List za gospodarstvo, socialno politiko in prosveto Uredništvo in uprava, Strossmajerjev trg 1. Telefon št. 73. Leto XXIII. Št. 34. Kroni, 26. avgusta 1939 BKDBl Izhaja vsako soboto. Naročnina: celoletno 40*- din, polletno 20*- din, četrtletno 10-- din. Cerski junaki -borci za svobodo Te dni se je vsa država z največjo pieteio in spoštovanjem ter svetim spominom poklonila manom cerskih junakov ob 25 letnici ene najbolj znamenitih in odločilnih bitk svetovne vojne, še prav posebej pa odločilne za južne Slovane. Hrabra srbska armada, preizkušena v neštetih manjših bojih in dveletni balkanski vojni, ovekovečena z legendarno slavo junaštva, je odbila s popolnim uspehom prvi veliki napad avstro-ogrskih čet. Z mešanimi občutki smo se letos spominjali pričetku svetovne vojne pred 25 leti in vseli onih tragičnih, težkih dogodkov v mescu juliju in avgustu I. 1914, ki so bili uvertura in nekaka predigra nato sledečih 4 let vojne, trpljenja in žrtev. Kot se na eni strani veselimo za nas južne Slovane ugodnega izida svetovne vojne, ko se je razdrobila vsemogočna Avstrija, dedna in zakleta Sovražnica vsega, kar je Lilo slovansko, tako nam na drugi strani kali to veselje vprašanje, ali ne bo ravno letos oh 25 letnici mir zopet kršen, vprašanje ali ni naša neodvisnost, naša svoboda zopet ogrožena pO temnili, itnperialističniii silah, ki na svojem pohodu rušijo male države. Na dolgo in široko se je pretekle tedne časopisje razpisalo o tej 25 let'lici, pod različnimi naslovi obravnavalo dogodke tistih dni. Po usodnih strelih v Sarajevu na vročih in avstrijski upravi nevarnih in nasprotnih bosanskih tleh, kjer je pod pepelom tlela živa in odporna iskra sovraštva naroda proti svojim zatiralcem in tlačiteljem, kateri streli so veljali življenje bodočega habsburškega imperatorja Franca Ferdinanda in njegove soproge, se je čez mesec dnikoc plaz čez vso Evropo zgrnila vojna vihra, kot je ni še pomnil svet. Na praznik sv. Ane, na deževno julijsko nedeljo šestindvajsetega dne v mescu je sledila v Avstriji splošna mobilizacija, potem ko je srbska vlada odklonila ultimat avstrijske vlade, ki je »il redigiran tako, da bi pomenil konec svobode tedanje Srbije. Če primerjamo ta za razvoj svetovne zgodovine velepomembni, za Srbijo tako usodepolni, za nas južne Slovane tako dalekosežni odločilni sklep srbske vlade z današnjimi podobnimi za nekatere države enako odločilnimi trenutki in dogodki, ko je nadaljna usoda države na tehnici, se nam šele pokaže v vsej jasnosti in občudovanja polnem priznanju — lahko rečemo v herojski luči, ne samo pogumna, ampak naravnost drzna odločitev tedanje male, v dolgotrajnih balkanskih vojnah izmučene Srbije, ki ni uiti za hip oklevala In pomišljala postaviti se v boj proti stokrat močnejšemu sovražniku, ko je bila svoboda naroda, neodvisnost države v nevarnosti. To je tako lep, tako edinstven in tako svetel vzgled brezprimernega junaštva, pripravljenost, na borbo in poguma, ne samo v naši domači, ampak v svetovni zgodovini, da so enaki primeri /elo redki. Narod, ki se je o-tresel petstoletnega turškega robstva, ne bo nikdar in nikomur podložen. In ko so se v pričetku mesca avgusta 1914 valile ogromne, spočite, dobro oborožene in opremljene avstrijske armade ob Savi in Dri-ni proti osrčju Srbije, z godbo in v svetlo bleščečih se uniformah kot pri paradi, z nasmehom in vedrostjo na obrazu vojakov, katerim so pohod proti Srbiji raztolmačili kot ..14 dnevno kazensko ekspedicijo", je avstrijske polke sprejela srbska armada s točo mrzlih, točno merjenih svinčenk, s topovskimi kroglami, s svojim osebnim brezprimernim junaitvom, da je kri oblila lepe uniforme in je močvirje Mačve umazulo svetle polikane škornje. Sprejem avstrijske vojske po srbski je bil vse prej kot prisrčen. Kar niso uničile krogle in bajoneti, je pogoltnilo naraslo vodovje Save in Drine.. Tako se je po prvih praskah predstruž obeh armad razvila v pričetku druge polovice mesca avgusta na Cerski planini in ob reki Jadru pivu velika bitka v svetovni Vojni, ki je tra- Sporazum s Hrvati sprejet Predsednik vlade g. Cvetkovič in knesu-namestniku. Živahno V naši notranje politični situaciji je prišlo do nenadnega preokreta. Akcija za sporazum s Hrvati je uspela in dosegla višek s prihodom voditelja Hrvatov g. dr Vladka Mačka na Bled, ki je s tem postal središče zanimanja domače in tuje javnosti. Včeraj dopoldne sta z dopoldanskim brzovlakom prispela na Bled predsednik vlade g. Cvetkovič in predsednik HSS g. dr. Maček. Njun prihod je razgibal ves Bled, zlasti pa mnogoštevilne zastopnike časopisov. Oba politika sta bila na Bledu prisrčno pozdravljena. Nastanila sta se v hotelu „Toplice". Dr. Maček se je s svojim spremstvom podal tudi na otok. Opoldne je predsednik HSS g. dr. Maček pri politično življenje na Bledu. predsednik vlade g. Cvetkovič priredil kosilo v čast g. dr. Mačku, katerega so se udeležili več ministrov, poslanci HSS in časnikarji. Včeraj 24. avgusta je Nj. Vis. knez namestnik sprejel na Brdu v skupni avdijenci predsednika vlade g. Cvet-kovića in predsednika HSS g. dr. Vladka Mačka in sprejel po njuni obrazložitvi v soglasnosti s kraljevskimi namestniki predložene predloge v pogledu ureditve sporazuma. Navedemo naj še izjavo predsednika vlade g. Cvetkoviča, ki je dejal: »Sporazum je dosežen, zato je moja misija v celoti uspešno zaključena". Nova vlada sestavljena Jutri bo sapriseiena na Brdu Kranj 25. avgusta. vršil predaški č. g. župnik Zupane. V novi vladi je 5 Hrvatov, od teh so 4 ministri iz dr. Mačkove stranke HSS, 1 minister pa izven nje. Kot doznavamo iz zanesljivih virov, je nova vlada sestavljena in bodo imena ministrov jutri ob' javljena. Zaprisega nove vlade bo jutri na dvoru Brdu In jo bo iz- Resolucije KKK v Ljubljani Sploina načela in smernice. Slovensko ljudstvo, zbrano po svojih zastopnikih na KKK, spoznava, priznava in izjavlja, I. da brez vere v Boga življenje nima namena in pomena; človeška družba pa brez ver*- — kakor sedanji čas glasno priča — drvi v propast. Slovensko ljudstvo zato priznava vero v Boga in njegovega Sina Jezusa Kristusa, ga pr'-znava za svojega Krulja ter mu obljublja in zagotavlja, da mu hoče zvesto služiti, neomejeno verovati v njegov nauk in živeti po njegovih zapovedih. Cim bolj svet odpada od Kristusa, tem bolj se ga hočemo mi držati in o-klepati. II. KKK naglasa, da se kristjani zlasti dandanes ne smemo zadovoljiti s površnim, polovičarskim krščanstvom; da moramo biti