POROČILO O SONDIRANJU V OKOLICI IGA PRI LJUBLJANI S taško Jesse Y septem bru ter delom a y oktobru leta 1953 je ekipa Sekcije za arheologijo pri SAZU izkopala n ekaj sond v okolici KLO Studenec-Ig pri L jubljani. Namen tega so n d iran ja je bil ugotoviti teren sk e razm ere na področju, ki je predvideno za bodoča izkopavanja v tem delu L ju b ljan ­ skega b a rja (statigrafija tal, višina talne vode itd.), d alje po m ožnosti ugotoviti točnejše m esto IV. in V. kolišča, ki ju je o d k ril že K. D ežm an ob S trojanovi vodi, a ju ni do konca raziskal; končno smo želeli odkriti še k ako novo kolišče, k ar se nam je v neki m eri tudi posrečilo. O zem lje, k i smo ga sondirali, leži na levi stran i ceste L ju b ljan a—Ig v trik o tu m ed cesto, osam elcem Grm ezom in M aharskim grabnom , ki se izliva v Iščico. Teren, n a katerem smo kopali, je p rec ej m očvirnat in ga posestniki le v m ajhnih površinah uporabljajo za n jiv e ali travnike; to področje nam reč čestokrat p ri večjih nalivih ali dolgotrajnejšem deževju p re p la v lja jo Iščica ter n je n i pritoki. Šoto, ki je n ek d a j tu prek riv ala barje, so posestniki po večini že odstranili; radi izsuševanja p a se je teren tudi p rec ej posedel. K ulturne plasti, ki jih je nekdaj p rek riv ala šota, so sedaj v m anjših globinah, kot so b ile v času D ežm anovih izkopavanj; to nam je sicer nekoliko olajšalo delo, katereg a je precej ovirala visoka ta ln a voda. O d vseh sond, ki smo jih napravili, so pom em bne zaradi n ajd b k u l­ tu rn ih ostankov le tri, m edtem ko ostale, razen zanim ivih stratigrafskih podatkov niso dale pričakovanih k u ltu rn ih najdb. Prvo sondo 6 X 3 m smo napravili n a parceli 1252/1, last Š teblaja A n d re ja iz Iške vasi 73, ki je pri košnji naletel na kole, k ateri so štrleli iz zem lje. T ravnik, ki je precej m očvirnat, se od M aharskega grabna v ra h li terasi spušča proti Iščici, od k atere je sonda oddaljena približno 120 m etrov. Ruši, s slabo m očvirnato travo, je sledil tem norjav subhum us, nato pa v rsta raznobarvnih ilovic do temnosive. R azporeditev je bila naslednja: ru ša v debelini 6—10 cm; tem norjav subhum us: 4—12 cm; tem nosiva ilovnata plast: 7—10 cm; svetlorum ena ilovica (ostanki preperelega kam enja) 10—18 cm; tem nosiva ilovica do dosežene globine 80 cm (priloga 1). Risba 1. O kolica M aharskega grabna To p last pokriva na enem delu v obliki polkroga (220 X 200 cm) ogljena proga, ki leži nad vrsto apnencev, položenih m ed koli; v enem p rim eru celo nad kolom. A pnencev se na n ek aterih m estih drži še ogljenina. M orda bi to m esto lahko označili za kurišče. (T. I, 2, risba 2.) Z adnji dve plasti lahko označim o zaradi številnih k u ltu rn ih ostankov za k u ltu rn i plasti. V sondi smo odkrili 54 navpičnih kolov, prvega že v globini okoli 30cm; od tega je bilo 8 kolov klanih. Koli, za k a te re so povečini uporabili kostanj, so b ili debeli od 3 do 16,5 cm; povprečna debelina je b ila 8 cm. Kot smo im eli p rilik o opaziti že n a B latni Brezovici (izkopavanja Sekcije za arh e o ­ logijo ju lija 1953), je tudi tu opazna neka sm otrna razporeditev kolov v sk u p in e po tri ali p et sk u p a j v vrstah, ki so o d d aljen e m ed seboj 1—l,20cm . V