Tečaj IV. V GORICI, v petek 22. januarja 1875. I Uat 4. List izhaja vsak petek in velja s poštnino vred in v Gorici domu poslan : za celo leto 3 golil., za pol leta 1 gold. 50 sold., za četrt 'leta 80 sold.— Za ude nar. - polit, društva „GORlCA“ je cena določena, kakor za druge naročnike. Posamezni listi se prodajajo P° 6 »old. v tifekarni. GLAS Naročnina in dopisi .• a» ,r , naj se blagovoljno pošiljajo opravniàtvu v nunskih ulicah v tiskamo Karol Mli-ling-ovo. Vse pošiljatve naj se frankujejn. Rokopisi se ne vračajo. Oznanila *e sprejemajo. Plača se za navadno vrstico, če se naznanilo samo enkrat natisne, 8 sold., če dvahr&t. 12 sold., če trikrat, 15 soldov. »Narod bo zmiraj stal.“ Afr. Ko pogledamo, kako se posebno vsled zadnjih nevgodnih dogodjajev slabi slovenska veja na mogočnem slovanskem drevesu, vsled dogodjajev, katere j e učinila tuja roka, onda se nam uriva v spomin nekdanji junak, siloviti Hanibal. Silimo se sicer požreti grenko misel, pa človek ni vselej sam svoj gospodar, ni mu večkrat mogoče se ukrotiti. Preden odide Hamilkar v krvavi boj, tedaj pelje svojega sina Hanibala pred Baal-ov oltar, kjer priseže junaški sin na očetovo povelje večno sovraštvo vražnim Rimljanom. Nij bilo še na svetu prisege, ki bi sc tako natančno spolnovala; Hanibal se je vse svoje žive dni žrtvoval za dano besedo. Kakor fečeno, trudimo se otresti poganski prah z našega života; a v nesreči, ki nam žuga sè železno pestjo, v tacili po-edinih slučajih je nam spomin na ženijalno, orjaško moč, po kateri deloma hrepenimo, akoprav datira iz poganskih temnili časov, jako ljub. Naj se nam oprosti, da tako mislimo in govorimo. Naj se posebno to uvaža, da smo provocirani v to ; da se mera vendar enkrat papolni. Za našo sodbo, ki je objektivno pravična pa čista, kakor jasno solnce, za-njo smo mi radovoljno odgovorni, a nikakor za ono našo sodbo, ki se stavi na subjektivno kopito, ter krči in razteguje ad libitum, ampak oni, ki nas hočejo spraviti pod sramotni koš. Stopi bralec z menoj v duhu v labo-ratorium nekedanjih Dioklecijanov, Neronov, in drugih «divjih zveri, ki so takrat raz- LISTEK. . B O Ž I Č I. ^ (S Krasa.) (Konec.) Na božično viljo jedo «mlince", ki so prav božična jed in spominjajo na oni veliki mlinec (placenta), kojega so Staroslavjani darovali Svan-teyidu. Star? Grki so imeli tudi nek božanstvu postečem kruh z imenom m i 11 o s, kakor piše Athenaeus 1. XIV. Otroke dražijo stariši, da ne bodo videli božiča, ako se nočejo postiti na viljo. Božič pa pride v rudeči kapici in rudečih čevljih. Pri večerji, kadar drugi jedó mlince, pošljejo otroke, da gredo božiča gledat, k peči, ali na polico. Slišal sem v drugem kraji, da so otrokom rekli, božič pride na belem konji in donese lešnikov in orehov, ter, ko so šli gledat za peč, kje da je, so jim vrgli pest lešnikov in orehov. Peč je prebivališče hišnih bogov pri poganskih Slavjanih. Neka ruska pripovedka pravi, da je ubogi kmetič Ambrozim ravno kvuha na- sajale od vzhoda do*zahoda". Glej je raz-nobojno smrtno orožje, ki je zatiralo takratno vzorno nedolžnost. Tezavnice, železni kremplji, koli, škorpijoni, baklje, železne plošče, kotli polni gorečega olja- in voska, peči z vrelim apnom, to je moriina oprava v smrdečih mrtvašnicah. A raven tega ti bije na uho tulenje kraljevega leva, ki si želi za lačni želodec krščanske jedi. Kako to človeka stresa! V 19. stoletji nijmamo sicer takovih človeštvu v sramoto služečih ropotij. A vendar nijsmo tudi v tej' stroki zaostali. Le da se razobeša bolj fido blago, ustvarjeno po denašnjem modernem okusu. Kedo ne pozna kljukastih paragrafov, ki so vsled samovljnosti oblastne gosposke tako spremenljivi, da te znado telebiti v temni propad, pa tudi povzdigniti v deveta nebesa. Paragraf je strašilo, pred katerim svet trepeče, ki je priborilo sedanjim časom pridevek železnega stoletja. Paragraf je oni strup, pravo hudičevo olje, ki zbriše človeka znad zemlje, da nij o njem sledu. Radostnim obrazom sd irli nekedanji verski bojevalci smrti v obrita^ ki jim je bila cilj zemeljskega bivanja, gledali so celo na kakovost smrti : čim hujša ona, tem veseleje so stopali v večnost ; vedeli so, da požene njih nedolžna kri