celi kristjani — po duhu evangelija _ v besedi in dejanim da moramo torej krščanstvo v sefci poglobiti, mu z življenjem čast delati, na zunaj pa pogumno (spoznavati. Brezvernega sveta ne bomo premagali s tem, da se mu kolikor mogoče prilagodimo, ampak le s tem, če se mu na vsej črti odločno upremo. III. Katoliško ljudstvo se hoče vedno in povsod boriti za pravice Kristusa Kralja in njegove Cerkve, jih pogumno braniti, odločno nastopiti zoper vsak pojav brezverstva in zantevati, da se načelu vere in krščanske nravnosti spoštujejo in u važu je jo povsod: v zasebnem življenju, v družini, v šoli, v delavnici, v tovarni, v pisarni, v društvu, v gospodarskem in v vsem kulturnem življenju. IV. Ker hoče Bog, da se vsi ljudje zveličajo, zato poživlja KKK vsakega slovenskega katoličana, naj se potrudi, da ne bo le sam ves Kristusov, ampak da bo skušal kakor apostol v svojem okolju vsako Kristusu odtujeno lanini, ki pomen j a zmago osebnega junaštva in poguma, zmago vsega naroda, ki se bori za očuvanje svoje svobode proti vsakemu nasilju. Ko so se pred tednom dni vršile na Cerski planini ob udeležbi ogromne množice, armade in najvišjih predstavnikov države velike slovesnosti v spomin 25 letnice cerske bitke, ko so vojaki udeleženci tistih bojev poljubovali stare zastave, ki so jih tedaj vodile v boj, so vsi navzoči položili prisego, da bodo ohranili in očuvali sveto zapuščino cerskih junakov. Naj to prisego danes in vselej držijo vsi dr-/lvljuni Jugosluvijel 1. Družina. D'ružina je korenina človeškega rodu. Da bo človeški rod zdrav, mora biti zdrava korenina. Za vsakega človeka je največje važnosti, v kaki družini je rojen in vzgojen. Dobre družine so stebri krščanske družbe (župnije). Dla sr versko prenovimo, je treba predvsem, da so družine res krščanske. Prva zahteva je zakonska zvestoba. — Druga: vršiti zakonske pravice in dolžnosti po volji božji, zloraba ubija naš mali narod. — Tretja: medsebojna ljubezen in uslužnost, krotkost in potrpežljivost. — Četrta: skrbna vzgoja otrok. Verski duh in strah bo/ji naj pn šinjata družino in vodita vzgojo. Vzgajajo naj se otroci ne samo za zemljo, marveč predvsem za nebesa, ter navajajo na pogostno sv. obhajilo. — Peta-krščanske družine naj zvesto ctoje sknpno molitev in naj se posvete sv. Družini in presv. Srcu Jezusovemu; naj to ^posvećenje redno ponavljajo in stalno goje. Take družine so mala svetišča božja. 2. Šola Vsak otrok je božja last in odkupljen s krvjo -Kristusovo. Njegov končni namen je onstranski, večna sreča v Bogu. Zato se mora krščansko ljudstvo zavedati, da mora bili vsaka vzsroja. kakor doma tako v šoli, verska. Ker pa naša šola ni verska, zato je krščansko ljudstvo, ki šolo vzdržuje, upravičeno in dolžno tako dolero zahtevati versko šolo, dokler je ne doseže. KKK pozivlj« katoliško liudstvo, naj na zakonit način zahteva sledeče : Ljudstvo mora po starših", po svoji Cerkvi in po svojih narodnih zastopnikih imeti v šolstvu prvo in slavno besedo. Vse naše šo'e morajo biti katoliške: zasebne enakopravne državnim šolam. V naših' šolah: a) mora biti verouk najvažnejši predmet: b) vsa šolska vzgoja 'mora biti v duhu katoliške vere: _ c) naše otroke morajo poučevati katoliški učitelji in to le učitelji, ki dajejo otrokom s svojim Življenjem dober zgled, učitelje, ki niso katoliške vere, in učitelje, ki ne izpolnjujejo verskih dolžnosti in s svojim življenjem na otroke kvarno vplivajo, katoliško ljudstvo odločno odklanja. S. Društva. KKK spominja slovenske starše, da mora biti vsaka vzgoja verska. Zato starši po svoji vesti ne smejo dopuščati svojim odraščajočim j otrokom vstopa v nobeno mladinsko društvo, kjer vzgoja ni verska ali kjer vlada celo pro-tiverski duh. KKK priznava, da so katoliška društva, posebno za mladino, potrebna. Mora pa biti vzgoja v njih verska, t j. člani se morajo navajati k izpolnjevanju božjih in cerkvenih zapovedi in k prejemanju sv. zakramentov, nikdar pa društva ne smejo odvračati od Cerkve in motiti družinskega življenja. Članom se priporoča vstop v stanovske Marijine kongregacije. Katoliško akcijo. Apostolstvo mož in fantov ter druge cerkvene družbe. Najuspešnejše sredstvo za provo vzsrojo so duhovne vaje v za to določenih domovih. Zato nai društva skr-he. da se jih člani radi udeležujejo. Sama vnanja olita in umska izobrazba človeka ne blaži in ne dviga: versko globoko prežeti člani bodo najbolje izobraženi. Mladina naj se po prosvetnih društvih navdušuje za verske vzore in vzgaja za laiški apostoiat. Ničesar ne sme biti v katoliških društvih, kar ni v sklad'« z vero in krščansko moral'). V ženskih organizacijah ničesar, kar ni primemo nežni ženski naravi. Prireditve, izleti in podobno morajo biti ločeni po =polih. (Se nadaljuje.) STRAN 2 1% naših krajev Veličastni prosvetni tabor v Podbrezjah V nedeljo, dne 20. avgusta je doživela župnija Podbrezje svojo slavnost. Vse je bilo v prazničucm razpoloženju, raz oken so visele zastave in vas so krasili mlaji. Vršil se je prosvetni tabor, ki so ga priredili fantovski in dekliški odseki TržiŠkega okrožja ob priliki 50 »etnici Posvetnega društva. Ob 2 uri se je razvil veličasten sprevod, v katerem je korakalo 1000 fantov, mož, deklet in žena. Na čelu sprevoda je šla konjenica, za njimi 8 zastav, krepka četa 200 fantov v krojih, na to četa deklet v krojih, mladci in mladenke, za njimi pa člani in članice v civilu. V sprevodu je igrala priznana tržiška godba. Ob poli 3. uri so sc vršile pete litanije v farni cerkvi, ki jih je imel g. duhovni svetnik Vondrašek Vaclav. Po cerkveni slovesnosti se je razvil sprevod na taborni prostor. Na krasno okrašeni tribuni, na kateri so visele slike Nj. Veličanstva kralja Petra II., pokojnega Evangelista Kreka in nadškofa Jegliča, so se zbrali odličniki, med njimi sreski nač. g. dr. Lipovšek z gospo, predstojnik mestne policije g. Uršič iz Kranja, narodni poslanec g. Brodar z gospo, kranjski župan g. Češenj z gospo, tržiški župan Majeršič in dr. Megušar z gospo iz Kranja.. Slavnostno zborovanje je otvorit g. prof. Ed- vii« Boje. ki je pozdravil navzoče in v kratkem očrtal zgodovino podbnške prosveie ttr dodal nekaj narodno obrambnih misli. V imenu kranjskega dekanijskega prosvetnega odbora in v imenu dekana škerbca je pozdravil tabor g. kaplan Vovk Jože iz Kianja. Nato je im»>l govor domači župnik duhovnik svetnik g. Vondrašek. Slavnostni govor pa je imel g. prof. dr. Jakob Šolar iz Št Vida, ki je podal nekaj idejni misli. Po