rste so p o tek ale v sm eri jugozahod—severovzhod (risba 2). M ed koli so v svetlorum eni in tem nosivi ilovici ležali številni k u ltu rn i ostanki. N a jb o g a te je je b ila zastopana keram ika, našli smo pa tudi fragm en- tira n o koščeno bodalo te r nepoškodovano bodalo, k aterem u je sklepna glavica služila kot d rža j (dolžina 14,4 om; T. III, 1, 2). Poleg rezila iz sivega roženca (dolžina 8 cm, širin a 2 cm ; T. III, 3), ki je ležal pod kuriščem , smo našli še eno frag m en tiran o rezilo ter n ek a j m ajh n ih odcepkov (T. III, 4, 5). Š tevilne so b ile n a jd b e razb itih živalskih kosti. N ajd en i k eram ični fragm enti so po večini iz tem nosivo pečene gline, k a te ri je bil prim ešan pesek. Po večini je k eram ik a neornam entirana; v k o lik o r se p o ja v lja o rn a m e n ta c ija je le plastično izvedena, razen enega p rim era, ki im a v rezan i dve, skoro vzporedno potekajoči kaneluri, a brez sledov in k ru sta c ije (T. III, 6). O m enil bi le n ek a j prim erov ornam entike, ki je sic er že poznana iz d osedanjih n ajd b na L ju b ljan sk em b a rju . V glavnem se p o ja v lja jo enojna ali d v o jn a vodoravno p o tek ajo ča plastičn a re b ra z navpičnim i ali pošev­ nim i vrezi; sem in tja je k a k prim er vzbokline, ušesca ali bradavice. N eke v rste o rn am e n t je dosegel lončar tu d i z vrsto m ajh n ih vdolbin na vratu, ko je oblikoval rahlo navzven upognjeno u stje (T. IV—V, 7—14). Zanim iva sta dva frag m en ta dveh posod, na k ate rih sta fragm entarno o h ran je n i orna- m en taciji v obliki g rške č rk e X (T. V, 15). P ri n ek a te rih fragm entih je v ra t ločen od ram ena z vodoravno k an elu ro ali pa ram e neposredno p re ­ h a ja v u stje, k i je le redko rahlo navzven upognjeno; večinom a je v ra t cilindričen. V enem p rim e ru je n a n o tra n ji stran i nakazana k an elu ra, ki je n a sta la p ri o b lik o v a n ju u stja. Rob u s tja je po navadi zožen ali pa vodoravno odrezan. Č eprav letos n a jd e n a k e ra m ik a v teh n ik i izdelave te r lepoti ornam en- ta c ije n e dosega že poznane ižanske keram ike, im a vendar v izdelavi te r o rn am en tu vse značilnosti prve, seveda v mnogo slabši izvedbi. K akšnih d aljn o sežn ejših sklepov v p rim e rja v i obeh v rst k era m ik e pa zaradi m alo­ štev iln ih n ajd b še n e m orem o tvegati. P rib ližn o 300m proč smo n a desnem b reg u M aharskega grabna izkopali drugo sondo 3 X 3 m na p arceli 1239; lastnik G lavan F ran c z Iga št. 37. Svet je n a te j stran i k an a la nekoliko b o lj su h in tudi bolj obdelan; vendar parcelo še vedno u p o ra b lja jo za trav n ik zaradi p revisoke taln e vode, ki se je p o ja v ila že v globini 30 cm. Sonda je od k an a la o d d aljen a le 3,50 m. T udi p ri te j sondi je bilo več v rst ilovice, a nobenih sledov n ek d an je šote. — r — A A \ - \ V ' \ \ N \ x • \ \ x \N \ v \ ^ s ' \ \ k r \ \ s ' n v'- \ v _ n n- ; \ \- v \ \ ' \ ■ \ \ N \ \ \ W c \ \ w c \ \ * V w \ - \ " v v \ \ - \ -, N \ - v \ \ --.O s, ruša, fum norujav suhficmus' 'z '/// iarmosivci ilov plast Priloga 2 ill ji ll||l||H 1 1 1 11II11 1 | ■'i I"!!!l!i|!|llllli ! 1 1 1 1 ! j j 1 1 1 ■ htn i i 1 1 1 j I ! ! 