobenega društva, nobene zveze. Vse pusto in žalostno, s®"11?,, kakšni zaduhli gostilni s« sliši zamolKi" pelje in vriskanje. Včasi se je dogodil iu-patam tudi kak pretep Da bi se vsaj nekoliko omejilo duševno propadanje, smo ustanovili dne 28. marca t. 1. Zvezo slov. vojakov iz svetovne vojne, ki ima prvi namen moralno dvigniti v pijanost zabredene nesrečneže ter jih spraviti na pravo pot. Drugi namen ima zveza postaviti spomenik v vojski padlim rojakom. Na dan ustanovitve se je priglasilo takoj 12 članov, nakar je bil izvoljen odbor, Dozdaj je pristopilo še 8 novih članov, upamo, da bodo še drugi v kratkem pristopili. Za delo in požrtvovalnost se je zahvaliti gospodu nadučitelju. — Prve dni meseca maja smo dobili g. župnika, a naše veselje se je takoj spremenilo v žalost, zakaj dobili so povelje oditi v neko drugo župnijo daleč doli nekam proti Zagrebu. Tako smo spet brez domačega g, dušnega pastirja. Daj Bog, da bi kmalu drugega dobilii K DOPISU IZ AJDOVCA. V zadnji številki »Domoljuba« dne 4. junija t. 1. se je oglasil neki »občinski tepček«, ki mu je pa malo drugače ime kakor pa štefek, kako, za sedaj zamolčim. Ta tepček je imel namreč čudne sanje, da priredi društvo »Škrjanček« dne I. junija igro »Štefek občinski tepček«, da pri njej sodeluje tamburaški zbor in da bo stega dne razstava ženskih ročnih del in kuhinjskih izdelkov. Ker ta tepček oči-vidno ne loči svojih sanj od resničinih lejstev, kot je navada pri tepčkih sploh n ker se je hotel postaviti, je to svojo ovost dal takoj priobčiti v »Domoljubu« v >Domoljuba« pač zato, ker tu ni drugih iStov), K tej podlosti, katere namen je irav jasen, nekoliko razlage: Društva »Škrjanček« pravzaprav tu ni ee razen imenoma, ker ne deluje. Če ima pisanih nekaj imen, to ne pomeni nič. Še abla z njegovim napisom je te dni nekam zginila. Pevsko in tamburaško društvo, ki iem ga začel v zadnjem času, pa nima s Skrjančkom« nič skupnega. Tamburaški za tepčkove ušesa že prijetno meloc.... Tepček in njegovi nočni bratci kažejo siir.o »or je imel šele par vaj, pa menda igra »nimanje za glasbo. To pričajo prislonjene estve na okna in poteptana tla pod njimi. «oda le, da se boje svetlobe, kot ščurki n zato proizvajajo svojo umetnost le v emi Pod okni na ustnične piščali. Hazstava ročnih del šolskih otrok in ospodinjskega tečaja, ki je že lansko leto okazala lepe uspehe, se bo pa tudi letos rsila, čeprav se je tepček glede datuma fkoliko zmotil. Na to razstavo pa pova-""o tudi tepčka z njegovimi bratci vred, J°rda se bo pa le obliznil ob pogledu na Jadke torte. H koncu pa pripomnim: Čim slajši je i' tem raje ga glojejo ose. Povsod se ?leg pametnih ljudi najdejo razne coklje, 1 j ov'rajo napredek. Razsodni svet gre , icljub temu naprej, coklje pa ostanejo v »iatii. ~ Avg. Clemente, šol. upravitelj. SELCA. . Pred letom smo se poslovili po osem-naist etnem bivanju v naši fari naš pre-1 K- župnik Janez Kepec. Pred enim mesecem so nas pa zapustili g. lčaplan Ivan Poljanec. Bili so nad 6 let med nami. Bili so goreč pridigar, neumoren pevec, neutrudljiv voditelj mladinskih organizacij, goreč širitelj misijonske misli, vnet predsednik izobraževalnega društva. Pod njegovim predsedništvom se je prenovil naš oder, da mu je na deželi težko dobiti para. Igralce je izobrazil, da so kos tudi najtežji nalogi. Božji blagoslov naj Vas spremlja pri bodočem dušnem pastiro-vanju. D. M. V POLJU. (Razno.) Procesija na praznik sv. Rešnjega Telesa &e je vršila kljub slabemu vremenu skoraj nemoteno, ker je dež ponehal za en čas. Bilo je pač hitreje končano kot po navadi. — Na binkoštno nedeljo je divjala pri nas posebno v Polju in na Studencu huda nevihta. Kmalu je začela padati tudi toča, ki bi nam bila skoro uničila vse poljske pridelke. Sreča je bila, da je kmalu ponehala. Strela je pa udarila v Majerjevo hišo v Gor. Kašlju. Bila je pa vodena in ni napravila druge škode, kot vrgla gorenje okno na tla in opraskala zid. Poleg tega je treščilo v zvonik in pa v en drog nove električne napeljave, ki ga je preklalo na dvoje. — Z elektriko gre zelo počasi in se sedaj napeljuje v cerkvi, župnišču in nekaterih posestnikih. Župan je sklical zadnjo nedeljo odbor za elektriko, ki je ugotovil, nekatere nepravilnosti. Sklenili so, da se sMiče v kratkem sestanek ljudi, na katerega se povabi tudi inženir od firme. Kar se tiče lovskega denarja, so skoraj vsi pripravljeni pustiti denar za nabavo drogov razen par ljudi, ki od tega tudi ne bodo obogateli. Občina bo morala iskati kritje za to drugje. Še vedno pa ni rešeno, čegava bo last ena tretjina omrežja po 10 letih. — V Pcdgradu pri Poclju je povozil vlak znanega posestnika Fležarja. Razmcsaril ga je popolnoma. Ko ga je pregledala komisija, so ga takoj odpeljali v mrtvašnico v Dol. — Naši radičevci so imeli nedavno jako imeniten občni zbor svoje maloštevilne stranke. Izrabiti so hoteli sestanek radi elektrike pri Avru. Ko je sestanek minil, bi se moral vršiti omenjeni občni zbor. Ostalo pa je vsega skupaj menda 7 njihovih ljudi. Ti so se med seboj izvolili za odbornike in Kmetski list je veselo poročal o novem odboru. DOBREPOLJE. (Prosvetni dom.) Preteklo jesen smo vkljub