slavnostnem zborovanju je prispela gospa banica, kmalu za njo pa sam g. ban dr. Marko Natlačen s predsednikom „Prosvetne zveze" g. dr. Lukmanom. G. ban je izročil pozdrave pokrovitelja tega tabora našega narodnega voditelja dr. Korošca, ki se je zaradi nujnih državniških poslov ni mogel udeležiti tabora. Po zborovanju se je vršil telovadni nastop, ob spremljevanju tržiške godbe pod vodstvom g. dirigenta Ahačiča. Tabora se je udeležil rediteljski zbor kranjske dekanije, ki je sodeloval pri kongresu Kristusa Kralja v Ljubljani. Po telovadnem nastopu se je vršila prijetna domača zabava združena z bogatim srečo-lovom. Tabora se je udeležilo okoli 2000 ljudi in take veličastne manifestacije naše prosvete še ni videlo Podbrezje. Prosvetni dan v Vokiem Poročali smo že o našem prosvetnem domu in da ga bomo na Jernejevo nedeljo 27. avgusta slovesno blagoslovili. Našemu poročilu dodajamo le, da je že sedaj vse polno obiskovalcev, ki si ogledujejo novi dom. Vsakemu je všeč. Zato naj nikdo ne zamudi nedeljske slav-nosti v Vokiem! Vabimo prav posebno lepo narodne noše in Fantovske odseke ter Dekliške krožke, da pridejo v čim večjem številu. Pridite točno ob dveh popoldne na zbirališče sredi vasi. Od tu bo šel sprevod po vasi v cerkev k litanijam. Takoj po litanijah bo sprejem pokrovitelja gospoda bana, nato pa bo g. dekan Skerbec blagoslovil novi dom. Po blagoslovitvi bo slavnostni govor g. dr. Brumna. Telovadni nastop domačih telovadcev z zanimivimi vajami pa bo med veselico na posebnem odru. Pripravili smo tudi bogat riljolov, da se bo vsakemu splačalo loviti ribe. Dobitki so velike vrednosti kakor zaboj sladkorja, lepa odeja, krasne moške hlače, ženski puloverji, par čevljev itd., itd. Vseh dobitkov je šest sto. Skupna vrednost vseh dobitkov znaša tri tisoč din. Vabimo Vas tudi k sprejemu botra in bo-trce v soboto zvečer ob osmih. Takoj po sprejemu bo svečana akademija s prav lepimi točkami. Pridite, ne bo vam žal! Posebej še vabimo Kranjčane, da pohite po lepi gozdni poti preko novega mostu v našo vas! Na svidenje! Požar v Šenčurju V soboto, dne 19. t. m. nekako ob poli dvanajstih so okrog šenčurske cerkve naenkrat odjeknili z grozo obdani glasovi: Gori! Gori! Udarilo je plat zvona! Pa že so se valili celi kupi črnega dima iz Umnikovih poslopij, ki so v štririkotu mogočno obdajala lepo zaokroženo dvorišče. Iz vseh špranj in oken in vrat je silil dim, izza dima pa so se svetlikali plameni, ki radi eternitne strehe niso mogli na dan. Ceste okrog gorečih poslopij so na mah oživele kakor mravljišče. Vaščani so z vso požrtvovalnostjo reševali, kar se je rešiti dalo. Takoj so prihiteli šenčurski gasilci. Urno so stopili v akcijo pod spretnim vodstvom svojega načelnika g. Celjera. Krepko so se zoperstav-Ijali plamenom, ki so mngočno stopili na plan, ko so se vdrle strehe. Z vodnimi curki so neprestano branili plamenom, da niso segli po sosednih hišah. Tedaj so pribrzeli kranjski gasilci — pet po številu — s svojo motorko, s katero so znatno razbremenili domače gasilce. Prišli so z brizgalnimi na pomoč tudi gasilci iz Britofa _ ti so imeli motorko —, iz Vokla in Luž. Skupnim naporom se je posrečilo, da so obvarovali požara ljudsko šolo in Umnikovo stanovanjsko hišo. Ta dva objekta sta bila v največji nevarnosti. Saj so ju ločili od gorečih poslopij le požarni zidovi, ki pa so odlično zudržali ogenj. Nevarnost so prinašali platneni, ki so skozi okna švigali proti oknom sosednih objektov. V eni uri je bil požar končan. Ostali so samo še ožgani zidovi. Toda domači gasilci so disciplinirano ostali na terenu še vse popoldne in vso noč, da ni znovu izbruhnil požar iz tleče stelje in razgretih drva. Vso to nesrečo in veliko škodo, ki gre v sto-tisoče, je povzročil berač Likozar, ki ni doma i/. Mengša, kakor so poročali časopisi, ampak je domačin — šenčurski občan rodom iz Mili. Vse življenje se je klatil po svetu, največ po Nemčiji. Je delomržen in nasilen potepuh ter strasten, nenasiten pijanec, ki se ne brani niti gorilnega špirita. Bil je že 33 krat kaznovan. Na stara leta je prišel v domovno občino, da ga živi. Občinski odbor je sklenil, da ga izroči v popolno oskrbo ge. Logar proti mesečnemu plačilu. Toda Likozar, ki je noč in dan hlepel po alkoholu, s tako oskrbo ni bil zadovoljen. Zahteval je od g. župana Umnika, naj daje občinsko mesečno vzdrževalnino njemu v roke. G. župan se je točno držal sklepa občinskega odbora. Zato takim zahtevam ni mogel ustreči. Berač je začel groziti. Obenem je bil v vedno večjo nadlego vaščanom, ki jih je vsaki dan sproti po hišah moledoval za denar, ki ga je po drugi stran sproti izdajal za špirit. G. Umnik je prišel do spoznanja, da tako ne more iti dalje. Ker je berač Likozar vedno grozil županu g. Umniku, da mu bo požgal poslopje, je g. župan predlagal občinskemu odboru, naj sprejme sklep, da se Li-kozarja odpravi v zavetišče v Mengeš. Občinski odbor spočetka ni hotel sprejeti tega sklepa, ko ga je končno sprejel, je bilo že prepozno in g. Umnik je postal v resnici žrtev beračevih groženj. Ravno v soboto ob istem času, ko je bil g. Umnik pri telefonu, da se o tej zadevi domeni z zavetiščem, je berač izvršil svoje grožnje — podtaknil je ogenj v stelnjak. Nato je od pijanosti obležal tik pogorišča. Gospod Umnik je postal žrtev svoje županske doRnO-Ruzuinljiv je srd ljudi, pred katerimi bi berač Likozar ne ostal živ, ako ne bi bil aretiran in odpeljan! V zaporu se je berač poskušal obesiti. S tem je pokazal svojo zlobno namero, da s«> najprej maščuje, potem pa konča. Vendar je bil od preobile pijače — pil je gorilni špirit — tako oslabljen, da so ga odpeljali v bolnico. V zadnjem trenutku pa smo prejeli vest, da je berač Likozar v zaporu umrl. Zadela ga je kap. no uro in nekaj drobnarij, ki jih je nakupil v mestu. Neznanec je nato starčka izpustil ter izginil. Kmalu zo njim po se je vračal iz mesta Eojkar Janez, vulgo Alč iz Sv. Ožbalta, ki je našel na kraju napada listnico a brez de- narja. Božnnr pa je namesto, da bi takoj obvestil orožnike, šel še kako poldrugo uro daleč, nakar so šele domači okoli 5 obvestili orožnike, ki pa do sedaj niso še nikogar aretirali. Delavski ohmarnih Tabor gorenjskega delavstva v Predosljih IZD podružnica Predoslje priredi v nedeljo, dne 3. septembra 1939 pod pokroviteljstvom gradbenega ministra dr. Mihe Kreka GORENJSKI DELAVSKI TABOR z blagoslovitvijo prapora podružnic« ZZD. Spored: 1. Ob poli 14. uri sprejem g. ministra, gg. botra in botrice pred Prosvetnim domom v Predosljih. 