1 1 1 j 1 1 os Južna stena sonde II ■ i § k i / / / k O j - r J” tem norjav subhum us tem norjava ilovica w Severna sle na sonde / svetlo rumeno ilovp/a$ti ogljem m k eram /kos cm a ocj/.jeaci prvya. \s S SJ.v v V *1 S . \\ '. N V \ / / / teinnosiva ilovnata plast ^ svetlorum ena ilovnata plast temnosiua. iloi/.filast Ï oyl<£nm.o Priloga 3 i i 1 I I I II i I ■ i 1 I I ' ' ' 1 lili I ■ ■ i i ITT i T I I I IT T 'M I i i . i I i , . , , , . , , , , i i . I M i i i i i , , i I i J1111 1 1 I M I I I ! I I IJ1111 J1 1 1 1 1 1 1 1 I II I I I 1 1 I I I III II I I II1 1 1 I I1 1 I I II 1 1 1111111111111 i111 • 1111 1 1 11 .. .. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . i ; i ' i m 111 1111111 1111 1 1 1111 i 11 i i III ! ! ! ■ ! 1 1 ! 11111111 ! i i 1111111 ! 1 1 ! 1 1 1 1 ( i 1 1 111 r i > ■ ■h ! ■ ■1 > ■1 11 ■ 11 ■ i1 * '1 1 1 ' 1 1 1 '1 1 1 * ' '11 1 '1 o * Vzhoolaa stena sonde /V . kol tem norum enkasta peskovita ilovica svetlorum enkasta peskovita ilovica rjavkasta ilovica svetlosiva peskovita glina tem norjava ilovica z organskim i ostanki & © © © Profil ju ž n e stene je b il naslednji: ruša do debeline 12 cm; tem norjav subhum us: 8—10cm; tem norjava ilovica: 12—16 cm; tem nosiv trd ilovnat pas: 8—10 cm; tem norjava ilovica z organskim i ostanki: 16—30cm; svetlorum ena ilovica: 4—12 cm; tem norum enkasta peskovita ilovica: 8—12 cm; svetlo siva peskovita glina; v te j plasti smo dosegli globino 130 cm ne da bi ta plast p renehala (priloga 2). Za ku ltu rn o plast bi tu označili tem norjavo in delom a tudi svetlo- rum eno ilovico. M edtem ko je b ila p rv a sonda zelo bogata z najdbam i, je bila ta so­ razm erno precej revna. M orda smo na tem m estu bili že na m eji p rejšn jeg a kolišča, saj je tre tja sonda, o d d aljen a le svojih 80 m, bila že brez kultu rn e plasti ali ostankov. N avpični kostanjevi koli, 20 po številu, od tega 4 klani, niso nudili kakšne n atan čn ejše slike o razporeditvi kolov; vendar bi tudi tu lahko rekli, da im am o le neke vzporedno potekajoče lin ije kolov, ki gredo od ju g a p ro ti severu po d v a ali štirje sk u p aj (risba 3). N jihova debelina je povprečno 8 cm; n ajtan jši je 4 cm, najdebelejši p a 14,4 cm. Med keram ičnim i ostanki je dvoje glinastih vretenc; od enega je o h ra­ n jena le polovica. Prvo vretence je črnosivo pečeno te r precej grobo iz­ delano. Y p rem eru m eri 6,1 cm, debelo je 1,2 cm, prem er lu k n je je 1,1 cm. P rem er o h ran je n e polovice drugega vretenca je 6,4 cm, debelina 1,9 cm, prem er lu k n je 1,2 cm; pečeno je črnosivo ter prav tako grobo izdelano (T. VI, 16, 17). F ragm enti posod so po večini brez kakršnekoli ornam entacije. Iz vseh fragm entov je bilo mogoče rek o n stru irati le m ali bikonični lonček, n arejen iz sivo pečene gline, m ešane s peskom . Lonček, k i je bil zelo grobo izdelan, je imel rahlo navzven upognjeno ustje. Višina lončka je 7,3 cm, prem er največjega oboda 8,5 cm, prem er dna 5,8 cm, debelina stene p ri dnu 0,8 cm. Na n ajv ečji p e riferiji je bila n a vsaki strani po ena vzboklina ali pa dvoje bradavic, ki sta bili vertikalno p rev rtan i; ap lik acije danes niso več vidne, vidni p a sta obe luknji v delno ohranjenem ostenju (T. VI, 18). O h ra n je n a je tudi črnosivo pečena a p lik ac ija v