deževnemu vremenu spravili prosvetni dom pod streho. Letos se delo nadaljuje. Mizarska dela so oddana. Nadaljevanje zidarskega dela se odda v nedeljo 13. junija na javni dražbi. Dom, ki bo služil izobrazbi in napredku nase fare, posebno izobrazbe potrebni mladini, se gradi s požrtvovalnostjo ljudi, ki se zavedajo, kakega pomena je tak dom za napredek naše fare, posebno v sedanjih časih. Vsem naj bodo zgled rojaki v Ameriki, ki pomagajo s svojimi prispevki. Al. Blatnik, Fr. Sever, Jože Mavsar in Franc Žnidaršič so že poslali nabrane prispevke. Prav lepa hvala nabiralcem in darovalcem. Upamo, da bodo tudi drugi posnemali omenjene. Z denarjem sta poslala Mavzar in Ure za birmo Prešernova ul. si. t, Žnidaršič še tole pismo: »Želimo vam veliko uspeha vaši novi zgradbi prosvetnega doma in vašemu društvu prosvete. Želimo, da bi imel dom trdno podlago in da bi služil cilju In načrtom katere ste osnovali v začetku. Da bi društvo prosvete gojilo svojo dolžnost na potu napredka in izobrazbe mladine in naroda dobrepoljskega! Le tako naprej po začrtani poti do zmage! Z bratskimi pozdravi kličemo vam: živeli!« To pismo naših rojakov naj nas bodri in daje pogum, da dom dogradimo in ne omagamo v sredi dela. Vsi farani pa po svojih močeh podpirajmo zgradbo z delom in denarjem. VRHNIKA. Ljubljansko kat, društvo rokodelskih pomočnikov priredi v nedeljo 13. junija 1926 ob pol 4 popoldne na vrtu in v dvorani Rokodelskega doma na Vrhniki vrtno veselico in gledališko predstavo. Vspo-red: 1. Pevske točke pod vodstvom g. profesorja M, Bajuka: Prelovec: Jaz bi rad rdečih rož; Jordan; Rožica; Foerster; Razbita čaša; Schwab: Večer na morju; Foerster: Večerni ave; Ferjančič: Slovenska žemljica. 2. Številke gospe Rožmarin ke. Veseloigra s petjem v 5 dejanjih. 3. Kupleti. Šaljiva pošta itd. Vstopnina k vrtni veselici 2 Din, k gledališki predstavi 7, 5 in 4 Din. Pričetek gledališke predstave je točno ob pol 4 popoldne. Vstopnice se dobivajo v predprodaji v Rokodelskem domu na Vrhniki. K obilni udeležbi vabi — odbor. RAKA PRI KRŠKEM. V nedeljo, dne 13, t. m. popoldne ob 3 priredita v društvenih prostorih orlovski odsek in orliški krožek z obema naraščajema telovadno akademijo z zefo pestrim sporedom, ki obsega 18 točk. Znane so skupinske vaje raškega Orla. Te bodo fantje pokazali tudi na letošnji akademiji, seveda čisto nove. Pridite pogledat tako domačini kakor sosedje I Bog živi! ZAPUŽE PRI BEGUNJAH. (Smrtna kosa.) Dne 28. maja je umrl tukaj o. Ivan Av-senek, ravnatelj poštne hranilnice v Ljubljani. Zadnji dve leti je tožil, da mu želodec nagaja. Da bi se okrepil, je prišel začetkom maja v svoj rojstni kraj Zapuže. A Bog ga je kmalu poklical k sebi. Zapušča edino hčerko. Soproga mu je neka] mesecev prej umrla. Na njegovem rojstnem domu pa je njegov mladi nečak-gospodar pred enim mesecem podlegel jetiki. Rajni g. ravnatelj je bil eden izmed onih slovenskih kmečkih sinov, ki so se s svojo brihtnostjo in prednostjo visoko povspelf. Gospod, ki je bil že dolgo časa dolžan hrano in stanovanje, reče gospodinji: »Godba me vedno presune ter mi omehča srce«, Gospodinja (jezno): »Marta, prinesi ml brž kitaro«. Mlada gospa: »Ta-le navodila bi bih} pa lahko bolj jasna. Tu stoji, kako treb« ravnati z starim krompii^in, ne pove p$ koliko startom, »nnMor,.HlBf 102(5 štev, 28 0 POLITIČNI ZAPISKI d Protikorupcijski shod dela našim liberalcem vseh branž zelo slabo voljo. Za korupcijo ne smejo biti, sicer jih slovenska javnost križa, proti korupciji tudi ne morejo in ne smejo biti, ker so sami od korupcije živeli in imajo iz Belgrada komando, da ne smejo podpirati boja opozicije proti korupciji. To je res težavno stališče, dvema gospodoma služiti je v resnici nad vse težko. Toda liberalci, ki so se še vedno izkazali za velike mojstre v hitrem spreminjanju barv, bodo že tudi čez te nevarne kleči prevozili. d Dr. Korošec na Hrvaškem. Dr. Korošec prireja po Hrvaškem velike shode proti korupciji in za poštenost v naši drž. upravi. Na shode pride povsod izredno veliko ljudi in vedno dobiva prošnje za nove shode. Tako je imel shod v Požegi, kjer se je zbralo okrog 600 ljudi. Ta shod je važen zlasti radi tega, ker je pred kratkim Radi-čev shod v Požegi popolnoma neuspel. Na shodu v Ruševem je poslušalo dr. Korošca okrog 1000 ljudi. Vidi se, da Hrvatska pučka stranka zopet napreduje in sicer največ na račun Radičeve stranke. d Narodna skupščina kljub veliki vladni večini ne dela dosti. Zakaj ministrski predsednik Uzunovič ni nikdar gotov, kdaj bo ta večina odpovedala. Pašič, ki bi rad zlezel nazaj na predsedniški stolec, ni zadovoljen s sedanjo vlado in zato njegovi ljudje nezaupno gedajo na Uzunovica. Če pride v skupščini do kakšnega glasovanja, kaj se ve, de ne bodo vlade pustili na cedilu. Na drugi strani se tudi na radičevce ni dosti zanesti. Res, da se radičevci takoj poboljšajo, če jim Uzunovič pokaže šibo, toda nagajajo pa vedno radi. Zato se pa vladi prav nič ne ljubi veliko priganjati skupščine. Pač pa je vlada prišla na drugo misel, ki je všeč tudi Pašiču: volitve, ki naj bi jih vodila sama radikalna stranka po znanem balkanskem načinu. Poskušali so prodreti s tem načrtom pri kralju, ki pa je mnenja, da naj skupščina dela, če ima tako močno večino. Zato pa so radikali zaenkrat opustili ta svoj načrt in zdaj izjavljajo, da so odločno zoper volitve in za iskren sporazum z radičevci. Na drugi strani pa se zopet pojavljajo glasovi o diktaturi, to je po vladi enega samega človeka, ki bi imel vse pravice, kot je v Italiji Mussolini. Ta stvar pa ima to nepremagljivo točko, da pri nas nimamo nobenega — Mussolinija. »Kam pa s tako naglico?