2. Sprevod do cerkve, kjer bodo ob 14. uri litanije in blagoslovitev prapora, kateremu botrujeta župan g. Zabrct iz Bobovka iu ga. Milka ^abret iz Britofa. 3. Po blagoslovitvi sprevod na taborni pro- stor, kjer se vrši delavsko zborovanje. Govorili bodo razni delavski govorniki, med njimi poslanec g. dr. Albia Šmajd. 4. Prosta zabava z ribolovom. Sodeluje tržiška godljo. Delavci, delavke in prijatelji delavcev! Pri-hitite na ta dan vsi v Predoslje, da pokažemo svojo delavsko zavest in strnjenost z narodom. Naše geslo je: BOG. STAN. NAROD! Vljudno vabi odbor podružnice ZZD v Predosljih. Tabcr se vrši ob vsakem vremenu. V slučaju slabega vremena bo tabor v dvorani. Taborski znuk din 1. . Volitve obratnih zaupnikov v trziški predilnici Zakaj je bila vrnjena v popravo lista »Urušenih svobodnih organizacij* 1. Volilni odbor je dobil 2 preklicne izjave. Oli.i kandidata sta bila ogorčena ko sta zvedela, da sta na tej kandidatni listi. Zato je volilni odfoor zahteval, da naj se predloži podpise vseh kandidatov, kakor je to naredila ZZD. 2. Kandidatna lista mora biti podpisana po upravi strokovne organizacije. Na listi pa so bile samo 3 štampiljke in sicer Splošna strokovna delavska zveza, JSZ in Narodna strokovna zveza. Pod štampiljkami je bil samo po en podpis in nič označeno ali je to predsednik, ali tajnik, ali kdo. Razumljivo, da je tako nepopolno listo volilni odbor moral vrniti v popravo, akoravno bi jo bil lahko enostavno zavrnil. Predstavnik te liste je bil Makse Božidar, strokovni tajnik iz Ljubljane, ki pa pri seji volilnega odbora ni bil navzoč. Njegov namestnik Rozman Jožko tudi strokovni tajnik v Ljubljani pa tudi ni bil navzoč. Bila pa je dolžnost, da bi vsaj eden prišel na sejo. Vsled tega je volilni odbor bil primoran odposlati listo v popravo ekspresno-priporočeno s povratnico predstavniku Makse Božidarju. Popravljene liste do določenega časa ni bilo nazaj in tako je o-stala samo lista Zveze združenih delavcev. Gospodje, ki so dnevno pri tem poslu bi morali sami izračunati na podlagi zakonitih določb, kdaj se lahko vrši seja volilnega odbora in bi se naprej domenili in tudi določili čas s predsednikom. Tega niso storili torej so krivi sami. Predstavnik liste ZZD je bil navzoč in če bi j volilni odbor tudi to listo dal v popravo bi se j takoj tudi poskrbelo, da se nedostaki popra-I vijo do določenega časa. Take polomiji: po za-I slugi prevelike komodnosti od strani preds*av-i nikov Združenih svobodnih organizacij naj bo-| do pač krivi drugi? Sicer pa je bila vsa borba političnega značaja. Delavstva je v resnici organiziranega zelo nizek odstotek. Svobodne strokovne organizacije pa tako izborno funkcionirajo, du se niti pravilno ne znajo podpisovati kot uprava. Ali so take organizacije vredne še obstoja, ko niti svojih upravnih poslov ne znajo več vršiti. Pač pa se pod firmo teh svoliodnih organizacij skrivajo ljudje dolgih jezikov, demagogi, ali po slovensko povedano zavajalci ljudstva, ki s svojimi frazami kličejo prokletstvo nad delavstvo. V štrajkih in revolucijah prikazujejo delavstvu svoje zmage, ne prikažejo pa prav nič gorja, katerega ob takih prilikah ravno delavstvo največ prinaša. Niso še pozđbljcne posledice štrajka v tekstilni industriji. Radi tega je bilo pošteno delavstvo pod okriljem ZZD pripravljeno sprejeti to borbo in bi šlo v njo s pravim elanom. Po tem pa se je zgodilo drugače in danes zavodniki nosijo povešene oči in seveda tudi stisnjene pesti, katerih se pa pošteno delavstvo ne boji. \ Tržiču imamo danes 50 obratnih zaupnikov od teh ima ZZD 27 — dvnjsetsedcm. To so uradno potrjene številke brez vsakih zavijanj. Kaj pravi ljudska fronta Roparski napad pri Škof ji Loki Ne»nanec je napadel 81 letnega »iariha, mu odvmel 300 din in uro. Mesto in okolica se kar ne moreta umiriti od razburljivih vesti. V dobrih 14 dneh so kar trije razburljivi dogodki dodobra razgibali naše ljudstvo, ki vse tri dogodke živahno komen-tita in obsoja zločince po svoje. -Gorenjec" je že nnjtočneje poročal o prvih dveh dogodkih in to o dvojnem umoru pri sv LarlMri in o dogodku, ko je Hafner Tine zaklal na Spodnjih F.ojkah Božnar Vincenci. K temu poročilu, moramo pripomniti, da so se i,b času poročanja raznesle vesti, da je Rožnar umrl. Vendar te vesti, kakor smo se kasneje informirali, niso odgovarjale resnici, ker l5o-/niir še živi iu je upanje, du bo vsui za silo okreval. — Na dan sv. Roka pa se je napotil ..Janščev oče" Božnar Jakob 81 letni preužit-kar pri Janšču pri Sv. Ožbaltu v Skofjo Loko po opravkih, med drugim tudi na davkarijo. Ko se je vračal, ga je v gozdu pod Sv. Andrejem nenadoma napadel, kakih 26 let stari moški, ki mu je vrgel čez glavo suknjič, ga Rlinil pod rebra, ter mu je vzel "(M) din. srehr- V sredo popoldan sta šla po cesti proti Prim-skovem dva moža, videti sta kakor dva pred-delavca ali boljši vrste delavca. Pogovarjala sta se med seboj o najnovejšem svetovnem političnem položaju. Med pogovorom pravi eden izmed njiju: „Jaz tega več ne razumem. Tu se spozna sam h... Zdaj bomo morali biti torej prijatelji s fašisti, katere smo dosedaj morali sovražiti in povsod proti njim delati, še te pr... klerikalce smo morali dolžiti, da so fašisti." Mislimo, du je ta delavec točno zadel in izdal, kaj vse zadnje dni roji pO glavah nali in socialistom vseh barv, od onih. ki si prideva-jo še ..krščanski" repek, do komunistov in socialnih demokratov, do bivših nacionalistov in pofovcov, ki danes v lepi soglasnosti delajo strašne nuklepe, kako bi med Slovenci ubili ..fašističnega zmaja" in dvignili na površje „demokracijo". Vsi so zbegani in zmešani.Direktive iz Moskve še niso prišle, kako je treba vse to razlagati, da je vse to moralo priti ..v interesu proletariata iu demokracije". Ko bodo prišle pa direktive, bodo že voditelji znali vse to tako lepo in modro razložiti, da bo vse nezmotljiva resnica in edino pametna taktika ruske demokracije in svetovnega proletariata, da se sedaj zveze s — fašisti proti demokraciji! Ni še preteklo par mescev, ko je ljudska fronta raztresla po vsem Kranju in okolici polno letakov, kjer napad.i ..fašistične režime'' in jugoslovansko vlado, ki da je izdala interese proietariata in potepiala svobodo, ker se ni hotelu vezati na nobeno fronto v Evropi. V tem letaku so združeni komunisti in socialisti naravnost htijskali vojsko proti Italiji iu Nemčiji, grdili na vse pretege našo vlado, ki še