obliki m ajh n e konične ploščice (prem er 4,2 cm, debelina 1,1 cm), z m ajhno vdolbino na sredi te r z vrezi na obodu kroga (T. VI, 19). N izki cilindrični vratovi m ajhnih posod so po večini z vodoravnim i k an elu ram i ločeni od ram ena. F ragm ent tra- kastega ro ča ja te r fragm ent posode z vodoravnim ušescem, ki je prav tako vodoravno predrt, sta dopolnjevala celotno zbirko najdenih keram ičnih ostankov. F ragm ent koščenega šila je b ila edina najdba koščenega orodja, sicer p a so b ile le razbite cevaste živalske kosti in del živalske lobanje. V tre tji sondi, ki je bila izkopana p rav tako na desnem bregu M ahar- skega grabna in oddaljena od druge 80 m, nismo našli nobenih k u ltu rn ih ostankov niti k u ltu rn e plasti ali kolov. Približno 10 cm debeli ruši te r 18 cm debelem u subhum usu so sledile: tem nor jav a ilovica: 80 cm; tem nosiv trd ilovnat pas: 4 cm; svetlosiva ilovica: 16 cm; tem nejša siva ilovica: 20 cm; nekoliko m ivkasta sivorum enkasta ilovica do dosežene globine 160 cm. 0 06 im Risba 4. Sonda IV. S to sondo smo v erjetn o segli že izven obm očja kolišča, na k atero smo naleteli v drugi sondi. Č etrta po vrsti je bila sonda na parceli 1250, last S trum blja z Iga n a tako im enovanem V elikem Mostišču. Sonda, ki je m erila 3 X 3 m, je bila oddaljena od levega b reg a M aharskega grabna 12,70 m, od levega roba ceste Ig—B abna gorica p a 120 m. Svet je na več m estih p rek riv ala voda, ki nam je zlasti v nižjih globinah zelo ovirala delo. Med vsemi sondam i je imela ta najbolj zanim iv profil. Ruša debeline: 8—9 cm; tem norjav subhum us: 9—11 cm; tem norjava ilovica: 10—12 cm; temnosiv trd ilovnat pas: 6—8 cm; svetlosiva rum enkasta ilovica: 12—21 cm; tem norjava ilovica z organskim i ostanki: 21—28 cm; v n je j je v globini 70 cm ležal v vzbodni steni vodoraven kol, debel 8 cm, pod n jim je bil pas ogljenine; svetlorum enkasta peskovita ilovica: 10—14 cm; rjav k asta ilovica s keram ičnim i fragm enti in m ajhnim i vejicam i: 8 do 14 cm; svetlosiva peskovita glina; v te j plasti smo dosegli globino 130 cm, a globlje nismo šli zaradi talne vode (priloga 3). N a prve kole smo naleteli že v globini 40 cm. T rideset kolov je bilo navpičnih in trije vodoravni. D ebeli so bili od 4,2 cm do 16,5 cm. V odoravni so bili debeli 7,5 cm, 8 cm in 10,2 cm. O h ran jen a dolžina dveh kolov je bila 120 ozirom a 150 cm, tre tji, ki je bil v vzhodni steni sonde, je v vidni dolžini m eril 250 cm, a je izginjal v severni steni. Tudi tu so za kole uporabili predvsem kostanj (T. II, 3). Razporeditev kolov v te j sondi kaže sm er od ju g a proti severu v dveh vrstah, ki sta med seb o j odd aljen i okoli 160 cm. M edtem ko je ena vrsta sestavljena iz posam ezno zabitih kolov, sestavljajo drugo skupino po tri a li pet kolov skupaj. P rečna kola, k i sta ležala v globini 80 cm, sta v erjetn o prip ad ala gornji kon stru k ciji kolišča ali p a stavbi; ležala sta pravokotno drug proti drugem u (risba 4). K ulturni ostanki p a so bili v te j sondi zelo m aloštevilni. K eram iko so predstavljali fragm enti o ste n ja raznih posod brez ornam entaeije; o h ra n je n je bil le em fragm ent z rahlo nakazanim cilindričnim vratom in zaobljenim robom ustja. Vsi fragm