V Trstu obhajajo mednarodni dan otrokovih pravic Poetika Borisa Pahorja in Lojzeta Spacala vabi v Milje in Koper /6 Z besedo, sliko in filmom so včeraj v tržaškem Narodnem domu obeležili stoletnico Glasbene matice pogledi danes vsem naročnikom brezplačno na dom Primorski dnevnik SOBOTA, 20. NOVEMBRA 2010 Št. 275 (19.982) leto LXVI._ PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 1,00 € Evroalarm očitno ne seže do Rima Vlasta Bernard Medtem ko se je v »Evrolan-diji« prižgal nov alarm z Irsko in je nemška kanclerka Merklova jasno povedala, da »če propade evro, propade Evropa«, se Italija ukvarja z izključno svojimi problemi. Časopisi so polni modrovanja politikov, ugibanj o tem, kdo bo potegnil krajšo in kdaj bodo volitve. Politiki se prepirajo in medsebojno obtožujejo, vladni možje se skušajo reševati z eklatantnimi potezami, gospodarski položaj v državi pa medtem neustavljivo drsi. Z napovedano enoodstotno gospodarsko rastjo v naslednjem letu ali dveh bo Italija za vrnitev na raven izpred krize potrebovala šest ali sedem let. Minister Tremonti ima prav, ko trdi, da so javne finance na varnem in da Italija ni med rizičnimi članicami območja evra. Pri tem namreč misli na proračunski primanjkljaj, obrzdan na najmanjšo možno mero za ceno popolne zamrznitve javnih naložb. S tem je seveda zamrznjeno tudi spodbujanje gospodarske rasti. Toda primanjkljaj je le del tega poglavja, kajti na drugi strani javni dolg drvi proti 119 odstotkom bruto domačega proizvoda, po evropravilih pa ne bi smel presegati njegovega 60-od-stotnega deleža. Italija je po tem merilu še vedno rizična država, saj jo je nedavno po deležu javnega dolga prehitela le Grčija, ki pa je država na robu propada. Če ne bo gospodarske rasti, bo dolg še naprej rasel, tega ne more preprečiti niti najsposobnejši varuh državne blagajne. Gospodarske rasti pa ne more biti, če se država ukvarja samo s svojim političnim teatrom in se, vsaj tako kaže, niti ne zmeni za to, kar jo čaka v bližnji prihodnosti. ITALIJA - Ministrica Mara Carfagna naj bi zapustila vlado in Ljudstvo svobode Poslanska zbornica sprejela proračun 2011 Za palermske sodnike DellUtri posrednik med mafijo in Berlusconijem GORICA - Posvet s tremi župani Goriška prihodnost med Novo Gorico in Tržičem GORICA - Goriška prihodnost je bila tema posveta, ki ga je Slovenska kulturno gospodarska zveza sinoči priredila v goriškem Kulturnem domu. O tem, kakšna bo oz. bi morala biti Gorica leta 2020, so se z novinarjema Pri- morskega dnevnika Igorjem Deveta-kom in dnevnika Il Piccolo Robertom Covazom pogovarjali goriški župan Et-tore Romoli in njegova predhodnika, Vittorio Brancati in Gaetano Valenti. Beseda je tekla o sodelovanju z Novo Gorico in Tržičem, pa tudi o odnosih med političnimi silami in med generacijami. V ospredju je bila predvsem težnja, da izginulo obmejno gospodarstvo nadomestijo z novim. Na 14. strani RIM - Poslanska zbornica je včeraj sprejela zakon o stabilnosti, kot se po novem imenuje finančni zakon. Potrditi ga bo moral še senat, in to pred 14. decembrom, ko bo parlament odločal o usodi Berlusconijeve vlade. Da je ta v vse hujših težavah, potrjuje novica, da tudi ministrica Mara Carfagna, ena izmed premierjevih favoritk, zapušča vlado. Politične razmere pa