toliko izčimkov, ki postanejo v prihodnje velikanska drevesa. A v našem boji se dela previdneje. Naj zgine iz zemlje Slovenec, pogine naj popolnoma. Naj se ne glasi njegov jezik ni v šoli, ni v uradniji, tudi v cerkvi ne ! Naj ne tirja svojih pravic, naj ne zaseda nikacega mesta, naj se kar drugim rado- rezal za večerjo sebi, ženi i sinu, kar nenadoma iz za peči pride stara «Kruščina" in vzame kruh iz rok kmetiču, ter se hitro skrije za peč. Starček začne tarnati, se priklanjati Ivruščini ter jo prositi da mu da nazaj kruha, ker nima sicer nič za večerjo. Kruščina odgovori : Ne bom ti dala kruha, nego darovala ti bodem raco, ki vsak dan zlato jajce znese. Dobro, pravi starček Ambrozim, bom se pa nocoj postil, samo ne varaj me, a povedi, kje najdem raco. Zjutro, ko vstaneš, reče Kruščina, hodi v mesto in tam boš najšel raco v kalu, vzemi jo ter jo domu odnesi. Vse to se zgodi, in Ambrozim nakrat obogati. Njegova žena pa je videla pisano pod perutami race : «kdor me sne postane car", zakolje raco, jo speče in ker jo sne Ambrozimov sin Ivan, postane on car. (Dietrich : russische Volksmiir-clien p. 125). Kruščina je menda žeusko božanstvo, ki daje dober kruh. Neke matere pa dandanes kličejo sv. Petra, kadar vsajajo kruh v peč: «Sv. Peter priteči, lepega kruha nam speci"! Na polici, kamor lonce poveznejo, so menda bili nekdaj domači bogovi, kar je razvidno ^iz stare otroške pesmice ; «Cici, cici ! kje so naši strici? voljno uda, ki ga hočejo prestrojiti. «Und kommst du niclit willig, so brauch’ ich Ge-walt!“ To se nam ubija v glavo, to se boče doseči s pomočjo raztegljivih paragrafov in postav, katere nam je skovala tuja sila. Kar je nam krivica, to je onim, ki hočejo z nami mojstrovati, pravica, gola postavnost. Zarad tega si upa Suppan in Schaffer in oni nesrečni Deschman Blei-weis-u kar v usta pljuniti, rekoč : «legal si" (!), kakor mu priča telegram, katerega je ta trojica odposlala kupčijskemu ministru vsled Bleiweis-ove izjave do ministra o v nebovpijočih nepostavnostih. In laž je vse, kar se piše v «Novice", «Slovenca", «Slov. Narod" iz Št. Vida, Škofje Loke, iz To-mišlja, Kamne gorice, Radovljice, Podbrezij, Krope, Novega mesta, Mokronoga, iz vsake kranjske vasi skoro, o nesramnih prestopkih postave, ki so se godili pri volitvah v kupčijsko zbornico na Kranjskem ! Laž je tedaj enoglasni «veto," ki se razlega iz tisoč grl proti zlobnim nepostavhostim ! Tedaj: «Vox populi, vox Dei", ne, nego mendacium ! Za Slovenca nij paragrafa, ki hi zapj govoril, ki bi mu garantiral posledice svobodnih nazorov ! Za Slovenca nij javnih organov, ki bi čuli, da se tudi zanj postavno postopa ! Za Slovenca nij — pravice ! Javni organi, okrajni glavarji, celò župani, občinski zastopniki, in kar je mogoče dobiti ni-čevnih kreatur pripravnih za attentat na svete narodove pravice, vse se eskamotira in pošlje na razpotja in po deželi okrog na sramotni posel, kateremu pravimo : «naj-niža (der gemeinste) sleparija"! tam na polici. Kaj delajo? Belo moko sejejo, črni kruh pekarijo". Na sv. večer, kadar se mlinci pečejo, se 2 drugim kruhom vred speče tudi veliki hleb «župnik", kteremu v nekih krajih pravijo «poprtnik," ki se do sv. treh kraljev v rež ali ječmen zakoplje, in še le na sv. treh kraljev dan razreže, ter nekaj poje, nekaj da i govedi in ovcam z soljo skup, da se bolj «rata". «Župuik" je o-krogel hleb, ki na površju ima štiri roke, a v. sredi malo kolce (kolobarček). To koke se shrani v ječmenu do setve spomladne, takrat se trda skorja dene kuhati v ječmen, ker je prazna vera, da bode potem dobra letina. Stiri roke in kolce na «župniku" gotovo so nekdaj bili symbol (znanmje) solnčnega boga in štirih letnih časov. Neki spomin na pogansko dobo je menda tudi ta, da smo otroci krajcer ali denar, kteri je bil za daritev pvi sv. maši o Božiču namenjen, doma pred v skledico vode vrgli. Ruski pisatelj Saharov piše o božičnih običajih na Ruskem, da so bile nekdaj navadne «skledne igre" o božičih. Pridejo skup deklice «krasnyja dje-vuški", ter si dajnjo uganjke, se vsedejo k mizi mm - - * . .