ni napovedala vojne osi Rini-Berlin. Par tednov torej po tem, ko so izdali letake, pa berejo črno na belem, da sta sklenili Nemčiju in Rusija nenapadalni pakt, da je Rusija izi- j grala demokratske države in da bo v naj-l krajšem času v objemu z osiščem Uim-Berlin. j Vsega tega po marksizmu okisani možgani še ne morejo razumeti. Res smo radovedni, kako bodo zgledali prihodnji letaki ljudske fronte. Ali naj gremo po stopinjah idealne Rusije? Ali bodo seduj še bruhali ogenj in žveplo na naši., vlado, ki hoče živeti v prijateljskih razmerah z vsemi državami v Evropi, ki noče take politike, ki bi vodila v vojno? Kaj pravite ..svetovni politiki v ljudski fronti — Vi, ki ste zajeli nekak monopol pa demokracijo in svobodo' Brž letake ven, pa pouč.'e nai'o vlado, da je sedaj treba iti ?. Rusijo, ker je to edina pametna politika. Letake ven, da je vsaka nevtralnost zločin... Za bogove. Ali še ne vidite, kako vas vleče Moskva za nos. Ali še sedaj ne vidite, da se blamirate pred vsem svetom s svojimi letaki! In naša ljuba Jugoslovanska strokovna zveza, ali bo še ostala na ..demokratičnem stali šču" in pela pesem o laši/mu z nekim poudarkom, kakor du se bori proti fašizmu v naših vrstah! Nikar se več ne blamirajte: čas je že, da se vam odpro oči. Seveda, mi nikakor ne pričakujemo, du bi se streznili voditelji raznih vrst socialistov! Ti bodo še naprej zastrupjali naš narod z lažmi in hujskanjem. Kdor je oral njih letake, je jasno spoznal, da tu ni govora o kaki zablodi, ampak je moral le zločinski duh kaj tik.-ga nunisati ir. la/.širjati. Ko bi imeli ti ljudje 5-; kaj Tesli in j oštenju. bi morali dane« v^aJ priznati, d.i v hila »dino pametna poi:''l i ta, ki jo je vodila nnsa vlada. Mi se noč»nw vtikati v spore me.I velikimi silami: mi nočemo vojske za te ali druge ideologije. Če |)a 1*0 tl'"li.i bom,) p:i ■•noulnsno vsi stisnili pesti in branili svojo domovino! SIRITE IN BERITE »GORENJCA« TEDENSKE N OVJCE KKAfNJ ■J- Bakc.nik Ivo. Dar.cs ob 2. zjutraj je v svoji hiši v Komenskega ulici po kratki bolezni umrl notar g. Ivo Bakovnik, znana in ugledna kranjska osebnost. Ko je g. notur pred leti prišel v Krunj in uredil svojo notarsko pisarno, je morui od nasilnikov JNS režima pretrpeti ogromno krivice, bolezen in žalost kot je vedel le on ijum. Pravica pa je zmagalu in g. notarju se je povrnilo zdravje in je pričel zopet sam izvrševati notarsko prakso. Luni bi je zgradil tudi lepo vilo, v kateri naj bi na stara leta užival zasluženi pokoj. Gospe Anici in otrokoma naše iskreno sožalje, pokojnemu g. notarju naj sveti večna luč. Ravnikova M. absolventka praškega kon-scrvatorija in glasb. ped., šole istotam začnem z glasbenim poukom s 1. septembrom. Co j zova 2, Kranj. Tiskarski škrat. Pod naslovom: „Kolonija kranjskih vajencev" v zadnji številki »Gorenjca" je izpadel podpis pisca sestavka g. Vovka Joža, ki je kolonijo vodil in ki seje v članku zahvalil vsem darovalcem, kateri so izvedbo kolonije omogočili. Prosimo naše čitatelje, da blagovolijo upoštevati ta popravek. Zdravstvena predavanja za delavstvo. Naše delavstvo opozarjamo na ciklus predavanj, katera ima v ljubljanskem radiu tukajšnji zdravnik OUZD g. dr. Joža Herfort. Prihodnji ponedeljek 28. avgusta bo ob 20.10 uri zvečer p-edflvanje o „zastrupljenjih v obratih in obrt-tih". Nadaljne ponedeljke pa bedo predavanja ob 6. uri popoldne. Ako imate kurja očesa in se Vam dela trda koža, pridite v našo bigienično urejeno pe-dikuro, kjer Vam naš pediker odstrani vse te neprijetnosti brez bolečin in brez kemičnih sredstev za din Ne mučite se s krpanjem nogavic, ker Vam za malo denarja strokov-njaško popravimo moš'ke, ženske in otroške nogavice. Samo pri Bata. Nova ilirska grobišča odkrita. Poleg Prešernove tovarne na Fidru so pred kratkim pričeli razkopavati hribček za traso nove ceste. Že spomladi, ko so pri Prahovi vili odkrili ilirska grobišča, smo rekli, da bodo pri delih za novo cesto prišli na dan novi grobovi. To se je res zgodilo. V torek popoldne so pri kopanju zemlje naleteli na nove grobove. Delavci morda ne bd temu posvetili toliko pozornosti, da ni prišel tja kamnosek g. jeglič Rudolf, ki je o najdbah takoj obvestil g. dr. Zon-torja. Ker so ljubljanski arheologi in kustosi muzeja sedaj vsi na študijskih potovanjih, je g. dr. Zontar prosil g. okrajuega glavarja dr. Lipovš'ka, naj posreduje pri terenski sekciji, da se tam delo ustavi. G. okrajni glavar je sam prišel na lice mesta in vodil nadaljne odkopavanje.. Njegova zasluga je, da so od-kopali eno žaro popolnoma nedotaknjeno v premeru 50 cm. V žari se je nahajal pepel, nekaj okraskov in fibul. Žaro so že odnesli v muzej v Ljubljano. Grob se je nahajal nad drugimi grobovi in je bil pokrit s ploščo ter nasut z obokom prsti. Pač pa je bila žara radi premikanja plasti nekoliko premaknjena. Našli so še nekaj ostankov grobov, toda nobeden ni bil cel. Tudi včeraj so našli nekaj čre-piuj. Več odkritij se pričakuje pri kopanju terena v smeri proti Prahovi vili. Jelenov klane. Ceste na klancu se zaenkrat še niso lotili, pač pa so podrli Babičevo hišo, posekali kostanje na Šavnikovi poti, kjer sedaj kopljejo temelje za oporne zidove, na katere bo naslonjen nasip. Obenem so popravili staro cesto, po kateri bodo usmerili vozni promet, ko bo cesta na klancu razkopana. Promet bo šel do ovinka pred Suhadolnikovo vilo, kjer se bo nato obrnil po Kopališki ulici navzgor proti Lenardiču. Ta smer bo veljala i zu vse osebne avtomobile, tovorne bodo i čusa do časa spuščali po glavni cesti. TRŽIČ Strokovno nadaljevalna šola v Tržiču. Vpisovanje vajencev in vujenk v vse razrede bo v nedeljo dne 27. avgusta od 9. do 11. ure dopoldne na meščanski šoli v Tržiču. Po uredbi o strokovnih nadaljevalnih šolah je . dolžan mojster, da osebno privede svojega vajenca-novinca k vpisovanju in predloži krstni list, zadnje šolsko izpričevalo in učno pogodbo. Vajenci, ki so šolo že biskovali pa morajo predložiti pri vpisu lausko izpričevalo strokovne šole. Vsak vajenec mora že pri vpisovanju plačati din 100.