« »Hitro moram po zdravnika za mojega moža". »Kaj pa ga je napadlo?'-: »Pravi da ima hepa-tidis, dlspezijo, revmatizem, enteritis, vnetje slepega črevesa, nephritis in vnetje možganske mrene«. »Strašno, kje pa je vse te bolezni staknil?« »Ah, neki prijatelj ga je pregovoril, da si je kupil zdravilno knjigo m to je ravnokar prebral«. Ona: »Žani, ali je kaj drugega v življenju kot ljubezen?« On: »Nič, prav nič na vsem svetu kje pa imaš kosilo?« 5' Oborožena satanova sila. Rus Jurij Popoff je izdal v Parizu spis objavljen 15. februarja 1926 v »Revue do Pariš:, v katerem nam na podlagi lastnih opazovanj in doživljajev opisuje strašno strahovlado takoimenovane boljševiške »čekez »Čeka« je okrajšano ime za besedo: »črezvičajnaj6 komisija::. Ustanovljena je bila ta komisija 28. oktobra 1. 1917 potem, ko so bili prišli po prevratu na državno krmilo boljševiki. Svoj sedež je imela najprej v zavodu Smolny v Petrogradu, kateri zavod je bil za časa carske vlade zavod za vzgojo plemkinj. Ustanovljena jo bila čeka s tem namenom, da v kali zatre vsak poizkus in vsako dejanje, ki bi bilo pro-tivno revoluciji. V ta namen ni štela v prvem početku več Icot 300 uslužbencev. Bila je to avantgarda onih ljudi, ki so na Ruskem izpeljali revolucijo. Dane3 pa šteje na milijone in milijone uslužbencev. Pravzaprav je danes pretežna večina ruskega ljudstva v službi čeke. Zakaj nele orlrastli, ampak celo otroci so uslužbeni. Poleg javnih uslužbencev je namreč na milijone skrivaj najetih agentov in izzivačev v prilog čeke. Največ zaslug za organizacijo čeke si je pridobil Feliks Džerdžinski. On je bil tudi, ki je sedež čeke premestil že 1. 1918 v Moskvo in izbral za vrhovni stan moskovsko ulico Lubjanko. Deli so vee-ruska čeka v šest veliich pokrajinskih ček, ki imajo svoje sedeže v Moskvi, Petrogradu, Harkovu, Tiflisu, Rostovu, Jekate-rinoburgu. Poleg tega mora biti vsak pokrajinski namestnik in z njirn vred seveda vsi podrejeni uradniki čekisti. Organizacija čeke pa se širi že več let tudi izven Rusije. Posebej je Berlin v Nemčiji njeno torišče. Ima pa tudi svoje tajne nastavljene© tudi že na Poljskem, Ogrskem, Romuniji, Bulgariji, Jugoslaviji, Italiji, Švici, Franciji in posebej še na Japonskem, Koreji, Mongoliji in zlasti na Kitajskem. V vseh teh pokrajinah dela na videz največkrat za narodno osvoboditev tlačenih narodov izpod tujega jarma, v resnici pa za splošen upor narodov, svetovno zmešnjavo in s tem svetovno revolucijo podobno v svojih grozotah oni na Ruskem po svetovni vojski. Posebno sovraštvo seje čeka zoper vse, kar je krščanskega. Nobenega dvoma ni, da kličejo po njenih tajnih agitatorjih nahujskane množice po Svatovu na Kitajskem Evropejcem in sploh kristjanom: »Smrt kristjanom in da je običajen pozdrav evropejskemu kristjanu le »beli hudič« (Beri več o tem v listu: Katoliški mi-sijoni pisma č. s. Pircl). In kaj hudega je povzročila čeka tekom kratkih let že samo na Ruskem! Na milijone ljudi je usmrtila samo na Ruskem bodisi naravnost ali neposredno s pregnanstvom v Sibirijo. Vsega sicer svet ne more zvedeti in ne bo zvedel nikdar, ker so čeka vedno drži načela, da je troba vr šiti posel kar največ skrivaj in na tihem' Vendar objavlja nekaj številk tudi uradno čeka sama, v kolikor se ji zdi umestno. In že te številke dajo misliti. Tako je zabeležila čeka samo za Petrograd za jn^ po 17. avgustu 1918, potem ko je bil nekdo izvršil atentat na Lenina, 900 smrtnih žrtev in približno toliko za ostalo Rusijo. — Zadnje tri mesece l. 1918 je usmrtila gla. som svojih uradnih podatkov čeka v Petrogradu 500 oseb, v Moskvi več kot 300, in v ostali Rusiji več 4.500 oseb. — Za čas od 1919—1922 navaja čeka uradno 12000 smrtnih obsodb. V resnici pa jih je bilo brezprimerno več. Zakaj Popoff poroča glasom zanesljivega vira, da je dala čeka o priliki neke vstaje I. 1919 samo v pokrajini Oba na mestu pomoriti 10.000 ljudi, Kakor hitro se je zaznalo, da je kdo le od daleč osumljen, da deja zoper čeku oziroma nov vladni sistem, takoj so umorili njega in z njim tudi vso sorodnike. — Jeseni 1. 1923 je prepeljala čeka po s\oji uradni izjavi 72.658 osumljenih in obsojenih oseb v sibirsko pokrajino Obdorsk, ki obsega dvakrat toliko sveta, kot je velika Nemčija. Za vse te ljudi pa »o nastavili enega samega zdravnika z eno samo bolnišnico kljub temu, tla je pokrajina po večini pustinja, pokrila z večnim snegom in ledom. Naravno torej, da jo 90°'' teh izgnancev moralo umreti vsled malarije, tia-homa, jetike, tifusa, skorbuta, lakote ir podobnih nadlog. Tako vidimo, da jo čeka oborožena sila satanova, katere nas Bog varuj! enciklopedija SHS. 7. in 8. zvezek. Finžgar, Firdus Alibeg — Ilvoslanska Eparhija. Pred seboj imamo 7. in 8. zvezek tega velikega dela, s katerima je dovršena I. knjiga s 900 stranmi. Obenem so izšle za ta I. del lične platnice, ki dajo knjigi lepo zunanjo obliko. Ne glede na to .ie pa tudi vsebina izredno zanimiva ter prinaša po« učno gradivo počenši od Firdus AD' bega, prvega predsednika bosanske« sabora, ki je izvojeval Bosni muslimansko versko-prosvetno avtonomijo, do H v o-i s t a n s k e E p a r h 1 j e , ki jo je osnova Sv. Sava 1. 