■>>»& m jc tedaj .ex patre diabolo*? Ker luže vati se tacili sredstev, tedaj pač pri nas v bergljavi Avstriji stati na lesenih, troblji vi h nogah. In mi, ka-nesreča nikoli ne nahaja nepripravlje-ki se vendar še čutimo ponosne in le, akoprav je divjala uže večkrat vi-zima okolo naših voglov, mi odgo- vorimo našim tlačiteljem s Tertullian-om : «Cruciate nos, torquete, attente nos,* — ampak: «Narod bo zmiraj stal!' liogstcn*. Vedite pa, da „ehrlìch wàlirt am mjM* Dopisi« h pod Krna, 17. januarja. — Celo kopo veleča^tnih slovesnost} je gledal orjaški Km v kratkem času ob svojem podnožji. V malih mescih praznovala je Libušiua posvečevanje po-i polno predelane cerkve, novo mašo, blagoslovljen-je križevega pota i danes zopet novo mašo, ki JO je pel č. g. Anton Gregorčič. Xàke cerkvene slovesnosti* imajo vselej nenavadno, moč do našega srca, še posebno pa nas navdušujejo, ako se toliko ljudstva v vernem duhu i pobožnega srca udeležuje slovesnosti, kakor vsdej le tù. Še danes, ko so poti z debelim snegom pokrite, bila je prostorna cerkev mnogo pretesna; veliko ljudstva je moralo le zunaj stati. Pri nas je še doma resnična gorečnost za hišo Gospodovo, in ne poznamo grudo-Ijubja. Kjer pa je ljudstvo za Gospodovo čast vnetp, kakor tukaj« jz gotovo tudi obdarovano s pravim mirom i zadovoljnostjo srca, naj boljšim povračilom» Goije pa hlapcem «očeta laži*1, ki 'rinriW priprostemu ljudstvu savdajati s pocukanim »trupom, po lažljivej pratiki, kakor bi radi okužili tudi naše ljudstvo. Pa da govorim od. cerkvene slovesnosti, omenim, da jo je mnogo poviševal preč. g. J. Marušič, vodja malega semčnišča, ki je kot duhovni oče spremljeval nmmašaika, svojega gojenca i mu pridigoval. Pri obedu se je slišalo več navdušenih na-pitnic, našemu najvišemu pastirju sv. Očetu, našemu prevzvišenemu nadškofu, novomašniku pridigarju i drugim. Naposled so rejenci malega semenišča uovouaLiiku kot svojemu ljubljenemu lanskemu prefektu ljubezniv pozdrav i srč- ^m 7H[ V v - no voščilo izrekli, pa za vezilo mu izročili krasno tiskano poslanico, ki se je tudi pričujočim gostom v spomin ìazdelila. Danešna slovesnost mi kliče v spomin tudi moža, ki ga sicer ni več med nami, ki pa ven- ' | dar zasluži tukaj omenjen biti. Prečastiti go-. spod Jan. Cerv, tukajsni vikarij (poznej župnik v Rihenberku) se je tudi muogo trudil s šolskim podukom otrok, i si je marsikaj prizadel, da so najsposobnejši i zmožnejši mladenči prestopili v goriške šole. Posrednjo ima tedaj rajnki zaslugo, da je iz Libušnega pristopilo uekaj posebno zmožnih i, kakor krnati orjak nad nami, krepkih, značajnih mladenčev v duhovski stan, v boj «za sveto vero i blagor bljižnega.u Iz Brd, 20. januaija. (Odmev na krepki spis : «Za novo leto.*) Pač je moral ta izvrstni članek izhajajoč ne le iz sprotnega peresa vrlega pisatelja, marveč iz globočine njegovega rodoljubnega srca slehernemu domoljubu bodisi „Welf ali Waibling“, nemilo dirnoti v zarad klete nesloge krvaveče srce. Strupeni sad je res prinesla ta že od pradedov podedovana pregreha, ktero bi smeli pač drugi «poerbani greh“ pri Slovanih imenovati. Ce je kdaj bilo sloge treba, je potrebujemo sedaj, ki avstrijski *,bi-....kovci“ in pionirji nemške kulture kopljejo ter polagajo ravnokar čez kranjsko Slovenijo temelj za most, kteri ima peljati od Mure čez Kranjsko in Primorsko v Trst, kterega Nemci že davno imenujejo južno-nemški Hamburg. Mar je res beseda «sloga* za nas Slovane in zlasti Slovence nemogoča stvar, nedosegljiv vzor ? Mar hočejo merodajni vodje slov. naroda posnemati ter «igrati rolo* Vuka Brankoviča v bitvi na Kosovem polju 15. junija 1389. zdaj ko se ravno čuje iz vsih grl klic in hrepenenje po slogi ? Kar se ravno zdaj in pred našimi očmi vsled vnebovpijočega pritiskanja Slovencev na steno po Kranjskem s pomočjo, vladnih apparatov godi, bi moralo pač obe stranki vroče spodbujati, da se vsi pod eno zastavo proti staremu sovragu zdmžimo, da ne poginemo, ali pa da se saj častno — ne kot poljsko kraljestvo po neslogi— v grob vležemo. Kajti gadni sovrag, kteri se že več stoletij hrani na našem životu iu od života cele Slovenije, ni zadovoljen, da nam pije kri pa mozeg iz kosti, (a studni vrag, ki res gazi našega doma mirni ri ■ ib« prag po nepostavnih volitvah v kupčijsko zbor-nico v Ljubljani ter besno vihti sè nemčursko