— ukovine drugače se ne more vpisati. V tržiško strokovno nadaljevalno šolo se morajo vpisati vsi vajenci in vajenke katerih mojstri stanujejo v občinah Tržič, Križe in Kovor. Redni pouk se bo začel v ponedeljek, dne II. septembra ob tri četrt na 2. Vajenci, ki so šolo že obiskovali pa morajo pred-skrbijo fotografijo in na železniški postaji naj kupijo legitimacijo, ki jo mora potem šola potrditi. Državna meščanska šola v Tržiču. Popravni završni izpiti se bodo vršili v četrtek dne 31. avgusta ob S. uri. Razredni popravni izpiti pu bodo 1. in 2. septembra od 14. do 18. ure in sicer prvi dan za vse prve razrede, drugi dan pa za vse učence ostalih razredov. Vpisovanje učencev v 1. razred bo 1. septembra od 8. do l2. ure, za vse ostale učence pa bo vpisovanje 2 in 4. septembra od 8. do 12. ure. V I. razred se lahko vpišejo vsi učenci, ki so dovršili IV. razred ljudske šole ali kak drug razred višje narodne šole, ter so rojeni po 1. januarju 1925. Vsak učenec mora prinesti k vpisovanju zadnje šolsko izpričevalo (ne knjižice), ter kolkovano davčno potrdilo; oni učenci, ki se vpišejo v I. razred naj pridejo k vpisovanju v spremstvu staršev, ter naj prineso seboj tudi krstni list. Prijava za vpis, ki jo je treba izpolniti in kolkovati s kolkom za din 5.—, se bo dobila v šoli. Vsi učenci iz tujih okolišev tuk. meščanske šole morajo pri vpisovanju predložiti tudi izjavo občine svojega bivališča, da bo ista prispevala za učenca k vzdrževanju meščanske šole. Vse pristojbine, ki jih bo moral vsakdo plačati pri vpisovanju liodo objav- , ljene na šolski oglasni deski, kakor tudi vsa nadaljna navodila, ki naj jih učenci še pred vpisovanjem prečitajo. V nedeljo, dne 17. septembra t. 1. priredi podružnica SPD v Tržiču veliko tombolo. Glavni dobitek bo motorno kolo vsi dobitki pa bodo znašali do 50.000 din. Podružnični odborniki oz. člani si bodo dovolili Tržičane in okoličane poprositi za primerne darove v denarju ali v naravi. Ker omenjeno društvo že dalje časa ni naredilo nobene nabiralne akcije in se bo eventuelni dobiček prireditve prispeval k velikim stroškom gradnje koče po:! Stor-žičem, zato to nabirko toplo priporočamo. KRIŽE Javno kopališče, pod tem naslovom smo v zadnji številki „Gorenjca" poročali, da bomo ime'i otvoritev kopališča last g. Zupana. Zal se otvoritev ni mogla vršiti, ker je zlobna roka zadnjo noč izpustila vso vodo iz bazena. \sa športna javnost in razsodni ljudje so se zgražali nad tem drznim rekli bi pobalinskim početjem zlobneža, ker je docela vsakomur znano koliko truda sta položila v gradnjo kopališča g. in ga. Zupan. G. Zupan je spočetka mislil razpisati bogato nagrado za izsleditev zlobneža, vendar je isto umaknil, ker je sam prišel na sled bandi, ki ji je, odnosno, ki ,.nui" je kopališče zelo v napoto in to samo iz gole zavisti.. Zelo veseli bomo, ko bo ta družba škodoželjnežev morala se zagovarjati Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem naznanjamo žalostno vest, da nas je po kratki bolezni v petek ob 2. uri zjutraj zapustil naš preljubi jeni soprog, dobri papa, stric, brat in svak gospod IVO BAKOVNIK 3AVNI NOTAR V KRANJU Predragega pokojnika bomo spremili iz hiše žalosti v nedeljo ob poli 4. uri popoldne na novo pokopališče v Kranju. Sv. mašo zadušnice se bodo brale v farni cerkvi v Kranju. Kranj, dne 25. avg. 1939. Globoko žalujoča soproga Anica, Iva in Zdravko, otroka ter ostalo sorodstvo. Le urar zna narediti uro ikako: more perilo cisto oprati le dobro milo.' /Terpentinovo milo Zlatorog do gosto beio peno, ki z lahkoto odstrani vsako umozanijo.^ Le malo truda - in perilo je snežno belo, prijetno^ poduhrevo in ostane dolgoa trdno.< pred sodiščem in upamo, da ta čas ni daleč. G. in ga. Zupan trpita vsled tega ogromno škodo. Otvoritev kopališča pa se bo vršila v nedeljo 27. avgusta z istim programom kot je bil najavljen. Cimvečji obisk naj topleje priporočamo. Vse tujce pa opozarjamo, da so železniške in avtobusne zveze kar najugodnejše. Torej v nedeljo nasvidenje v Tosovem kopališču. Himen. V ponedeljek zjutraj sta se poročila v župni cerkvi znani prosvetni delavec Meglic Franc iz Sebcnj z gdč. šober Silvo s Pristave. Mlademu paru iskreno čestitamo in želimo obilo sreče. ŠKOF J A LOKA Tiskarski škrat je napravil med našimi loškimi Rebebkovci obeh skupin precej razburjenja. Le zakaj? Samo zato, ker je g. Valentina Kalana povišal v predsednika ..Obrtnega društva". V članku „Naše trditve so dobile dokaz" je med drugim tudi stavek „Za predsednika je bil izvoljen g. Kalan Valentin." Stavek pa bi se moral pravilno glasiti: Za podpredsednika je bil izvoljen g. Kalan Valentin. To nerodnost gospoda škrata seveda radi popravljamo. Koncert: Prejšnji petek zvečer je bil na Glavnem trgu sijajno uspel koncert godbe „Ljubnik" in godbe 1. plan. polka. Igrali sta ..Slovanski spored". Občinstvo želi slišati takih koncertov še več, kar dokazuje ogromna udeležba s strani občinstva. Našim vrlim godbe-kom pa vsa pohvala. Licitacija vsega premičnega in nepremičnega premoženja umorjenih Hribernikovih, ki sta bila popolnoma sama je bila v torek na Šmaren popoldne. O tem strašnem umoru moža in žene je „Gorenjec" obširno in podrobno poročal v zadnjih dveh številkah. Preiskava še ni prinesla jasnosti. Vode, vode. Naše Vodovodno društvo res menda ne ve drugega, kakor izdajati ukaze in uredbe, kako in kaj naj se ravna z vodo. Da bi pa preskrbelo dovolj vode mestu to mu pa menda še na misel ne pride. Ali ni sramota, da so celi deli mesta že ves mesec brez vode. In to v Škofji Loki, v kateri okolici izpod vsakega kamenčka teče zdrava, pitna voda. Gospodje zadnji čas je, da že vendar nekaj ukrenete. Če ne bomo enkrat malo globlje povr-tali v to zadevščino. Cesto popravljajo. Občina Zminec je pričela vendar enkrat temeljito popravljati cesto po Hrastniški grapi. Cesta je bila že zelo v slabem stanju. Šolstvo Na drž. real. gimnaziji v Kranju bo vpisovanje za šol. leto 1939-40: dne 1. septembra za I. in II. razr., dne 2. sept. za III. in IV. razred, dne 4. septembra za V. — VIII. razred. Vpis v Glasbeno šolo v Kranju. Vpisovanje gojencev se bo vršilo v dneh od 1. do 4. sept. dnevno od 9. do 12. ure in od 15 do 17 ure v gimnaziji. Na šoli se bo poučevalo: klavir, violina, solopetje vsi orkestralni instrumenti in teoretični predmeti. Na deški ljudski šoli v Kranju bo naknadno vpisovanje novincev (rojenih 1. 1932) dne l. septembra od 10. do 12. ure. Ta dan naj se priglasijo tudi oni dečki, ki so se tekom počitnic priselili v Kranj in še niso vpisani v tukajšnjo šolo. V obeh slučajih je prinesti s seboj krstni list ali pa družinsko knjižico. Na državni mešani meščanski šoli v Kranju bodo popravni izpiti dne 31. avgusta ob 8. uri. Vpisovanje v prvi, drugi in tretji razred bo 1., 2. in 3. septembra od 8. do 12. ure, Dme 9. septembra ob 8. uri bo otvoritvena služba božja, v ponedeljek 11. septembru pa se prične redni pouk. Vpisovanje na trgovski strok. nad. šoli se vrši v nedeljo, dne 3. septembra od 9. do 12. ure v pisarni združenja trgovcev (Mestna hranilnica). Učenci II. in III. razreda naj predlože pri vpisu zadnje šolsko izpričevalo, učenci I. razredu pa poleg tega še učno pogodbo. Uč-nina, ki se plača pri vpisu za vse leto, znaša din 200.