enti so bili neglajeni te r grobo izdelani iz sivo pečene gline; m ešane s peskom. Vse tri sonde, ki so im ele skoraj v isti globini plasti s kulturnim i ostanki, so zadele v erje tn o n a isto koliščarsko naselbino, zlasti d ru g a in četrta, ki sta bili izkopani celo v isto kolišče, sa j je njihova oddaljenost znašala le 50 m. Na robu k an ala so še danes vidni razni keram ični fra g ­ m enti, ki so jih delavci p ri kopanju vrgli n a površje. Tako je kolišče danes s kanalom presekano n a dve polovici. Z letošnjim i najdbam i sta ponovno o dkriti obe kolišči, ki ju je o dkril D ežm an,1 a ju je v letu 1941 brezuspešno iskal Ložar te r tudi lokaliziral na drugem mestu.2 Domnevo, ki jo je postavil Melik,3 da je treb a iskati kolišča ob M aharskem grabnu, so potrdile n ajd b e v om enjenih sondah. Tipični, v svetu znani ižanski keram iki bikoničnih posod in in k ru staciji se je približal fragm ent bikonične posode, ki so ga skupno s fragm entom koničnega v ratu neke posode našli delavci p ri grad n ji novega tako im eno­ 1 Dežm an, Bericht, 1877 (separat), str. 4. 2 Ložar, GMDS, 1942, str. 89. 3 Melik, M ostiščarsko jezero, 1946, str. 75—77. vanega Resnikovega kanala. (Kanal se bo izlival v Iščico n a njenem desnem bregu približno 200 m od cestnega m osta preko Iščice na cesti Ig—B abna gorica.) Poleg teh dveh fragm entov so našli še n ek a j kolov, živalskih vreten in razbitih cevastih kosti. P rv i fragm ent prip ad a gornjem u delu bikonične posode s trakastim ročajem , ki veže ram e s cilindričnim vratom , katerega rob u stja je vodoravno odrezan, a m estom a tu d i rahlo zaobljen. Posoda, ki je sivo pečena in izdelana iz dobro prečiščene gline, im a ostro naznačen prehod iz spodnjega dela v gornji. V n asprotju s spodnjim je gornji del debelejši (9 mm : 6 mm) in ornam entiran z vrezi, k i skoraj vzporedno te r m alo poševno potekajo od ro b a u stja proti n ajv eč ji periferiji, k je r se ob klek u končajo. N ajv ečja širin a fragm enta je 26 cm, višina 17,2 cm, višina v ratu 5,1 cm, širina ro ča ja od 4,1 do 4,7 cm, debelina 1,1 cm (T. VII, 20). D rug fragm ent je 14,4 cm visok del koničnega v ratu z zaobljenim robom ustja; širina je 10 cm, debelina 0,7 cm. F ragm ent je pripadal neki večji posodi iz sivo pečene, dobro prečiščene gline; površina fragm enta je neglajena (T. VII, 21). Vse n ajd b e so izkopali delavci v temnosivi ilovici v globini 150 cm. Po n ačrtu novega k an ala dosežejo v te j globini širino le 60 cm in tako n a ta način obsežejo le m ajhen pas k u ltu rn e plasti. Z aradi tega je ekipa po­ skusila s sondo (risba 1, t. V) dobiti čim več podatkov; žal smo zaradi prem očnega dotoka ta ln e vode m orali dela prekiniti, preden smo dosegli predvideno globino. Že v globini okoli 30 cm smo v severni steni sonde, ki je m erila 3 X 3 m, našli 8 cm debel navpičen kol. Ruši in subhum usu je sledila svetla siva ilovica v globini 20 cm te r je bila debela 30—40 cm, nekoliko tem nejša siva ilovica je b ila debela okoli 50 cm, v n je j je bilo precej ostankov dračja. V tem nosivi ilovici smo p ri globini 110 cm ustavili izkopavanje. Bodoča tehnično bolj o p rem ljen a izkopavanja nam bodo m orda dala odgovor n a vprašanja, k je in v kakšnem obsegu