1219. v Macedoniji. Ta dva zvezka sta bogata na podatki« tudi iz slovenskega slovstva posebno glefl« življenjepisov naših znanstvenikov m nj' delovanja. Tako čitamo tukaj o naših piip. teljih in književnikih, kakor so: nez, Funtek Anton, Gangl Engclbert, dr. Glaser Karol, dr. Glonar Joža, Golar C ve ko, Golja Pavel, Govekar Franjo in Min» Gradnik Alojzij; pesniki: Flegerič Bozi ■ dr. Gruden Josip; skladatelji in godbeniK'; Foereter Anton star. in ml., Gallus Jamu Gerbič Fran, Hubad Matej; kipar GangI Alojzij; slikar Franke Ivan; sadjar in kmetijski pisatelj Humek Martin; geolog dr. Hinterlechner Kari; politika dr. Gregorčič Anton in Gabršček Andrej. To jih je nadetih samo nekoliko, dobimo pa Se razna druga znana slovenska imena. Seveda najdemo tu tudi številne opise srbo-hrvatskega slovstva, ki nas vpeljejo v to nam sorodno književnost, pred vsem Gaja Ljudevita, ustanovitelja hrvatske književnosti in druge. Zemljepisno spoznamo našo državo, če poiščemo razne besede na F, G in H, kakor so Fruška Gora v Sremu, Hercegovina, Gorenjska Sava in število drugih označb krajev, mest, vasi in gorovja. Čez mejo pogledamo našo Gorico na jugu in našo Gospo Sveto na severu, kjer prebivajo naši še neodrešeni bratje. Naše državne zgodovine se tu lahko mnogo naučimo, posebno one iz hrvatske preteklosti, ki je obširno opisana pod besedo Hrvati. Orisan je tudi potek bojev iz srbsko-bolgarske in svetovne vojne v odstavkih, označenih po krajevnih imenih, n. pr. Gučevo, Grlenski visovi. Nas bodo posebno zanimali nepristranski življenjepisi bivšega cesarja Franca Josipa I. in prestolonaslednika Franca Ferdinanda, čigar umor je užgal svetovno vojno. Razni sestavki o kmetijskih panogah nas poučijo o marsičem, kar ni vsakemu iiilo znano. Tako spoznajo konjerejci težkega flamiandskega konja, angleškega pol-krvnega Furioso in angloarabca Gidrana, katera oba v svojih potomcih še dandanes vplivata na našo konjerejo. V odstavku Go-vedarstvo je podan kratek pregled govedo-■eje v naši državi. Naše vinogradnike bodo animale razne vrste trti kakor so fran-(ovka (naša modra frankinja), Grk, dal-natinska trta, ki da dezertno vino, graše- vina taljanka ali taljanski rizling. Pogrešali pa bodo rensko graševino. Tudi drugi odstavki govore o kmetijstvu. Mnogo zanimivega je v teli dveh zvezkih, kakor tudi v ostalih šestih. Skupno je izšlo gradivo za črko A—H, kar pomenja eno tretjino celotnega dela. Naročuje se Narodna Enciklopedija pri Bibliografskem zavodu d. d. v Zagrebu, Gunduličeva 29. Država brez vere. Nova pravda je priobčila pismo nekega sovjetskega uradnika iz Rusije. V pismu med drugim stoji tole: Noben vestni in nepristranski opazovalec ruske soeijalne revolucije ne more tajiti, da so mnogi komunisti prva leta revolucije (nekako do 1. 1921.) delovali zelo požrtvovalno, nekateri naravnost junaško, no da bi se pri tem najmanje ozirali na lastne koristi. Zlasti velja to za delavske sloje. — Toda kaj je od vsega tega preostalo danes? Vsi mi, ki delamo po sovjetskih uradih in se shajamo z zastopniki vla-i daječe stranke, opazujemo nedvomne znake obupnega razpoloženja v njihovem postopanju. Z ničemer drugim se namreč ne da razložiti vseobče pijanstvo, ki je v večini slučajev bolestnega značaja, noebičaj-no razširjanje hazardnih iger in spolnih razbrzdanosti najrazličnejših vrst, katerim stalno bolj povsod zapada vladajoči razred. In samo tako se da razlagati kuga podkupovanja in tatvinel In izkazalo se je, da se proti temu zlu splošnega moralnega propadanja ne da boriti z navadnimi sredstvi — z izključitvijo iz stranke. Morali bi namreč izključiti skoro vse osebnosti, na katere je komunistična stranka v svojem sedanjem položaju vezana. In kdor ima priliko od blizu opazovati takega propadle- ga komunista, bo akoro vedno našel iste vzroke za propadanje. Tak komunist je bil pripravljen vse žrtvovati za svetovno revo-Iucijo in uresničenje socijalističnega dru-žabnega reda. Toda vse njegove žrtve so bile zaman. Sam uvideva, da se socijalu, stični družal; ni red, kot sc ga zamišljali komunisti, ne da uresničiti, in da stoji kapitalizem danes trdneje kot takoj po svetovni vojni. Prelili so morje krvi in razbili gmotno okostje stare države — da so usto{ ličili najslabšo vrsto kapitalizma. Sam je rušil in prelival kri ter pozival k temu tu*| di druge, vsled tega sedaj ne more izstopitf iz stranke — ker bi bila to izdaja. Tod$ ne veruje več v to, kar dela — in valeč! tega ne razmišlja več, temveč pozablja irf utaplja svoje nekdanje ideale v pijači iti razuzdanosti in samo še mehanično izvršuj jc povelja in predpise osrednjega odbora. Duh francoskega učiteljstva. ■ Pri nas hočejo vpeljati po francoskem