Poučevanje v naravoslovji. (Dalje.) Štirinajsti dan. Pretakanja zraka rabi se pri gospodarstvu na mnogoteri način, n. pr. kurjava s zrakoin. (Naj se opiše obširneje po potrebi.) Še drugače se rabi pretakanje zraka pri napravi svetilnic, peči, dimnikov i. t. d. Kaj se zgodi s plamenorn svetilnice, ako vzamemo cilinder? — (Plamen gori prav slabo in medlo.) Zrak, katerega cilinder zaderžuje, postane vsled toplote lažji, zrak okoli cilindra pa je merzleji in težji, ter goni razgreti in lažji zrak v cilindru na kviško. Kolikor više je tedaj cilinder, toliko više je tudi zunanji zrakov sklad, in zato tudi toliko večji in čversteji pritisek zraka, tedaj je tudi pretakanja zraka (Luftzug), kakor tudi zgorenje in svitloba svetilnici bolja. Pretakanje zraka v dimnikih nareja se tudi na ta način. Kjer tedaj potrebujejo močnega pretakanja zraka in silne vročine, tam naredč navadno visoke dimnike? — Kje ste že vidili visoke dimnike? — (Pri tovarnah.) Vsaka reč ima pa tudi svoje meje in svoje pravo. Ako bi bili u. pr. dimniki le previsoki, potem bi se zgoraj segreti zrak preveč ohladil, in tako bi bilo pretakanja zraka zaderžano. Ako bi bili dimniki pa preširoki, tedaj se zrak v njih le prav malo segreje, njegova temperatura je jednaka onej v zunanjemu zraku ali le malo viša, in kaj bi bil temu nasledek? — (Potrebnega pretoka bi ne bilo.) Ako bi bili dimniki preozki, tedaj pa zrakova snov skozi njega gredoča ne zadostuje za vzderževanje ognja. Zavoljo toplote nastali pretok se pa ne nahaja le pri zraku, ampak tudi pri vodi. Ali je taki pretok tudi pri terdih stvareh mogoč? — Zakaj ne? — Ako denemo n. pr. posodo z vodo nad ogenj (naj se pokaže na kupici za poskušnje — Probirglas), tedaj zapazimo tiste prikazni, kakor pri zraku; katere ? — Na ta način pretakanja se godi vsako segretje vode, kar bi bilo sicer le težko mogoče; zakaj ?— (Zato, ker je voda slab prevodnik.) Naredimo lahko tudi drugo poskušinjo s posodo, katero pristavimo k ognju (primeri voditev toplote). Tako pretakanje vode rabi se tudi pri kurjavi ali razgretji z vodo. To se godi z vodo tako, da se voda v spodnjih prostorih v posodi segreje, ter se potem napeljuje v prostore, katere se nameravajo segreti. (Po potrebi in okoliščinah obširneje in natančneje o tacem kurjenji.) Petnajsti dan. Rekli smo, da se telesa vsled toplote raztegnejo; v čim tedaj obstoji že tako raztegnjenje ? — Atorai, iz katerih telesa sestajajo, se oddalijo čedalje bolj drug od druzega. Zveza ali sklad se tedaj zmanjša; in ako toplota vedno le še narašča in se veča, tedaj zveza med delki popolnoma preneha in se preterga, in telo se spremeni v tekočino. Tako spreminjevanje imenujemu topljenje. Nekatera telesa se rada topč, zovemo jih lahko topljiva; imenujte nekatere! — (Med, vosek, surovo maslo, loj i. dr.) Kako zovemo pa taka telesa, katera se še le pri veliki stopinji toplote tope? — (Nerado ali težko topljiva telesa.) Naštejte nekatere! — (Vse rudnine.) Ali so vsa telesa topljiva? — Katera telesa se ne dajo topiti? — (Les, usnje, papir i. dr.) Kaj se zgodi takimi telesi v vročini? — (One zgore.) Stopinja toplote (temperatura), pri katerej se kako telo topi, zove se njega tališče. Tališče je pa pri raznih telesih zelo različno. Pri koliko stopinji se topi led? — Vosek se topi pri 54°, svinec pri 276°, srebro pri 800°, lito želežo pri 980° in zlato celo pri 1000° R. — Zmesi rudnin se pa rajši tope, kakor rudnine same za se. Železo da se tudi variti. Koliko stopinj bode kazal toplomer, ako ga postavimo v topeči sneg? — Na zmerzlincu ostane, dokler se ves sneg v vodo ne spremeni, ako ga denemo s posodo vred na peč. Kam je prešla tedaj toplota, katera je blizo prišla? — Porabila se je v to, da se sneg stopil in v vodo spremenil. Ako denemo 1 funt snega v posodo in čez to potem 1 funt vode od + 62° vlijemo, potem dobimo 2 funta vode od 0°. — Kam je zginila toplina? — (Sneg jo je povžil in tako je postala ona tekoča. Toplota bila je tedaj zvezana.) Kaj ima tedaj vsako tekoče telo? — (Toploto.) Reči tedaj smemo: Vsako tekoče telo obstoji iz drobnih telesnih delkov in zvezane toplote. Kaj je to, Bzvezana toplota"? Kje dobi tedaj telo toplote da se topi? — (Svoji bližini jo odvzame.) Kako je tedaj okoli topečega se telesa? — (Merzlo.) Kaj se zgodi, ako n. pr. zmerzlo sadje ali zmerzlo steklenico z vodo ali kako drugo tekočino postavimo v merzlo vodo? — (Ono odjenja ali odneha.) Vendar okoli se naredi na skorji led. Od kod je prišel ta led? — (Ko je odjenjevalo je vodi, katera mu je najbliže, vzelo toplote, a voda se je spremenila v led.) — Kadar učenci sneg na obutvi v šolo prineso, tedaj čutimo v šoli bolj merzlo; od kod pride to? — Dokler so spomladi hribje in gorč s snegom in ledom pokrite, je vedno hladno; kako bi to bilo? — Južni veter pihlja vedno bolj hladno, posebno s začetka. — Glejte, to vezanje in oprostenje toplote je v stvarjenji zelo modra naprava, in obilne važnosti. kajti, ako bi tega ne bilo, bi se n. pr. led in sneg spomladi zelo naglo stopil, kar bi provzročevalo velike in strahovite povodnji in poplavja. Ker se s topljenjem okolici toplota odvzame, tedaj se zamore tudi na umetniški način mraž narediti, kakor ga narejajo n. pr. sladčičaiji, da narede »zmerzlino" (Gefrornes). Ako se n. pr. vzame ter zmeša 1 funt snega in 3 funte kuhinjske soli od 0°, tedaj nastane toplina 14°, ker sta se sneg in sol razstopila. 1 del stanjšane žveplene kisline in 1 del sneg od — 6°, naredi do — 40°, 5 delov stanjšane solne kisline in 8 delov glauberjeve soli da—17° C, 3 deli snega in 1 del žveplene kisline da — 33° C, 8 delov snega in 3 deli stanjšane solne kisline da — 33° C, 3 deli snega in 4 deli solno-kislega apna da — 48° C, 5 delov salmijaka, 5 delov salpetra in 16 delov vode da — 12° C. Navadno rabljena zmes mraza obstoji iz 1 dela salmijaka, 1 dela salpetra in 2 delov vodč.