vladno posilnostjo ravno v tem trenutku na že itak bolehno truplo razkosane Slovenijo sekiro, da bi jo s tim udarcem za vselej vničil. Pač bo imela visoka vlada, ako ne bo poslušala sloven-^ skih pa avstrijskih domoljubov vnebovpijočih protestov, ki jej že iz vsih krajev dohajajo, velike zasluge —pa ne za Avstrijo in habsburžko carsko rodbino, marveč lioté ali nehote le za Prusijo m bobenzollersko dinastijo. Ko sem se pred štirimi mesci iz Nabrežine v Ljubljano po železnici peljal, naletel sem v „kupé-u*, na nekega bogatega pa hudega koroškega prusaka, kteri, kakor se je bahal — gleda tudi za vladne kulise, se* je z zadovoljnostjo v pričo moje malenkosti in nekega rojenega pruskega turista izrazil, kako (da celo očitno sleherni spoznati mora) ista vlada sè svojim ponemčevanjem, sedajnim ustavoverstvom, liberalizmom in centralizmom gladi ter pripravlja pot, da čim hitrejše premeni samostalno Avstrijo v Hohenzollerjem podložno državo, po načinu, kakor že stoje na pr. južno nemške države, bavarska, wirtembeiika in ba-denska h Prusiji. Potem — je djal — se pruski Nemčiji ne bo treba nič več bati, da bi jo mogla kdaj Francija v vojni užugati jn premagati, ako pride saj nemško - slovanska polovica (Cizlajtanija) sè svojimi 20miljoni duš pod prusko vodstvo. Previdni Nemec iz pruske Šlezije gaje molče pa z zadovoljnostjo poslušal in po strani smeh-hljal, ker si je že svojo misli) ! Pač je ta govor avstrijskega prusaka dovolj odkritosrčen in pomenljiv pa vvaženja vreden za slehernega avstrijskega patriota, posebno pa za visoko vlado, ako jej je še kaj mar za neodvisnost Avstrije in vdanost do habsburške dinastije! i Kam meri sedanji vladni sistem se svojim pogubonosnim liberalizmom in z na steno pritiskanjem Slovanov,, je pač jasno kot beli dan. Ker nas pred ptujčevo peto in raznarodenjem nihče drugi branil ne bo, ako se ne bomo sami, bi pač morali merodajui vodje obeh strank, ako jim je še «salus Sloveniae suprema lex“, vse poskusiti in vse svoje živce napeti, da v tem novem letu do zaželjene sloge proti skupnemu vragu dospemo. obložene z «lešnjiki, orehi, sadjem, papušnikom* (božično pogačo), i se vesele, potem igrajo skled-ne igre*. Stara služkinja prinese vode v skledi in dekleta snamejo prstane, naročnike, ubane ter Jih na mizo polože. Druga prinese «kruha, soli in tri oglje* (glej zgor oglji božičnega dreva), ter pojejo najpred h časti kruha in soli, potem «skledno pesem* : Slava Bogu našemu na nebu — slava 1 Našemu čaru i gospodarju na zemlji — slava! Vedua mu mladost lice krasila — slava! Svetla obleka nikolj se ne ogulila — slava! Konjiči brzi nikolj se ne vpehali — slava! Zvesti mu sluge vedno ostajali — slava! Pravica sveta v Rusiji razcyetala — slava ! Kot solnce zlato vedno nam sijala! — slava!.. To pesmico kruhu pojemo i soli : — slava ! Stare ljudi da s tem razveselimo : — slava ! Dobre ljudi s pesmo razvedrimo, slava 1 Vselej se na koncu pristavi : slava ! kar vai pevajo. (Ta običaj se je še po Krasu obranil v spominu kadar je kakšno godovanje da pravijo : «Nu, kaj boš dal za slavo?* Po dokončani pesmi se vrže kruh in sol in oglje v vodo V skledo, skup s prstani i drugimi kinči, ter 3e popevajo druge pesmic «svjatočnija podbludnija pjesni*, in ena ženskih meša i trese ono skledo in kakor komu pesmico pojejo, kadar dotični prstan ven vzamejo, tako prerokujejo bode imel osodo. Vsaka pesem je imela svoj posebni pomen : o sreči, nesreči, veselju, žalosti, ljubezni, bogastvu, smrti itd. Tako je neka pesmica o ženitvi z različnim stanom : «Prileti mi sokolj z jedne ulice, — slava ! Prileti mi z druge golobica zala, — slava 1 Skup se vsedeta in se poljubita, — slava! . Sinjim perjem se objemata — slava! Čudom čudijo se dobri ljudi — slava ! Da sta v jednem gnjezdu sokolj i golobica slava!