—, vpisnina za prvi razred din 50.—. Učenci, ki niso v učnem razmerju, plačajo kot šolnino din 400.— in vpisnino za T- razred din 100.—. Pričeteir* pouka v torek 12. septembra, iiu kateri dan se vrše tudi ponavljahu izpiti. Šport Strelske tekme. Polovico strelske tekme je za nami, druga polovica se vrši prihodnjo nedeljo, dne 27. t. m., kakor že objavljeno. Približna slika je sedaj taka-le: Na „Zmagovalni tarči jo prvi g. Smole Avgust iz Kranja s 68 točkami, drugi Rozman Franc iz Kranja, dalje sledijo gg: šifrer Alojzij in Černe Ivo iz Št. Vida i. dr. Na „Struževski" tarči stoji na prvem mestu z 88 točkami g. Vrabec Rudolf iz Struževega, tik za njim g. Bitenc Viljem iz Kranja z 78 točkami i. dr. Prav razveseljivo pa je završalo med našo mladino, ki je svojo »Mladinsko tarčo" celo nedeljo oblegala. V teh mladih, nepokvarjenih dušah in srcih je bil val navdušenja za tekmovanje krasnih kolajn, ki so jih še tembolj vzpodbujale do lepih uspehov. V nedeljo bi 'morali biti navzoči naši pedagogi in vsi, ki se ukvarjate z vam izročeno mladino, da bi videli, kako junaško so se obnašali. Brez dosti besedi, brez strahu so naraščajniki strelske družine energično tekmovali. Med njimi so bili celo taki, katerih višina pušk je znatno presegala njihovo telesno višino. L>a bi videli 13 letnega Erženovega Pavla iz Struževega s kakšnim navdušenjem in mirnostjo je držal težko puško v rokah in strejal. Ta bi moral biti za vzor marsikateremu starejšemu »patriotu" v tekmovanju. Dosegel je s težko puško 75 točk od 10 dosegljivih. Prav tako sta njegova brata ' j. 15. letni Ivan in lo. letni Anton, pokazala, da jim je puška kar nekam prirojena. Dosegla sta oba enako število točk t. j. 86 in sta bila deležna: Anton je dobil kot drugo nagrado veliko srebrno kolajno, a brat Ivan malo srebrno kolajno. Oba sta morala v ožje tekmovanje še vsak z dvakrat po enim strelom. Na 4. mestu je bil Eržen Ciril iz Kianja z 80 točkami, na ~> inest"i Lam-pič Janez iz Gor. vasi, na 6. Eržen Pavel z 73 točkami, na 7. Di-inovec Franc, na S. Slavec Igor, na 9. Zupančič Anton, na 10 Drinuvec Marjan iz Struževega. Za najboljšega strelca med mladino pa se je izkazal šilar Anton iz Struževega, ki je dosegel 88 točk od 100 dosegljivih. Krasen uspeh je bil kronan z zlato kolajno strelske družine. Vsekakor obetajo biti Silar in Erženovi s časom izborni strelci, ter bodo lahko z leti zamenjali starejše člane strelce. ■ O. F. O. i KRANJ RAZPIS. • I 1. Okrožno tekmovanje OFO Kranj v atletiki za posameznike, dne 3. septembra na „Planini" v Kranja. V .smislu programa ZFO, bomo to leto izvedli prvenstvo v posameznih disciplinah lah-he atletike, katere je možno izvesti brez večjih tehničnih zaprek in sicer: 1. ) tek na 100 m; 2. ) tek na 800 m; 3. ) tek na 1500 m; 4. ) okrožni cross-country tek cca 5000 m, ki je obenem tudi tek za okrožni prehodni pokal, dar tovarnarja g. Schiffer C.; katerega brani br. Berčič Jože FO Šmartin; 5. ) štafeta 4x100 m za naslov okrožnega prvaka in obenem tudi za prehodni okrožni poka!, dar g. žnpana Cesnja, katerega brani šta-fetno moštvo FO šmartin; 6. ) skok v višino; 7. ) skok v daljavo; 8. ) met krogle. Pravico nastoim imajo vsi člani FO v okrožju Kranj, ki dosežejo, primerne uspehe, kar odloči telovadni načelnik v vsakem odseka. Zelo važno zlasti za načelnike! Ker je zelo verjetno, da bodo poleg domačih tekmovalcev, ki jfh bo že po dosedanjih prijavah sodeč tekmovalo okrog 40, nastopili tud i izven konkurence le kot častni gostje mednarodni tekmovalci atleti ZFO: Košir, Klinar Janez in Tone, Skušek in drugi, ki bodo prišli z načelnikom ZFO Kermavn^rjem in atletskim referentom Fr. Jegličem je seja, ki jo sklicuje vodstvo OFO Kranj za čim boljšo organizacijo tekmovanja, zelo važna. Vrši se v Ljudskem domu v Kranju v pon. 28. t. m. ob 8. uri zvečer. Vsi br. načelniki se si-gurr.o udeležite te seje. STRAN i »GORENJEC« MALI OGLASI Za vsako besedo v malih oglasih so plača D. 0-50. Najmanjši znesek je 8 D. Važno! Modroce, otomane, spalne divane i. i. u, izdeluje solidno in po nizki ceni BERNARD MAKS, fnpetnik Na skali 5 (v hiši g. Šipica). Sprejme so krepkega vajen,;! za cementarsko obrt Drašler Alojzij, izdelovanje cementnin in umetnega kamna, Primikovo 52. Kranj. Prodan košnjo otave na travnikih blizu Kranju, Anica Krč, Kranj, Bl( jska c. X. Hišnika za novo hišo sprejmem, Zebre Huje 10, Kranj. Oddani stanovanje v Stmževem; nova hiša dve so!>i, kopalnica, pralnica, kuhinja. Po-izve se Pot na Golnik 5, Kranj. Stanovanje v I. nadstropju: 2 sobi, kuhinjo, kopalnica, pritikline iu vrt, oddam Jezersko cesta II. Dve dobri šlepnrici (prebivalki čevljev) dobita takoj mesto. Anton Štete, Kranj. Stranka brez otrok sprejme dva dijaka na stanovanje iu brano. Nadzorstvo strogo. Oblak. Klane 62. 2 starejša dijaka iz boljše hiše, tekstilca ali gimnazijca sprejmem na hrano in stanovanje. Najditelja ključa izgubljenega dne 1<>. avgusta od šavnikovega vrta do Glavnega trga naprošam, da ga vrne v upravo ..Gorenjca". Odda se lepo dvosobno stanovanje nu periferiji Kranja. Naslov v upravi ..Gorenjca". Takoj sprejmemo šivilje za šivanje moškega perila. Crobaht, Kranj. išče se postrežnica za par dni v tednu. Zgladiti se je v Stražišču št. 270 (hiša g. Holcha-kerja). POZOR! Kdor ima od kontrole zavrnjeno knterokoli tehtnico uli uteži, naj odda meni v popravilo. Dobil bo nazaj v kratkem času popravljano in žigosano. Pesjak Stanko - Kranj Izdelovanje tehtnic Od 2. — 11. septembra LJUBLJANSKI VELESEJEM Velika kmetijska rarstrva / gemetibgolstvo, zelenjnd, sadje, cvetje, čebele in med, mleko in mlečni proizvodi, vino, koze, ovce, perutnina, kunci, golobi, ribe, gobe, zdravilna zelišča, kmetijski stroji. I Gospodinjska razstava, akvariji, industrija, obrt. Lepo zabavišče — velik variete. Tekma harmonikarjev dne 10. septembra. Nagradno žrebanje. - Številna lepa darila za i obiskovalce velcKcjma. Polovična vožnja na železnicah. Neveste I Udobno stanovanje je važen pogoj sreče v zakonu. Stanovanje po Vašem okusu pa Vam opremi najceneje z dolgoletno garancijo tv. Mizarstvo Sloga Božič Jože KRANJ — STRUŽEVO Ali ste že poravnali naročnino? VINO Za težko delo je močno vino! Dobite ga najlažje v Centralni vinarni v Ljubljani — Frankopanska ul. 11 Couch zofe, otomane, divane in vse tapetniške izdelke izvršuje točno in solidno V.TONEJC tapetrik, Kranj SPKUMNA TRGOVINA BARV Sprejme se učenka v galanterijsko trgovino. Ponudbe na upravo ..Gorenjca" pod ..Kranj". Proda se več kompletnih vrat in oken v dobrem stanju. Naslov v trgovini Kandiič, Kranj °. Zahvala Vsem, ki so našo nepozabno tolažili v bolezni, jo spremili na njeni zadnji poti in ji darovali cvetje, najlepša hvala, t Lavtar Angela Kalvarija pri Stražišču, 23. avg. 19H9. Najmodernejše stiskalnice za seno in druge predmete po ugodnih cenah dobavlja Ing. Leo Weinberger ZAGREB — Vrhovčeva 21. Zahtevajte ponudbe! mmammmaEmBsmmmmamm V Gorenjski oblačiinici v Kranju, dobite najtrpežnejSe modne, športne in delovne in vse obleke za šolarje. Kot krojača bova postregla najbolje in najceneje. — Se priporočava čenčič Štefan in Koželj Franc Vidovdanaka o. 6 Prostovoljna dražba posestva vi. št. 76 k. o. Lancovo pri Radovljici (Zg. Lipnica) obstoječega iz hiše, gospodarskega poslopja, vrta, njiv, travnikov, pašniku in gozdov se vrši dne 2. septembra t. 1. ob 9. uri pri okrajnem sodišču v Radovljici v sobi št. 26. Pos< stvo se bo izdrnžilo po posameznih skupinah ali kot celota. Vabimo interesente, da se dražbe udeleže! Cenjenemu občinstvu vljudno naznanjam, da sem prevzel mizarsko delavnico g. Trilerja v D r u 1 o v k i Za vsa naročila se prav toplo priporočam Ogriz Andrej, Drulovka 7. Izdelujem tapetniške stroje Markič Franc splošno ključavničarstvo Stražišče pri Kranju Popravila stolpnih ur in vsa mehanična dela. Zupan in Grošelj kteparstvo Kranj, Jenkova 23 Izdelava brzoparilnih kotlov. Izvršujejo se vsa v to stroko spadajoča dela in popravila. Barve Laki rirnez Olja nudi po najnižjih cenah P. Majd ič-Kranj Mimic« Zagorska: 81 Marija Taborska »- (Zgodovinska povest iz dobe turških časov.) (Dalje.) „Pustite. Matevž je baba, vi pa ste možje, zato nikar za njim ne ponavljajte neumnih čenč." ..Ali je bil? Ali ga ni bilo?' ..Večnega romarja ni na svetu", se je otepal Martin. „Pa je bil sinoči pri vas." ..Pa ni bil." Umolknili so, verjeli pa mu niso in ko je odšel, so skrivaj nadaljevali razgovor o večnem romarju. Martin je vse pregledal, vsakemu posebej ukazal kaj ima delati in kako. Dolgo se ni utegnil muditi pri delavcih, oči so mu neprestano bežale na Lipetovo hišo pod Taborom, srce mu. je hrepenelo doli. Kar hitro se je poslovil in jo ubral po zaviti stezi v Podtubor. Tlučuni so gledali za njim in si pomenljivo pomežikovali. ..Kako se mu mudi od tod." -Pa kako ukazuje! Ta nas bo še vse drugače vil kot stari," je rekel Ahaeij, ki je plačal na sodini kazen. ..Kar gospodari. Stari Vilibald se sam nič več ne meni. vse pušča temu zelencu v roke. Martin je stopil v Lipetovo vežo, ..Bog ti daj dobro jutro in srečen dan," je pozdravil Polonico, ki je prinesla notri šKuf vode. „Polonica, daj mi no korec vode." „0, vode pa lahko dobiš." Dekle mu je ponudilo vodo. Martin je posili pil in gledal njene bele, nabrane rukavce. ..Pa si kaj pražnje napravljena danes, Polonica," jo prijazno ogovarja. „Ti tudi." ..Juz sem bil na Taboru." ..Jaz sem bila pa v župnišču." Potem nista vedela nič več govoriti in Murtin se je počasi odpravljal iz veže. Ko je že stal pred hišo, je sto-pilu Polonica za njrm na prag. ..Martin, ali je res?" ..Kaj pa?" ..Da je bil večni romar sinoči pri vas?" ..Nič ni res." ,.Pa ljudje pravijo." ..Ali mi ne lažeš?" ..Zakaj bi ti lagal?" Zdelo se je. da Polonica ne verjame, zato je Martin ponovil. ..Res ga ni bilo. — Ali mi boš nageljček dala." Polonica je utrgola nageljček in Martin si ga je zataknil za klobuk. Polonica pa je še vedno plašno gledalo vanj rekoč: ..Martin, večni romar prinaša nesrečo." ..Tisto ni nič rev. Bodi vendar pametna, Polonica." ..Ko se pa bojim ..." Martin se je nasmehnil in jo prijel za reko. ..Kaj se boš bala? Nič nikar ne misli na nesrečo! Mene i ada i'inej, jaz te bom znal obvarovati nesreče." .Saj te imam radu, pa se zato bojim zate." ..Nič se ni' boj." Martin ji je stisnil roko, pa jo je hitro izpustil in šel Izza vogla je pridirjal radovljiški oskrbnik Leopold. .,i loj, ti, županov sin, kuko pa delo na Taboru napreduje?" gu je vprašal. ..O, kar dobro." je mrzlo odgovoril Murtin. ..Hotel sem pogledati, hu, ha," se je zurežal oskrbnik. Leopold je skočil s konja, Martin si je pa nalašč pre-vezil usnjate trakove s šopki pri irhastih hlačah. Leopold se je približal Potoniti in se ji gosposko poklonil. ..Dober dan, sladka golobičica," je besedičil. V svobodo Jakovem sinu je zavrela kri. Obrnil se je. str>pi! pred vrata in zasloni! dekleta s svojim hrbtom. ..Gospod Leopold, kako vi upate to dekle tako nagovarjati? Ona je moja nevesta!" ..Tvoja nevesta, ha, ha!" se je zoprno rogal oskrbnik. Martina je prijela taka ihta, da bi oskrbniku razbil priliznjeni obraz, vendar se je premagal. Iskal je besedo, ki bi oskrbnika globoko zadela in mu je v obraz povedal tisto, ki se mu je zdela najbolj prava. ..Cujte! Gorazdova hči je bila vaša prva žrtev in jaz ne pustim, da bi bila Polonica druga." Oskrbnik je pobledel in je siknil: ..Fant, ali veš, s kom govoriš?" Tudi Martinu je bilo dovolj in je za vpil: „Vem, dobro te poznam, zapeljivee deklet, prokleti per-gamentar!" ..Za te besede boš dal odgovor!" Polonici so drsele solze po licih in je vlekla Martina v vežo. ..Pusti gu, Martin, pusti ga!" „Za Ijubčka se poteguješ, dekle, za ljubčka! Le počakaj, pomagal mu bom in mu posvetil, da bo videl ponoči priti v asova t," se je penil oskrbnik. ..Slovu gosposka, revše." mu je vračal Martin. ..Posvetil bom jaz tebi. Kakoi hitro te vidim, da boš le pogledal za Polonico. boš umrl v čevljih, pomni! V čevljih in če grem zato takoj na galere." ..Ti mi groziS," je vpil oskrbnik. ..Jaz hočem, da se takoj pobereš odtod! Pu čez. Posavc nikar ne jahaj, tudi Gorazd komaj čuka, da bi ti poplačal." ..Fant to ti bom plačal," se je peril Leopold, poleni je pa zajahal konju in izginil iz vasi. Martin, ali si res tak, du bi ga ubil?" je prestrašen) vprašala Polonica in si je brisala solze. ..Ne, nisem tako hudoben," jo je pogovarjal Murtin. ..Samo malo sem ga hotel prestrašiti strahopetca gosposkega." ..Pu se ti bo maščeval." (Nadaljevanje.) Za arednika in izdajatelja odgovarja Vcrtovšek Milan v Kranja. Tiska tiskarna Tiskovnega društva v Kranja.