načinu domovinsko ljubezen v mladino potom liberalnih učiteljev. Pa kakšna je ta ljubezen do domovine, nain pričajo naslednje številke: Danes je na Franco-skem kakih 120.000 državno nastavljenih' učiteljev in učiteljic. Od teh pripada kakih 15.000 društvu, ki je včlanjeno v komunistični organizaciji v Moskvi, 80.000 v zvezi narodnih učiteljev in učiteljic, v kateriK pa prevladujejo socialistični nazori, ostalili 20—25 tisoč pripada strokovnim učiteljskim društvom aii pa društvom učiteljev s katoliškim prepričanjem, katera društva pa nastajajo šele v zadnjem času. Od 120 tisoč učiteljev in učiteljic je torej do 100 tisoč komunističnih in socialističnih in socialističnih revolucionarjev, ki javno proglašajo internacionalna načela. Patrick A. Seehan: Nodlag. Povcat Irskega dekleta. >Kaj je ljubček?« je vprašal starec in se obrnil. Ona ni mogla odgovoriti in je le pokazala s prtom. Starec se je počasi in težko dvignil s stola in je opil pred telovaje. Njegov duh je tako opešal od tarosti, da mu je tudi sedaj bilo težko ločiti sanje d resnice. Toda trepetajoča in bleda Nodlag mu je "a dokaz, da to ni bila blodnja. Tu je bilo šest za-T)nkanili mož in to ni pomenilo nič dobrega. Skoči po Donala, Nodlag k Ostani, kjer si,« je ukazal vodja tolpe z izpre-»jenim glasom, »če nečeš, da ti razbijem Črepinjo.« >Kdo ste in kaj hočete, za božjo voljo, v pošteni 181 >n ob taki nočni uri?- jc vprašal starce. 1 'Res je bila poštena hiša, pa ni več. Sedaj jo poSten žena in otrok treh župnij preklinja, ebs°Jfl in zaničuje.« '« '»Pok to je vendar čudno,« je rekel starec. r«;1'1 *'.Sem nikoli slišal, da bi mi župnik uJi pastor t«! očitni, Tu ne gre za župnika ali pastorja, temveč za ovaduhe, ki 60 spravili marsikaterega poštenega človeku na vislice in katerih zalego,« je zavpil vodja strastno in pokazal na Nodlago, »ste vi vzredili zato, da bo potem rovala proti vam in vašim.« ~0 joj, o jojk je zavpila Donalova žena prestrašena, prihajaje iz spalnice. »Oh, kdo ste in kaj hočete? Oh, vzemite, kar se vam ljubi, in pojdite zopet po svojih potih! Oh, kje so vendar Donal in dekle? Oh, govorite mirno z njimi, oče, da nas vseh ne ubijejo!« »Vas ne potrebujemo tukaj, dobra žena,« ji jo rekel vodja. »Pojdite, odkoder ste prišli in držite jezik za zobmi.« »Da, grem. Pa saj ga ne boste ubili ali mu storili sicer kaj hudega? Če želite kaj jesti ali piti, lehko dobite najboljše —« Jezik'za zobmi, žena,« je zavpil in jo krepko sunil na stran, da je omahnila na klop, »in pustite nas, da izvršimo svoje delo. Prišli smo,« je dejal, obrnivši so k starcu, »opomnit vas, Edmond Connors, da spodite to dekle, naj berači kruha od hiše do hiše, kakor so spodobi.« »Tega ne bom nikdar storil,« je odgovoril starec odločno. »Kdo ti je rekel, ti lopov, da je to Dalyjeva hči? Ne da bi zaraditega bilo kaj drugače —« »Kdo mi je rekel?« je vprašal mož stikaje po notranjem žepu svoje suki:.je. »Ali ne ve tega vsak človek v župniji? Ali tajite? Nihče ne ve tega bolje kot vi!« »Naj grem, oče, se Je oglasila Nodlag in odločno stopila naprej, ko se ji je resnica jasno posvetila v Razno. V neki blainici na An- gle&kem je živel norec 48 let in jc morala plačati občina zanj okoli 800.000 dinarjev. Sto let ]e preteklo, na- tanSno 101, odkar je 11$. prva angleška ladja iz" Anglije v Indijo, lmeno^ vala se jo »Enterprise«,' podjetje. 40 metrov j« bila dolga, 470 ton je imela vsebine, stroji <0 imeli moiSi za 120 konji skih sil. Potrebovala je do Indije 114 dni. Sam6 s paro so vozili 60 dni,' 11 dni so nakladali med potjo premog, 43 dni so vozili s paro in z jadri. Tisoč let je preteklo, natančno 1001, ko se je v neki vasici pri* Norfol-kil na Angleškem usta-1 novila majhna tovarna za izdelovanjo pohištva. Ta tovarna obstoji Še danesi1 v isti vasi, na istem mostu. Podedovala se jo oKdo je napisal ali dal napisati tukaj ,Annie Daly'?« Starec se je ozrl in prebledel. To je bila njegova oporoka, ki so mu jo ukradli. »Sedaj vem vse,« je rekel in pogledal na klop, kjer se je bila stisnila njegova sinalia. »Sedaj vem vse. Jaz sem na poti in ona je na poti tistim, kateri bo nama obvezani. Zdi se mi, da sedaj vem, kdo ste. Toda bodite kdorkoli, to vam povem, da ne grem ne jaz, ne Nodlag iz hiše, kjer so moji očetje in dedje živeli pred menoj, dokler naju ne spodi močna roka zakona.« »Nehajte že besedičiti,« je zakričal sirov glas nekega razbojnika, ki je stal zadaj. »Mi ne moremo ostati tu vso noč.« »Še enkrat vam pravim, zaradi miru in da ne bo krvi,« je dejal vodja, »spodite jo in živite v miru.« »Oh, za božjo voljo, oče,« je zavpila nj'egova si-naha, ki je bila zapazila, kako je starec nepričakovano odločen, in se zbala, da bi se ta stvar ne končala drugače, kot si je ona mislila, »odnehajte! Saj je dekle dosti veliko in močno, da si sedaj lahko samo služi kruha.c Starec se je ozrl nanjo tako jezno in zaničljivo, da se je zdrznila pred njim in odhitela na polje klicat evojega moža. »Povedal sem vam zadnjo besedo,« se je starec še enkrat obrnil k telovajem. »Karkoli je mojega in Donalovega, je tudi njeno, dokler smo živi.« »Pri vsem, kar je svetega, tega ne bomo trpeli,« je dejal razbojnik in nameril puško na Nodlago. »Dam vam še toliko časa, da naštejem do dvajset —« Puška je bila nastavljena na Nodlago, oko je merilo ob cevi in začel je: »Ena. Dve. Tri. —« Komaj je izgovoril te besede, ko je temna postava skočila skozi vrata in prihitela skozi kuhinjo. Močna roka je pograbila morivca za vrat, ga zasukala okrog in ga pritisnila ob steno, da mu iztrga morilno orožje iz rok. Ostali lojx>vi so mislili, da je prišla pomoč, in so zbežali skozi vrata in po cesti. Starec je bil porinil Nodlago v vdolbino ob ognjišču in se postavil pred njo, da jo varuje. Močna moža sta se besno borila, toda Donal, ki je imel obe roki prosti, je tiščal nasprotnika ob belopobeljeno steno in ga držal kot y kleščah. »Ne zadavi me, Donal Connors,« je dejal lopov dušeč se, ko mu je Donal začel stiskati in zvijati pa-havko. »Pusti me, ali te —« Storžek. Otroška pravljica. Prevedel dr. Joža LovrenSič. XXV. Btoriek obljubi Bojki, da bo priden in se učil, ker se §B le naveličal biti lutek in hoče postati vaoren deček. Spočetka je ljubezniva ženlčica skušala skrivati, da bi bila ona mala Sojka z modrimi lasmi, a ko je videla, da jo je prepoznal in ni hotela več slepomišiti, se je dala spoznati in je rekla Storžku: »O ti prebrisani lesenjaček, ti I Le kako si mogel vedeti, da sem jaz?« »Vse dobro, ki vam ga privoščim, mi je povedalo ...« _ , »Ali veš? Še deklico si me zapustil, zdaj si me pa našel ženo, tako ženo, da bi ti bila lahko za mamo.« »Prav vesel bi bil, ker bi vas potem namesto sestrica klical mama. O, koliko časa želim že, da bi imel mamo, kot jo imajo drugi otroci!... A kako ste napravili, da ste tako hitro zrastli?« »To je skrivnost.« »Naučite me jo, tudi jaz bi rad malo zrastel. Ali ne vidite, še zmerom sem pritlikav nebogljenec!« »A ti ne moreš rasti k je odvrnila Sojka. »Zakaj ne?« »Zato, ker lesenjaki nikdar ne rastejo. Rodijo se kot lutke, živijo kot lutke.« >0h, pa sem tako naveličan biti lutek!« je zakričal Storžek in si prisolil zaušnico. »Čas bi bil, da bi postal tudi jaz človek, kot so drugi.« »Lahko postaneš, samo če hočeš ...« »Res? In kaj naj napravim, da bi hotel?« >Prav lahko stvar: navaditi se moraš, da boš res priden otrok.« »O, li mar nisem?« »Kaj še! Pridni otroci so ubogljivi, ti pa...« »Jaz nikoli ne ubogam.« »Pridni otroci se z ljubeznijo učijo in delajo, a Italijanski jetnik i> dendo je letel z aLi nom Torinu v C url ia 40 • ti »Jaz pa se klatim okoli in postopam celo leto.« »Pridni otroci govorijo zmerom resnico.. »In jaz se zmerom lažem.c »Pridni otroci hodijo radi v šolo...« »Mene pa boli trebuh... Pa od danes naprej bom drugačen.« »Obljubiš?« >Obljubim. Postati hočem priden otrok in biti v veselje in tolažbo očku... Kje pa bi utegnil biti sedaj moj očka?« »Ne vem.« »Bog ve, li ga bom še kdaj videl in objel?« »Mislim da, celo gotova sem.« Storžek je bil tako vesel tega odgovora, da je prijel Sojko za roke in jih začel tako navdufieno po-ljubovati kot bi bil iz sebe. Potem je dvignil obraz, jo ljubeznivo pogledal in vprašal: »Povej mi, mamica, ali je res, da si umrla?« »Zdi se, da ne,« je odgovorila smehljaje se Sojka. »Če bi vedela, kaka žalost mi je zaprla grlo, ko sem bral: TU POČIVA ...« »Vem, vem in zato sem ti prizanesla. Tvoja prisrčna žalost mi je pokazala, da imaš dobro srce. 0 otrocih z dobrim srcem, pa če tudi so včasih malopridni in razvajeni, je le kaj upati, vsaj upati, da pridejo na pravo pot. Zato, vidiš, sem te prišla iskat celo do sem in bom tvoja mama...« »O kako lepo!« je vzkliknil Storžek in poskočil od veselja. »Ubogal me boš in boš delal vse tako kot ti bom ukazala.« »Rad, in še kako rad!« »Jutri,« je dodala Sojka, »boš začel hoditi v šolo.« Storžek že ni bil več tako vesel. »Potem si izbereš poklic aH rokodelstvo, ki te najbolj veseli...« Storžek je postal resen. »Kaj pa mrmraš sam s sabo?« ga je vprašala Sojka ostro. »Sem rekel...« je zagrgral dondek polglasno, »da se ml zdi prepozno, da bi hodil v šolo...« 240 Kat* vffi ^rrs na Angleškem velik strnil Strajkali ao tudi fi Ijenci važne podzemsl železnice. Oglasili so poslanci in so vrSili slu Dva sta prodajal vozne listke, eden je n sil prtljago, drugi so bi sprevodniki itd, Na d« so prodali povpre{no tisoč voznik listkov. Z umetno rejo li,|c s pričeli sedaj tudi v Nen eiji, takih lisic namro ki dajo dobro kožuhov no. Prvi so to delali Ami rikancl, nato Angleži. Di brih kožuharjev je nan reč vsled neprestaneg lova zmeraj manj. Lisic se gibljejo popolnem prosto in niti ne vedo m da so ujete. Rib* h tremi sni. zalivu Moaterey v Kal forniji živi neke vrste ji gulja, ki iaia tri srci pravo srce je na navai nem mestu, eno v repi ono pa ob hrbtenici. Vil nič, a izborao čuti. C vržeš najmanjšo reč v vi do, takoj priplava tji Požrešna je tako, d« i poleg nje nobene drui ribe v vodi, vse požre. Mraz in vro6in» i lemlji. Za najbolj \i kraj na zemlji imajo V aavo ob Rdečem morj.t povprečno letno topi* 90.2 stopenj Celzija. Ni večjo povprečno nese no toploto so pa izmeri v »Dolini smrli: v Ami rikl, 36.9 stopenj CeM|i Največjo toploto splol trenutno, so dobili v Bi ludžlstanu v Aziji, 72 uli penj. Najbolj mraz je sibirskem mestecu Vrhi jansk, do 78 stopenj po ničlo. Največ dežja pai aa otoku Havai, do 121) (v Ljubljani 1.4 m); « več neviht je v Abeslrn največ viharjev pa vi teli Adelie na meji juS tečajnega ledu. Potresi. V zadnjilr letih so zaznamovali ch 60.000 potresov, po 2W v Italiji ln na Japonski dalje na Javi, na OriV itd. Na Japonskem ji» gotovo več kot v It« a niso imeli prej aof urejenih potresnih op» valnic. En milijon aločinc" v Ameriki. Kdo bi * mislil! P« je res. V 1» cijskih uradih imajo milijon odtiskov pr« kdor je namreč kaznoi mu odtisnejo palec ' sek in ta odtisek M Jo, da ga pozneje » dobijo, h spet k«J »reši. Ženskih je v komaj 5 odstotkov, večkrat je r.apisan zločinec, ki s. Je > let nadel 147 r®1 imen. ukazala.