Gospodarske stvari.
Popis sedanjega gospodarstva
na nekaterih Kranjskih planinah.
Iz poročila gosp. Jan. Mesarja, družbi kmetijski poslanega,
(Konec.)
III.
Stanarije v Gozdu pod Snežnikom na Notranjskem.
Ker se tukaj sirarstvo nekako podobno, vendar za spoznanje bolje, kakor na Nanosu, opravlja, in ni ravno bistvenih razločkov, ne bom o tem več govoril, ampak le o nekaterih drugih planinskih razmerah nekoliko poročal.
Ves ta gozd je razen tega, kar se ga ima opravičenim kmetom za odškodovanje dati, lastnina kneza Schonburga. Paša je vrlo dobra, le bolj po gozdu, go-ličav nič kaj ni.
Planinsko gospodarstvo v Gozdu obsega 10 stanarij ali ovčarij skupaj za 7800 ovac ali 195 kvarnarjev, ker 40 ovac na 1 kvarnar štejejo, namreč:
Stanarija Kobijak za                 15 kvarnarjev,
;,        Mrzla Jama za          15           „
„        pri Hiši za                 20           „
„        Sladka voda za         20           „
„        Črni dol za                30           „
,,        Črna Draga za          16           „
„        Grčeveč za                15           „
„        Mala Padeženica za 20           „
„        Zaknovec za              24           „
„        na Vilah za               20           „
Poslednji stanariji pa zdaj že 7 let nobenega najemnika ni, ker je Knežanom itd. ta del gozda v odškodovanje odmerjen, pa ga nočejo poslužiti se, in tako paša nekako v nič pride.
Naprava imenovanih ovčarij je kaj pomanjkljiva; zunaj bornega, sem ter tje namesti trdne stene le z bukovimi vejami zadelanega sirarskega stanu ni nobenega druzega podstrešja, le če oni prt imenovati hočeš streho, katerega na kole razpnejo, da v deževji molzejo pod njim; nad glavami so sicer zavarovani, al od vseh 4 strani jim dež in veter lahko nagaja; pri nekaterih stanarijah pa se tega nimajo. Hleva ni nobenega. Uboga živina  je   tedaj   tudi  v mrzlih deževnih nočeh na pro-
-----    360   ____
stem; mleko in meso zgublja ter od vednega kašlja se nič kaj prav spočiti ne more!
Ker te stanarije ovčjerejci v ondotni okolici vselej le za eno samo leto v najem dobivajo , ni upanja, da bi najemniki sami kaj novega, bodi-si še tako potrebnega, napraviti ali pa kaj starega znatno popraviti hoteli boječ se, da ne bi prihodnje leto morebiti še kdo drug njihove poboljšave vžival. Treba bi tedaj bilo, da bi gospod knez sam povsod dostojne hleve napravil, in če bi tudi najemsčine še več bilo kot le za obresti od založenega kapitala, bi se vendar še najemniki s primerno večim vžitkom od stanarij hvaliti zamogli.
Vsaka teh ovčarij daje se posebej v najem za eno leto in sicer po poti dražbe; le malokdaj se tudi kaj pod roko narediti da.
Ce en sam ovčjerejec nima zadosti ovac, da bi vso pašo, ki pripada eni stanariji, ž njimi povžiti mogel, jih več vkup se za najem ene in iste ovčarije pogovori, ki potem neko družbo brez pisanih pravil, le kar na moško besedo, osnujejo, nekako tako, da pastirja vsak za svoje ovce posebej plača, najemšcino, sirarja in njegovega pomagača pa skupno po primeri ovčjih glav plačujejo. Mlečnih izdelkov, skute in sira, pa si ne delijo po glavah, ampak bolj natančno na podlagi tega, kolikor ovce vsacega gospodarja mleka imajo.
Čez 14 dni potem, ko so ovce v Gozd odšle, pridejo namreč družniki tje, pomolzejo zvečer ovce, tehtajo mleko vsacega gospodarja posebej , in za spomin številke, ki imajo o svojem času merodajne biti za razdelitev sira, brez vseh druzih zapisnikov le koj na steno ali na kako orodje vrežejo.                                    p
V Gozdu so ovce od spomladi od sv. Helene do malega Šmarna, in zdaj jim gospodar kje v dolini pašo oskrbeti mora do sv. Andreja. Ta čas, kdor si ovac v hlevu prerediti ne upa, jih navadno žene v Istro, kjer jim po potrebi eno ali več stanij kupi, to je, ograjenih prostorov za pašo čez zimo. Iz Istre pridejo pa o sv, Heleni spet domii, kjer ostanejo le dva dni, da jih ostrižejo, ter jih potem zaženejo zopet v Gozd na pašo; ko se vrnejo iz Gozda, jih v drugo strižejo.
Kakor se mi zdi, se stroški s takim vednim preseljevanjem po ptujem zelo narastejo, vzlasti, ker so pastirji tudi prav dobro plačani; vendar se vžitka pa tudi obilno nabere, kajti precej vrže skuta, sir, volna in pa jagnjeta, katera koj v Istri po 3, 4 do 5 gold. par po-prodajo.
Pri kuhanji sira se zelo varujejo, kaj prida greti ga, da bi maščoba ne izstopila, katero pa vendar potlej po nerodnem, s prehitrim, rekel bi, togotnim ubijanjem žmitka izbijejo, tako , da je je lepo (ali prav za prav grdo) še na siratki nastavljeni v posodi videti za pse, katerih marsikatera čeda po 8 do 12 zavolj volkov v varstvo ima.
Polic za sir tudi tukaj v planini nič nimajo, ampak kakor na Nanosu se sir kisa in varuje svoje teže drug na drugem vsirnicah; domii pripeljanega pa tukaj vendar razlože po policah, sem ter tje tudi le koj po tleh. In zdaj, ko je sir čez dolgo časa beli dan zagledal, je toliko bolj podvržen spridenju, kolikor manj se je poprej na njegov prihodnji obstanek ozir jemalo; zato se vidi toliko napokanih , drobečih se, nagnjitih, črvivih hlebov, ki so žalostna spričala, da se je o marsičem jako pomanjkljivo ravnalo ž njimi.