se je tu razprostiralo kolišče, ki je od dosedaj o d k ritih oddaljeno preko 350 m jugovzhodno proti Igu. Ker je na tem m estu te k la nekoč Iščica je možno, d a so tu n ajd en i predm eti bili preneseni sem od drugod, k a jti n ajd en e kosti, fragm enti in koli so precej oddaljeni m ed seboj, p a tudi k u ltu rn a p last teminosive ilovice je n a m nogih m estih prekinjena. Poleg teh sond smo napravili še nekaj poskusnih kopov, k i nam niso dali nobenih k u ltu rn ih ostankov, tem več le vpogled v različno razporeditev zem eljskih plasti n a raznih m estih v okolici Iga. Tu bi om enil le n ekaj prim erov. Sonda n a parceli 1209, last Jesiha z Iga, je im ela sledečo stratigrafijo: ruša: 8 cm; subhum us: 16 cm; šota s hrastovim i vejam i: 40cm; siva peščena ilovica: 33 cm; rjavosiva peščena ilovica z ostanki polžjih lupinic: 34cm; sivorum ena ilovica: 7 0 cm. Na K rižm anovi parceli na P artih je ru ši sledila do globine 180 cm šota s hrastovim i vejam i nato pa svetla siva ilovica. N a parceli št. 483, n a teren u m ed Ižansko cesto te r Iščico, je ru ši (debelina 14 cm) in subhum usu (de- blina 32 cm) sledil droben bel grušč prek o enega m etra, ki se je sproti podsipal. Y sondi na p arceli 1437 na P artih je ru ši in subhum usu sledila šota, v k ateri smo našli ostanke keram ike in ruše. To je zadosten dokaz, da so tu bila nekoč izkopavanja. Enako smo našli že prekopane plasti na n e­ k aterih parcelah ob Ižanski cesti n a K epjah. S tem i poskusnim i kopi ter podatki, ki so nam jih podali ižanski posestniki, se nam je posrečilo dobiti točnejšo sliko m esta in obsega posam eznih izkopavanj, ki jih tu vodil D ežm an v letih 1875—1877. To je bil tudi nam en opisanega sondiranja. RÉSUMÉ Rapport sur les sondages faits à Ig près Ljubljana Dans le voisinage d’Ig près L ju b ljan a une équipe de la Section d’archéologie de l’A cadém ie Slovène des Sciences et des A rts a fait p lu ­ sieurs sondages. A cette occasion on a découvert des constructions lacustres à ainsi nommé V eliko Mostišče (grandes palafittes) entre le ruisseau dTščica et le canal M ahar. Dans le cours de trois sondages l’équipe a d éterré en outre de pilotis érigés beaucoup d’a u tre s restes de civilisation, p. e. fragm ents de différents vases plastiquem ent décorés et outils d’os et de pierre. Les pilots de châtaignier étaient épais de 4—16,5 cm et ils étaient debout en rangées distantes l’une de l’au tre environ 160 cm. Les rangées allaient dans la di­ rection SO vers SN ou S vers N. Une autre colonie lacustre fu t découverte pendant la construction du nouveau canal de R esnik qui débouchera dans le ruisseau dTščica. En outre de pilots et d’os d’anim aux les ouvriers y d éterrè re n t aussi un fragm ent d’un col conique de vase et un fragm ent d’un vase biconique au col cylindrique et à l’anse en form e de ruban. Les autres sondages n ’ont servi q u ’à l’exam en stratig rap h iq u e du te rrain du m arais de L ju b ljan a au x environs d’Ig. Sl. 2. P rofil severne strani in pogled na kurišče Sl. 1. Pogled (od vzhodne strani proti zahodni) na kole in »kurišče« Sl. 3. Pogled (od jugovzhoda pro ti severovzhodu) na kole in prečni tram v steni Sl. 4. Pogled v severovzhodni vogel sonde 106 Sl. 18