Tovaršem o novem letu. Jcjratje verli! novo smo srečni učakali leto, S starim storili korak velik v življenji smo spet. Hitro poteka nam čas, zato ga je treba rabiti Polno, modro, skerbno, vsaki trenutek je drag. S časom hitimo naprej v omiki Slave sinovi! Leto začeto denes nas k delu spet opominja, Bratje zberfmo moči, truda ne straširao se! Leto minulo sadii v obilnosti nam je prineslo, Leto denes novo dalo ga bode še več, Ako bo veči naš trud in bomo sejali obilol Glejte, lepo polje je nastalo iz prazne pustine, Kdo pa storil je to? Niso marljive rokd? Še je tudi pri nas veliko ledin izorati, Ternja posekati proč, kamna pospraviti z njih, Da vsejano potem kalilo, pognalo bo seme. Verlo na delo novo! poguma Slovencu ne manjka, Moder njegovi je um, krepka in močna pa dlan. Enega serca, duha bodimo neštevni rodovi, Združi nas bratovska vez, sreča objela bo nas, Bogu na čast in Slavi v korist naj vse bo početje! Kar nam na poti leži dospeti do verha omike, Včrzimo si izpred nog, stergajrao graje vezf, Prava pogumnost velja, uniči zapreke kamnite, Treba je iti prej v boj, potlej se venec dobi, Neotesanost na stran, in pot postane nam gladka! Lepa slovenska je reč in blagi so njeni nameni, Tudi dosegla jih bo, cvetje obšta ji sad. Naše široko polje zibalo se v klasji bo polnem, Ako porabil ratar modro pomladni bo čas. Kvišku bratje, pomlad modrici sije slovenski! Blagi moj rod! zaklade imaš ti skrite velike, Koplji do njib pa krepko, našel gotovo jih boš, Svitla kepa zlata poplača rudarju težave, Delo, nevtrujena moč venča marljivemu vspeh; Tako zasvetil bo dan, da visoko boš stal med narodi! V slogi, bratje, naprej! ker v nji prihodnost je naša, Sloga in pravi pogurn bodi Slovencu lastnost! Prišel spet setve je čas, trudimo se radi veseli, Srečno bo leto novo, srečni pa bomo mi vsi, Z Bogom začnimo je zdaj in zopet koačajmo jo z Bogom! Fr. Cimpevman.