“ Saharov meni, da so morda te igre iz Grškega prišle, kjer neki deklice tudi prstan denejo v skledo vode in prepevaj e ven vzamejo ter si srečo prerokujejo. Igra se v grškem «kledon* imenuje. — (Jordan Jahrbucher der slav. Literatur I. p. 110 i. dr.) ,Oslecl. Avstrija. Obnebje naše ožje domovine se je močno pooblačilo. Solnce boljše'prihodnosti se je skrilo. Na Kranjskem zmagali so nemškutarji tudi v obrtnijskem oddelku luipčijske zbornice s pomočjo vlade, goljufije, sleparije in nepostav-n e sile. Vsled zadnjič objavljenega telegrama dr. B1 e i \v e i s - ovega poslali so Suppan, Schaffer in Deschman, vsi nemčur-ski državni poslanci nasproten telegram mt-v( nistru, v kterem Blei\veis-ovo izjavo na laž stavijo. Minister jim pa vendar ni hotel verovati, ampak je zaukazal, naj voditelj deželne vlade W i d m a n n v tej zadevi Blerweisa zasliši. Poldrugo uro trajalo je razgovarjarije in W. je obljubil, da bo vse storil, kar je le mogoče, da se zve resnica. Krivice so bile preočitne, tu ne zadostuje nič druzega, kakor ojstra preiskava in kaznovanje vsaktetega, ki se je zoper postave pregrešil. Kaki nasledki nastopijo zdaj za Kranjsko, in kak upljiv bo imelo vse to za druge slovenske pokrajine, povedali smo zadnjič. Na Dunaji še vedno vso pozornost nase obrača velikanska pravda Oienkciii^-ova. Zdaj zaslišujejo priče, in na dan prihajajo škandali. Tudi minister Banhans je lepo vpleten v to pravdo, zagovornik Ofenheimov tirja, da naj sodnija ministra kot pričo zasliši. Oe ministri nimajo čistih rok, je pač očitno, koliko je vredna liberalna usta-vaška klika z vso sleparijo. Da bi se pač za ča^a še merodajnim krogom oči odprle! V četrtek 21. bila je prva seja državnega zbora, in 22. zboruje tudi gosposka zbornica. Radovedni smo, kaj bo vlada odgovorila na interpellacijo grota Hohen-warta zastran ncpostavnosti pri volitvah na Kranjskem in kaj bo — s predelsko železnico. — Ceski poslanci so predsedniku drž. zbora poslali odgovor na vabilo, naj se sej vdeležijo. Možato držijo se svojega prava in kakor „Vat“. poroča, bo dal ta odgovor zopet priliko spravoljubje ustavo-versko na poskušnjo staviti. Zunanje države. Francoska dežela je vsa zbegana. Zborujejo, pa nimajo večine, dežela je brez ustave in vlada brez ministrov. — Španjski kralj Alfons je oklical prostost vsih ver ; to lepo pristoji katoliškemu kralju, za kar Alfons veljati hoče in se tako tudi obnaša. Don Karlos pa le svoje pravice brani proti posiljenemu Alfonsi! in marsikaj, kar listi pripovedujejo o slovesnih in navdušenih sprejetjih, je pretirano. ______ Nedeljski pogovori. (Spisuje Fr. Kuralt.) (Dalje.) Prišla je zopet nedelja. Župan in Jože podasta se vesela po večernicah k gospodu učitelju na njegovo posestvo. Veliko sta pripovedovala med tednom v večerih svojim sosedom, kaj vse sta slišala in viclila zadnjo nedeljo pri učitelju. Mnogo sosedov se je odločilo prihodno nedeljo tudi podati se k gospodu učitelju ter poslušati njegove nauke o kmetijstvu. Med potjo, katera pelje proti učiteljevem posestvu, in je ob kraju z lepimi sadnimi drevesi zasajena, doi-deta Jože in župan sosede, kateri so tudi namenjeni k gospodu učitelju. Ura bije štir, kar na enkrat se odprejo vrata pri gospodu učitelju, in 12 kmetov vstopi, kateri bi radi slišali nauke o umnem gospodarstvu. Učitelj. Na zdravje, možje. Zelo me veseli, da ste me prišli v taki množini obiskat. Kmetje. Bog Vas živi gospod učitelj! Naša soseda, Jože in župan pripovedovala sta nam, kaj lepega sta se zadnjo nedeljo pri Vas naučila, zatoraj smo tudi mi tako prosti, da pridemo poslušat Vaše nauke, ter Vas prositi nekoliko nasvetov za zboljšanje našega gospodarstva. Učitelj. Veseli me, Zatoraj bomo danes počeli naj prvo nekoliko govoriti o gnoju. Vender vas pa popred prosim, da ne zamirite, ako Vam bom kaj očital, kar Vi prav ne delate. Zatoraj prosim, da se vsedete, da ne zgubimo časa. Kmetji se vsedejo na okroglo okoli gospoda Učitelja oli pa prične pocluk o gnoju. Učitelj. Gnoj je duša celega gospodar- stva, brez njega in vspeha, brez njega ne napredka. Veliko in dobrega gnoja nam daje mnogo pridelkov, mnogo pridelkov pa mnogo denarja, denar pa vlada dan danes celi svet, in le kjer je dosti denarja, tam je tudi napredek. K m e tj«. Trav res je to! Učitelj. Dobro. Vi priznavate sami, kako neobhodno potreben je za kmeta guoj, kako je pa to, da Vi tako zapravljivo in lahkomišljeno za gnoj skrbite, ako veste da Vam je tako potreben? Kako leži gnoj na vaših gnožjščih, kako sc odteka gnojnica v potoke in po cestah, kjer se zgublja brez vse koristi Vašemu gospodarstvu? Koliko bi lahko