< ;;Nič, niči Pomni, da ni nikdar prepozno učiti ee in dopolnjevati svoje znanje!« :>A jaz ne maram ne poklica ne rokodelstva...« ^Zakaj ne?« :rZaio, ker me delo utrudi.« »Otrok moj,« je rekla Sojka, svsi, ki tako govorijo, končajo skoraj vedno ali v zaporu ali v bolnišnici. človek, zapomni si, naj bo bogat ali ubog, je dolžan na svetu na ta ali oni način delati in truditi se. Gorje mu, če se prepusti lenobi! Lenoba je ena najgrših bolezni in treba jo jo ozdraviti in pregnati že otroku, ker pozneje se ne da več ozdraviti.« Te besede so pretresle Storžka v dno duše, živahno je dvignil glavo in rekel Sojki: »Učil se bom, delal bom, vse bom napravil, kar mi ukažeš, ker — z eno besedo — lutkarsko življenje mi je že zopemo in postati hočem otrok, pa naj stane kar hoče! Saj si mi obljubila, kaj ne?« »Obljubila sem ti, odvisno je pa od tebe!« Mnogo zaslužiti letati in pridobivati denarja moremo edino lc s povsem zdravimi rokami in nogami. Ako »e naših udov poloti: vztrajne bolečine, ter začne trgati, ibadati, bosti in mučiti, tedaj jc to velika zapreka pridobivanju. Kako blagodejno sc izkaže v teh težkih urah drgnenjc in umivanje z našim že skozi Lepo stanovanje za krojača ,w razpolago. Krojač v kraju nujno polreben. - Fr. Oričar, iniznr, št. Jurij pod Kumom, p. Radeče. Razprodaja! .blastvcnr> dovoljena prostovoljna popolna razprodaja. Prodajalo sc bo: dvokolesa, moška in ženska, šivalni stroji, zlatnina in srebrnina, kot: ure, verižice, uhani, prstani, zapestnice, namizna oprava iz pravega in kina - srebra itd. — Ne zamudite si ogledati te ugodne prilike! . Za mnogo-brojni obisk vabi tvrdka JOS. ŠELOVIN - ČUDEN LJUBLJANA Mestni trg štev. 13. 7htnilsO v »ZLATOROG« TERPENTINOVEM LICHINRC MILU so našli dalje: Lindi Kocmol, nadučiteljeva soproga, Sv. Urban pri Ptuju; Ema lohnig, Maribor, Vatova ulica; Marija Šcbcda, Maribor- Studenci; Pavla Zerovnik, Vojnik 50; Štetck Muršii, Jalševec pri Štrigovi; Terezija Omerzu, Dcino selo pri Brežicah; Marija Lcsec, Krapina; Anka Čovič, Kostajnica (Hrvatsko); Frančiška Jana, Dravlie 61; Mici Mencinger, Spodnji Otok; F. Potrato, Jesenice; Frančiška Žnidaršič, Verd pri Vrhniki; F. Brajkovič, sopr. drž. urad., Sisak. plemenska, naprodaj z nenavadno le-pim žre betom. Več se izve pri trgovcu j0!- "igler, Dolenja vas pri Ribnici, Dolenjsko. iPQPl.mntnr 70 konjskih sil, malo rabljen, ■GdCI-lllUlUr kompleten, v najboljšem sta-I", se zaradi povečave obrata proda. — Resnim zanesljivim kupcem se omogoči plačevanje tudi a obroke. . Pisni, vprašanja na upravo št. 3842. 27 let priljubljenim, bolečine olajšujočim domačim sredstvom Fellerjcvim blagodišečirn sElsafluidom«! Zelo koristen je pri revmatičnih bolečinah, pri glavobolu, zobobolu; krepi in osvežuje mišičevje in živce, prinese pa zdravo spanje in novo moč za delo. Odznotraj in odzunaj močnejši, izdatnejši in večjega učinka kot frauc. žganje in najboljši ko-smetikum te vrste, 6 dvojnatih ali 2 veliki spec. 70 let stari trojčki. — Trojčki so it, saminasebi prav redki. Da pa dosežejo vei trije tako visoko starost, se pač le eukrat pripeti. In to se je zgodilo v Linkepingu na švedskem, ko so tri sestre trojčke praznovale skupaj svojo 70 letnico. 8ržna bolečina. 65 let stura Angležinja James je prišla na Francosko, da moli na grobu svojih dveh v svetovni vojski padlih sinov. Komaj je stopila h grobu, so je onesvestila in je unirlg. Italija ima lasten podmorski brzojav čez Atlantski ocean, ki gre v Argentino v Južni Ameriki. Vsega skupaj ima Italija 22.000 km podmorskega brzojava. steklenici 63 Din, 12 dvojnatih ali 4 spec. steklenice za 99 Din, 36 dvojnatih ali 12 spec. za 250 Din že obenem z zabojem in poštnino razpošilja po povzetju lekarnar Eogen V. Fetler, Stubica Doma, Elsatrg 16, Hrvatska. — Posatnczne steklenic« sElsafluida« po znižani ceni 9 Din v lekarnah in sorodnih trgovinah. Najtrpežnejše strešno kritje! — Združene opekarne d. d. Ljubljana — Miklošičeva cesto 13 preje VIDIC-KNEZ tovarne na Viču in Brdu nudijo v poljubni množinii takoj dobavno, najboljše preizkušene modele strešnikov, z eno ali dvema zarezama, kakor bobrovcev (biber) in * zidno opeko * * Na Jeljo se pošlje takoj popis in ponudba I Stekleni strešniki stalno na lalogll Podarimo 7000 ur Odločili smo se, da zaradi boljšega razširjenja naših ur podarimo <000 ur > amo proti povračilu stroškov ta delo. Da omogočimo nabavo dobre ure tudi slabeje stoječim, stavljamo v promet 5000 iiviroih