List 10.
Nektere poljedelske pravila kmetovavcom.
1.  Da se, kar je največ moč pridela, mora zemlja pri dobri moči biti. Zato naj pri nastopu kake kmetije se spelje gnoj na bolje njive, in le kar ga ostane, na sla-bejo zemljo. Moti se, kdor misli, da mu bo zanemarjena njiva, če jo pognoji, dober pridelek dajala, in ki misli, da dobra zemlja že sama po sebi rodi, ni je tedaj potreba gnojiti. Toda okanil se bo, ker mu po takem ne bo ne boljša ne slabša njiva pridelkov donesla. Kdor hoče tedaj bogato žetev pričakovati, mora zemljo tudi pri pravi in dobri moči obdržati. To bi pa ne bilo umno kmetovanje, če bi se gnoj boljši zemlji odtegoval, in na slabejo vozil.
2.  Porabi naj se ffnoj vedno le za take sadeže, kterim se najbolj prileze. Ce ima gnoj dovelj kalija v sebi, kar se iz klaje lahko presodi, tedaj gnoji ž njim tistim sadežem, kteri obilo kalija potrebujejo, na pr. krompirju, ogršici itd. Ce ima pa gnoj dovelj fosfornega apna v sebi, gnoji ž njim grahorici, grahu, fežolu itd.; ne vozi ga tedaj na take njive, ki imajo že od nature dovolj fosfornega apna v sebi.
3.   Gnoj se   ne sme   pregloboko   podorati,   da   bi   se preveč moči  zraka odtegnil.    Brez moči zraka  se gnoj ni-
kdar tako ne podela, da bi rodovitnost na višjo stopnjo povzdignil. In po tem takem se pregloboko podorani gnoj v zemlji pozgubi, in ne donaša rastlinam velike koristi. Komposta , mešanega gnoja ne gre po raznih rastlinah trositi, posebno na suhi zemlji ne, kjer bi ga lahko sapa popihala in z njive spravila.
4.   Kjer kmetovavcom stelje primanjkuje, naj , kakor Angleži ravnajo, si spravijo prsti (zemlje) v svoje hleve, in naj jo potem, ko se je scavnice in gnojnice navzela, na svoje njive in travnike vozijo in jih ž njo namesti gnoja gnojijo.
5.  Krompirja, korenja, repe, pese itd. ne sadi pre-gosto in ne misli, da ga boš zato dvakrat več pridelal. Taki sadeži pripravijo eden druzega ob potrebni živež, ki ga za svojo rast ne samo iz zemlje, temveč tudi iz zraka dobivajo. Vsak kmetovavec bi mogel pri takih sadežih že iz perja sadežev previditi, kako dalječ gre enega od druzega saditi. Pregosti okopovavni sadeži se nikoli tako bogato ne ponašajo kakor bolj redki.
6.  Globoko oranje v peščeni zemlji je le takrat dobro, če hč pod peščenino ilovnata zemlja znajde; močna zemlja se sčasoma globokeje orje; če se pa koj v prvem letu globoka brazda vreze, se na njo zna posebno krompir saditi, da se sčasoma mrtvica na vrh spravi, kislica navzame in rodovitna postane.                                                (Kon. si.)
82
Nektere poljodelske pravila kmetovavcom.
(Konec.)
7.    Plevel ni vsakikrat v škodo. Plevel vleče živež z zraka in sopar iz zemlje in ga njivi zopet povračuje, in to gnoji zemljo. Al plevel ne sme toliko časa rasti, da bi dozorel in po njivi seme zatrosil. Vsak plevel ni škodljiv; nekter je vedno zelen in ne raste visoko, ampak se le bolj tal drži, in ni tako škodljiv, kakor oni, ki naglo in visoko raste in naglo zori, kakor na pr.: ščetice, mak, pla-vice, ogeršiea itd. Ce se omenjenega plevela obilo v oziminem žitu nahaja, naj se z majhnimi matičicami poseče, če se ravno žito nekoliko preredi, se pa po tem bolj ostalo razraste in ukorenini. Matiko mora kmetovavec vedno pri rokah imeti, le v mokrem vremenu ne.
8.    Ovce, ako se po njivah pasejo, jim več škodujejo kakor koristijo, ker vso malo travico pomulijo, in po tem takem ni resničen pregovor, da ovca, kar na polji požre, tudi na polji pusti. Kar ovca na polji popusti, ni nikoli toliko vredno, kakor pomuljena trava.
9.   Dobro tekne njivi, ako se po oranji koj z valarjem povalja, posebno dobro in koristno je to za lahko zemljo in puhlico. Prec ko seme iz zemlje prihode, naj se njiva s kako lahko brano prevleče. Ce se pri tem delu kakošne rastlinice porujejo, se druge ostale tem bolj ukoreninijo.
10.    Nekteri kmetovavci mislijo, če je le obilo slame ali druge stelje, je tudi dosti gnoja. To ni res; le povžita klaja napravlja dober gnoj, in tem boljega ali slabejega, kolikor bolja ali slabeja je. Nastelji 20 živinčetom za 10 gld. slame na teden in gnoji ž njo; drugo njivo pa pognoji z gnojem brez slame, in ob žetvi se boš prepričal, da si onih 10 gold., ki si jih za slamo dal, zavrgel. Ker steljo jemljemo zato, da lože gnoj iz hleva spravljamo in živino čed-niši ohranimo, toraj nastiljajmo ž njo, toda skerbeti moramo, da se najbolja gnojna moč iz gnoja ne izpari. Zato ga moramo pa s prstjo tako pokrivati, da na eno lego prsti pride ena lega gnoja. Na Angležkem se nahajajo pri boljših gospodarstvih čez gnojnišča strehe, ki se lahko više ali niže postaviti dajo. Namen njih je, da gnoja dež ne iz-pera in sonce ne prepeka.
11.   Gnoj polivaj dan na dan z gnojnico, nasuj v jamo slabe prsti, preden va-njo gnoja nakidaš, ktera se kmali gnojnih drobcov napije, in dober gnoj da. Ta gnoj je, kakor skušnje pričujejo, samo če se s pusto prstjo pomeša, prav dobra poljska mast, posebno če se ž njim umno ravna, da se namreč zemlji tista prst doda, ki ji primanjkuje.