več pridelali, ako bi se vaš gnoj na gnojišču tako ne sušil in ne zgubil to liko njegove vrednosti, ako bi se po nepotrebnem rie odtekalo toliko gnojnice. Kake so vaše ceste? Koliko blata se nahaja na njih, ki bi mnogo oralov slabe zemlje zboljšalo, mnogo zanemarjenih travnikov spreobrnilo v lepe in bogate znožeti, ki bi Vam trikrat toliko pridelkov in krme dajali. Spominjam se pri tej priliki neke povesti, od nekega slavnega poljedelca. Kmetje. Prosom Vas, gospod učitelj, povejte nam jo! Učitelj. Živil je na uemškem nek slavni kmetovalec z imenom Thaer. On je mnogo pripomogel k zboljšanju poljedelstva, ter skrbel kamor je prišel, da je podučeval kmete, kako da morajo skrbeti za gnoj in njegovo obdelovanje. Kmetom je bil zelo priljubljen, in povsod so ga z veseljem sprejemali. Nekega dne pride tudi v eno vas, kjer so imeli prav široko cesto pa zelo blatnasto, polje bilo je pa popolnoma zanemarjeno. Posebno travniki in pašniki niso obetali mnogno pridelkov. Ko je dalj časa s kmeti govoril, praša ga nek kmet: Gospod ! kaj se Vam pri nas naj bolj dopada. Thaer mu odgovori: Dozdaj se mi še prav nič ne dopada, dopadalo bi se mi pa, ako bi imeli bolj suho cesto, (cesto brez blata) in bolj mastno polje. In to bi se zgodilo, ako bi vse to blato, kar ga leži ca cesti, speljali na vaše zanemarjeno polje in z v mahom zaraščene senožeti. Se enkrat toliko bi pridelali na vašem polji, in še enkrat toliko dali bi vam vaši travniki krme. Cesto imeli bi pa bolj suho in bolj pripravno za vožnjo. Pri velikih cestah, kjer na cesti leži mnogo gnoja, velikokrat nahajajo se otroci, ki za vsakim ptujim vozem tečejo in prosijo miloščine. Ali ne bi bilo boljši, ako že ne morejo časa s čim drugim ubiti, naj bi poberali gnoj, zvozili ga na polje, ako pa polja, nimajo prodali za nekoliko krajcarjev onemu, kateri polje ima. S tem bi otroke že od mladosti navadili dela, z nadlegovanjem za milovščine pa se le pokvarijo in navadijo postopati. To je velika nadloga za celo sosesko, katera se bo težko dala odpraviti. Pa tudi kmetje menin dostikrat niso nič boljši. Koliko naj boljšega gnoja pred svojimi vrati puščajo razpasti, da ga potem deževni naliv odnese brez vse koristi v potok. Povejti mi, dragi možje 1 ako to ni res? , (Dalje.) Razne vesti. — Priporočevanja vredne nemške knjige in časopisi za duhovne. „Wir konuen nicht nacli-gebeu“ (Amberg 1874, GO str.). Pisatelj pojas-nuje upor škofov in katoličanov na Pruskem iu kaže tako imenovane „Maigesetze“ v pravi luči. Mutatis mutandis bi se še kje v kaki drugi dr- žavi dalo kaj porabiti. — «Die christliche und Civilehe14 spisal dr. Konrad Martin (Mainz 1874, 64 str.) Za zapopadek je porok pisatelj.— „Ge-meinden ohne Seelsorger, — der Tod ohne Prie-ster, — die vollkommene Rene* (Paderborn 1874, 80 str.). Knjižica ta opisuje žalostni stan beto» ličanov v Švici in jim daja vodila, kako jim % ravnati, ker so brez duhovnov glede službe božje posebno na smrtni postelji — „Der Kulturkampf gegen die katol. Kirche14 spisal Emanuel Wilhelm Ketteler (Mainz 1874 VIII in 85 str.) — „Verfolgung der Genter Seminaristen44, spisal P. Moere S. J. (Mainz 1874 XIII. 195 str.) Ta knjiga je lep donesek k cerkveni zgodovini leta 1813 in 1814. — „Stimmen aus Maria Laach" Zapopadek : času primerne razprave teologičnega zapopadka in pomočnik vednosti. — .Die kath. Missionen14 vsak mesec 3—4 pole s podobami. Kdor želi poleg zabave še razvedrila in podu-čenja naj si jih omisli. V Hrušici, srenja Kastelnuovo, v Istimi se je živinska kužna bolezen prikazala. Družba sv. Mohora. — Že smo omenili v „Besedmku“ in udom napovedali v dnižbinem „ Koledarji da bodo letos razun petero drosih knjig prejeli tudi toliko zaželjene: »Molitvene bukve14, katere spisuje naš sloveči pisateQ, prečastiti gospod korar Franc Kosar v Mariboru. O tej zadevi je odboru došlo iz Teržaške škofije sledeče pismo: Slavni odbor! »Vsakega družbenika je gotovo razveselila novica, da prihodnje leto so nameqjene tudi: Molitvene bukve za ude te družbe. Pa kakor druge bukve bodo tudi te molitvene bukve nevezane udom v roke prišle, in u (Produkcija r gledišči) v prid revnim gim-nazijalcem se sme v vrsto staviti z obema prejš-nema na