švicarskih moški h ur v najfinejšem nikljastem okrovju, eleg. oblika, precizno idočih, triletno pismeno jamstvo proti plačilu stroškov za delo Din 185"- u Itomad. Nadalje 2000 posebno elegantnih, električnim potom s pra\im »tatom pozlačenih ur, ki se nič nc razlikujejo od pravih zlatih ur. Te ure, ki imajo istotako izvrttno in precizno kolesje, in so posebno lepe, dobavljamo za dame in gospode proti piafiiiu stroškov za delo Din 2ZD'- za komad. ii-totako r triletnim pismenim jamstvom. Obenem nudimo ponrehreno zelo lepo uro, ki kaže zelo natančno, za ceno Din 155'— za komad Ne zamudite te izredne prilike, ki se ne povrne več, in naročite zaželjeno uro. Dobavlja se po povzetju, carine prosto. Pošt. in zavoj 12 Din za kom, Eleg. verižica odgovarjajoča uri 40 Din Uhren-Exportliaus Zflrich, Vogeisangstr. SZ/137, Švico. Dnevno dobivamo priznalna pisma, kot sta naslednji: Uobovišče, Brač, 19. maja 1926. Prosim pošljite natančno tako uro mojemu župnemu kolegi, gosp. Mate Blaškoviču, župniku v Ložtšfu ua Braču, Dalmacija. — Subotica, 22. maja 1926. Prosim pošljite mi moško uro natančno tako, kot prvo. Ivan Novačil, Subotica, Bačka, SHS., Železniška ul. št. 1 Pisma za fevico stanejo Din 3.-, dopisnice Din 1.50 Koliko znaš misliti. 4. številnica, (Nacc Cuderman, Tupališče.) (Šteje 2 točki.) 1 7 12 11 ... . reka v Italiji, 2 4 3 1 6,, psovka, 3 7 4 13 11 , , velika rastlina, 4 14 4 7 ... , kemična snov, 5 15 6 1 ... . moško ime, č 11 16 4 9 , . oblika snega, 7 15 3 11 5 17, moško ime, 8 7 18 S ... . narod, 9 4 14 4 / , . dolgostna mera. Začetne črke od zgoraj navzdol in končne od spodaj navzgor povedo troje imen o katerih sc mnogo govori in piše, Arhar: »No, kako si zadovoljen s ko* bilo, ki si jo zadnjič kupil?« Mrhar: ;;0, bo že. Ampak bolje bi bilo, če bi bil kupil konja, kobila se namreč prod vsako mlako ustavi ter se v njej ogleduje.« Sodnik: »Kolikokrat ste že bili pred* kaznovani?« Obtoženec: »Devetkrat«. Sodnik: Potem vam bom prisodil najvišjo kazen«. Obtoženec: »Gospod sodnik, ali pri vaa stalni odjemalci ne dobe nič popusta?« Najpopolnejš' ST0EWER Šivalni stroji M Urili«, MaS« in Jarljarj« Ur t* Talk dom, Preden d nabavile •M. oglejte al lo izrednoel pri tridkl L. Baraga, Ljubljana Stltnburg. al. 6/1. BmpUfaa prah. IS lamrfr«. -S 5traii 372 N M N M M M M M M M M M M M M M Ljudska posojilnica reg. zadruga z neomejeno zavezo V Ljubljani Obrestuje hranilne vloge po najugodnejši obrestni meri, vezane vloge po dogovoru ter brez vsakega odbitka. Svoje prostore ima tik za frančiškansko cerkvijo, v lastni palači, zidani še pred vojno iz lastnih sredstev. Poleg jamstva, ki ga nudi lastna palača, veleposestvo in drugo lastno premoženje, jamčijo pri Ljudski posojilnici kot zadrugi z neomejenim jamstvom, za vloge vsi člani s svojim premoženiem, ki presega večkratno vrednost vseh vlog. Hranilne vloge znašajo nad 350 milijonov kron. %L U N M H K :**** ***** Hrastov okrogel LES (udi CELE PARCELE d. GOZDOVE, KUPUJE .ZORA. ii.il Cmonljo. 1537 ■ KOK8-&BBIN NRJBOgSl PA MR]CEf1E]Sll ■ ■ Skladi}'• : LJTBLJANA. METELKOVA 1» Odprto ni Aan. skladiščnik »U! r. o tam. ■ V.i.mdrtro u rtfr doa.č« S.is. |* breidrone. N. pom.ga nI'.! Prc >ri£.jfe tr ! Ifar ie res. (e pa le res! Da je najboljši nakup dobrega, trpežnega blaga za moške in ženske obleke, le pri domači, znani trgovini pri ČEŠNIKlj Ljubljana. Lingarleva ulica Največja izbira svilnatih rut in šerp I »MASTIN« ki poipeiuje rut odebelitev is orr.astitev domače, posebno klavne živin«. Jasen dokaz neprecenljive vrednosti Mastina ao brezštevilna zahvalna pisma! Cena: S ikat 46 Din, 10 ikat. SO Din. LEKARNA TRNKOCZT (zrav. rotovfa), LfeMiana. Mestni trg 4 Neka gospa se je napram znanki pohvalila. češ, da je njena hčerka pri zadnji muzikalni produkciji odnesla prvo nagrado-•. Razumem vas ponos,<: ji znanka odvrne. »spominjam se še prav dobro, kako sem bila vesela, ko je dobil naš prešič prvo odlikovanje na živinski razstavi. j riHiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiuiiiiiuiimiiiiimmiiiiiiiiiiiMtiiiiu I Prometni zavod za greang ti. d. v predaja premog 1 iz slovenskih pokrajin vseli kakovosti, v celih vagonih po originalnih cenah premogovnikov za domačo uporabo kakor tudi za industrijska podjetja in raz-pečava ua debelo inozemski premog in koks vsake vrste in vsakega izvora ter priporof« posebno prvorstni češkoslovaški in angleški koks m livarne in domafo uporabo, kovaški premog iu brikele. Naslov: Prometni zavod *a preiiioa d. d. v Ljubljani, Miklošičeva cesto 151. ■■Kiiimimmimimimiiiiiiimiiiiinmmiiiiinii""'"..... Zadružna gospodarska banka d. d. Ljubljana, Miklošičeva cesta 10 Brzojav.: cospobajika. Tel. §t. 57, 979 in 470. •ue-p^ae^jg^««.^. T lastn, paJa8| (yis . vlg holela >>Union,0 Podružnica: Celje, D j ako to, Maribor, Novi Sad, Sombor, Split, šlbenik. Ekspozitura: Bled. Kapital In rezerve skupno nad Din 16.ooo.ooo -, vloge nad »in 250,000-000— Pr X?"' Mj e'komptir* ,menice' lcfbardir" TredD0slne PaPiric' daje v najem jeklene shrambe z. vrednote, kupuje in prodaja kar najbolje T*lu,c 10 deT,ze- *Pre cmi ''o«« " tekočem računu in na vložne knjižice ter oreskrbui^ v.« h,„i