korist ubogim napravljenima. Čitalnični pevci so pesem ršta čutiš* prav dobro peti in zaslužili pohvalo, ktera jim je donela. Da so pa potem „ciganeu peli, ni bilo vsim po volji. Tudi intonacija bila je malo previsoka. (Za spominek dr. Hrasta) darujejo gg. Jurij Marcino, vikar v Savodnjem 2 gl. — J. Filipič, vik. v Doberdobu 8 gl. — Alojzij Carli, kaplan v Mirnem 2 gl. — And. Žnidarčič, vik. na Banjšicah, 2 gl. — Jož. Buje, vik. v Kron-bergu 2 gl. — Mih. Cencič, vik. v Deskli 2 gl. — č. Janez Marušič, vikar v Nabrežini 3 gl. — Valentinčič Št. v Dev. 2 gl. Pri včerajšni odborovi seji za spominek pokazal je račun, da je došlo pri ureduištvu «Glasa1 in „Eco*-a skupaj 463 gold. v ta namen. Ker pa odbor meni poleg marmornate podobe, ki je že skoraj gotova in poleg podobe na platnu za «aula tentaminum* še napraviti ustanovo vsaj za dve ali tri sv. maše, obrača se do tistih, ki hočejo še kaj darovati v ta namen, mg blagovolijo prej ko mogoče to stroriti, da se račun sklene in konečno vse določi. (Dultoveke spremembe.) Novomašnika čč. gg. Jernej Mullon in Karol Cigon sta postavljena prvi za kooperatorja v Grado, drugi v Križ pri Ajdovščiui. (j,Folium periodieum Archidiocceseos Gori-tiensis*) je naslov novemu listu, kterega izdaja pod vredništvom g. dr. E. Valussi-a nadškofijska kurija. Kakor list pravi, izhajal bode vsak mesec na 16 straneh, če se pa število naročnikov še bolj naraste bo list še obširnejši. Zapopadek 1. štev, je zanimiv in tudi oblika je čedna. Tiska se v C. Mailing-ovi tiskarni. Dobra stvar se sama priporoča. Umrli v Gorici od 8 do 21 jan. Alojzij Brumat, 1 1. croup. — Miha Makuc, 75 L kmet, bol. sv. Valentina. — Jožef. Batič, c. kr. stotnik 46 1. protin. — Neža Cerne, fjjakaijeva žena 47 1. protin. —* Urša Kumer 10 m. božjast. — Marija Stanič, kmetica, 50 1. vnetje v črevah. — Tereza Evora, vdova 88 1. starost, — Janez Jpavec, 10 m. croup. — Stefan Juretič, 3 1. croup. — Elizab. Tabaj, u-dova, 82 1. starost — Andrej Zakrajšek, posti-lijon, 76 1. plučno oslabljenje. — Ana Zalotaj, 5 ra. croup. — Janez Sokov, krojač 74 1. plučno vnelje. Ana Komlanc, sensalka701. hiba na srcu. Jožef Bobič, 20 dni, božjast. — Jožefa Belli, 4 1. angina. — Urša Uršič, dekla 24 1. vnetje v črevah. — Karol Picek, tkalec, 80 1. starost. — Anton Brezigar, čevljar, 541. naduha. — Jakob Krajnik, pek, 60 1. griža. — Eliza Schei», 24 1. plučniea. — Jurij Moser, oštir, 381. griža. — Alojzija Lutman 10 mese, božjast. — Dominik Sartorelli, baudar 85 1. plučno vnetje. — Marija Planišček, udova 88 1. starost. — Lucija Jakob, udova 72, hiba na srcu. — Antonija Stunu 11. plučno vnetje. — Tereza Medvešček, vdova 82 1. starost. — Klavdij Braida, uradnik v pokoji, 83 1. starost. ________________ Listnica uredništva. Dop. «spod Krna* : večkrat, po prejšni navadi. — G. B. M. prih. — G. S. Gr. v K. za postni čas? — «Iz ječe*: trefta predelati. Drugim: potrpite! — G. J. L. v G. opravljeno in poravnano. Vsim p. n. gospodom, ki so našega ranjcega sopruga. ozir. očeta, MATIJA DOLJAK-A spremili k zadnjemu pokoji izreka presrčno zahvalo Ranjcega družina V Solkanu dne 10. jan. 1875. Prva občna zavarovalna banka „Slovenija.“ v Ljubljani. P. T. delničarjem banke ..SLOVENIJE"! Z naznanilom od 16. novembra 1874 je bil odločen obrok za prvo 15 odstotno vplačilo od občnega zbora določenega delniškega doplačila. Več delničarjev pa še ni doplačalo. Opravilni svet je sicer po §. 7 pravil in vsled §. 221 k. p. opravičen, tem delničarjem njih vdeleživno pravico ko zapadeno naznaniti, vendar pa se ne šteje ktemu zavezanega; torej je bilo v seji 3 tega meseca sklenjeno, da naj se tem delničarjem končni obrok za prvo vplačilo še pridaljša do konca februarja tega leta s pristavkom pa, da po tem preteklem sklepnem obroku se bode brez prizanašan-ja zapadenje pravice izreklo tistim, kteri ne bodo doplačali. Za tiste delničarje, ki so prvi oddelek po 15. gld. na medčasni list izplačali, za drugi 20. decembra 1874 iztekli obrok v enakem znesku pa so s plačilom zastali se primeroma §. 221 k. p. drugi obrok za oplačanje določi « do 4. februarja tega leta. Vsled sklepa opravilnegem sveta 3. januarja t. 1. se 1. januarja t. 1. izplačljivi kupon ne izplačuje. V Ljubljani 4. januarja 1875. Za opravilni svet prve vesoljne .zavarovalne banke «Slovenije* PRAVI VlUELIH-ovi j protiartritičen, proiirev matičen čaj za čistenje krvi proti protinu in revmi rabi se v zimskem ozdravljanji kot edino gotovo sredstvo za čistenje krvi, Z dovoljenjem c. k. dvorne kance-lije. Dunaj, 7. decembra 1858. ker je od prvih medicinskih autoritet EVROPE Z Najv. patentom c. k. Velič. proti ponarejanji zavar. Dun. 28. mar. 1871 z najboljšim uspehom rabljen in odobren. Ta čaj očisti ves organizem ; kakor nobeno drugo sredstvo preišče vse dele celega trupla, in odstrani po notrajni rabi vse nesnažne nakopičene tvarine bolezni iz njega. Uspeh j e gotov in dolgo traja. Temeljito ozdravi protin (gicht), revma, zastarane trdovratne bolezni, vedno gnoječe se rane, vse spo-love in kožne bolezni, ogrce na truplu in obrazu, lišaje in sifilitične gobe. Posebno dober uspeh kaže raba tega čaja, kadar jetra ali vranca raste, pri vsih hemoroidalnih boleznih, pri zlatenici, hudih bolečinah v žilah, kitah in členkih, pri obteženji želodca, kadar sapa zapira, pri vsih boleznih na spolnili udih pri inožkih in ženskah itd. Bolezni, kakor bezgavke, bramorji ozdravijo se naglo in temeljito, ako se čaj pridno zaporedoma pije, ker je raztopilno sredstvo in žene na vodo. Neštevilpp veliko spričeval, pripoznanj in pohvalnih pisem se na zahtevanje zaiftore na ogled poslati zastonj, ki zgoraj rečeno popolnoma potrdijo. V dokaz rečenemu navedemo tu nekatere dopise pripoznanja : G. Franc Viljelm-u, lekarničarju v Neunkirchen-u Bottusani na Moldavskem 25. marca 1873. Dvakrat sem že po tretji osebi naročil Vaš slav-noznani protiartritičen in protirevmatičen Viljelm-ov čaj za čistenje krvi, in ker je bil pri mojih prijateljih tako sijajeu uspeh, obrnem se zdaj naravnost do Vas z naročilom, da mi takoj 10 zavitkov dopošljete. Priložim tu 10 gold. Sè spoštovanjem podpisuje se Ludvik il. Mdzykl, c. k. avstr.-ogrsk. vicekonsul. G. Franc Viljelm-u, lekarničarju v Neunkirchen-u Hollenstein 31. marca 1873. Sprejmite mojo naj srčnejšo in naj toplejšo hvalo za naglo dopošiljatev Vašega Viljelm-ovega protiartritič-nega, protirevmatičnega čaja za čistenje krvi. Večji del sem ga sam porabil, deloma pa sem ga oddal tudi mojim prijateljem in znancem. Od vsih tistih, ki rabijo Vaš Viljelm-ov protiartritičen protirevmatičen čaj za čistenje krvi, sem napro šen in mi je zaukazano, da Vam sporočim njih ozdrav Ijenje in izrečem njih hvaležnost. Pri meni kaše Vaš čaj posebno dober uspeh. Moje gihtično trplenje je klubovalo do sedaj vsim zdravilom celih 28 let. Zdaj pa sem zaporedoma 8 zavitkov Vašega Viljelm-ovega proti-artritičnega, protirevmatičnega čaja za čistenje krvi rabil in bolečine so zginile. Ker mislim, da je raba Vašega Viljelm-ovega pro-tiartritičnega, protirevmatičnega čaja za me dobra in koristna, ako jo nadaljujem, prosim, da mi še dvanajst zavitkov Vašega Viljelm-ovega protiartritičnega, protirev matičnega čaja za čistenje krvi pošljete, za kar prložim dotični znesek. Z vsim spoštovanjem hvaležni Janez Unterleutner, posestnik. G. Franc Viljelm-u, lekarničarju v Neunkirchen-u M. Schònberg 5. maja 1873. Na nóvo prosim, da mi pošljete dva ducenta zavitkov Vašega izvrstnega Viljelm-ovega protiartritičnega, protirevmatičnega čaja za čistenje krvi proti poštnem povzetji. S posebnim spoštovanjem Vaši blagoroduosti udani J. žl. Frdhlich __________polkovnik v pokoji. Pravi Viljelm-ov protiartritičen, protirevmatičen čaj za čistenje krvi dobiva se le iz prve mednarodne to varne protiartritičnega, protirevmatičnega čaja za čistenje krvi v Neunkirchen-u pri Dunaju, ali v mojih po časopisih naznanjenih zalogah. En zavitek v 8 oddelkov razdeljen, po zdravniškem naukazu pripravljen, z navodom, kako se rabi v raznih jezikih, velja 1 gold., kolek in pošiljatev 10 sold. Da ima p. n. občinstvo večo priložnost pravi Viljelm-ov protiartritični in protirevmatični čaj za čistenje krvi kupovati, naznani se, da se dobiva v Gorici v lekarnici A. Franzoni-ta, v Trstu pri Serravallo-u. Vodstvo. ___________ Lastnik in izdavatelj: A. LAKNER rede LUŽOVKO. Odgovorni urednik: K AUGI. KOCIJANČIČ. — Tiskar: MAILING v Gorici. \