je zaostrila tudi utemeljitev razsodne palermskih sodnikov, po kateri naj bi bil sen. Dell'Utri posrednik med mafijo in Berlusconijem. Na 5. strani Iz Vidma podpora »samoodločbi« Rezije Na 2. strani Pristaniški pretovor v Tržiču še upada Na 4. strani Otrok umrl po padcu iz petega nadstropja Na 6. strani V Trstu snemali film La fuga di Teresa Na 9. strani Več denarja za Trst in Gorico Na 15. strani Vila Rafut ni več naprodaj Na 16. strani Vrh zveze Nato sprejel nov strateški koncept Na 13. strani 2 Sobota, 20. novembra 2010 ALPE-JADRAN / LJUBLJANA - Izjava ministra Vlačiča po srečanju z vodstvom Darsa in CPM Rok za izgradnjo predora SLOVENIJA Janša želi predčasne Markovec za zdaj ni ogrožen jn, vlada Slovenski prometni minister pričakuje, da bosta Dars in CPM čim prej našla ustrezne rešitve se jih ne boji LJUBLJANA - Slovenski prometni minister Patrick Vlačič je po ločenih sestankih z vodstvoma Darsa in Cestnega podjetja Maribor (CPM) dejal, da dela na predoru Markovec sicer tečejo z zmanjšano hitrostjo, vendar pa roki za njegovo izgradnjo za zdaj niso ogroženi. Kot je pojasnil v izjavi za medije, ga je predsednica uprave Družbe za avtoceste v RS (Dars) Mateja Duhovnik že pred nekaj tedni obvestila, da bi znale glede predora Mar-kovec nastati težave. Takrat ji je minister tudi naročil, naj pripravi morebitne scenarije za primer, da bi prišlo do resnih težav. Od Darsa in njegovih izvajalcev Vlačič sedaj pričakuje spoštovanje rokov za izgradnjo predora, ob tem pa dodaja, da ni arbiter med Darsom in izvajalci. Je pa minister vodstvu Dar-sa - poleg Duhovnikove se je sestanka udeležil tudi prvi nadzornik družbe Milan Medved - posredoval željo direktorja CPM Janeza Škoberneta, naj se čim prej sestane tudi z njimi. "Mislim, da tu ni nikakršnih težav. Čim prej se morajo usesti, dogovoriti in potem priti z rešitvami glede teh težav," je dodal Vlačič in izrazil pričakovanje, da bo predor zgrajen v roku. Mateja Duhovnik je razložila, da so pri predoru Markovec nastopile "določene tehnične in finančne težave na strani izvajalca", o katerih pa bo Dars poskušal z obema izvajalcema, podjetjema CPM in Alpine Bau, razpravljati in jih uspešno rešiti. O finančni sliki CPM je Duhovnikova dejala, da bi o njej težko govorila, bodoči scenariji med Darsom in omenjenima podjetjema pa bodo še predmet pogovorov, je dodala. Povedala je tudi, da sta pogodbo podpisala tako CPM kot Alpine Bau in da sta oba izvajalca med seboj "solidarnostno odgovorna". Duhovnikova je komentirala tudi dopis CPM, po katerem naj bi jih Dars silil v kartelno dogovarjanje. Čeprav je bila o očitkih le posredno seznanjena, jih je predsednica uprave družbe zavrnila. Prav tako je kot popolnoma neutemeljene zavrnila tudi očitke, da naj bi od neizbranega ponudnika zahtevala, naj odstopi od zahtevka za revizijo javnega naročanja. Direktor CPM Janez Škoberne ob prihodu na ministrstvo ni dajal izjav, po sestanku z ministrom Vlačičem pa ni bil dosegljiv za izjave. (STA) Gradnja predora Markovec se je v zadnjem času močno upočasnila SLOVENSKA MANJŠINA - Pobuda desne sredine Videmski pokrajinski svet podpira »samoodločbo« Rezije VIDEM - Pokrajinski svet podpira zahtevo Občine Rezije za priključitev doline pod Kaninom k furlanski skupnosti in njeno posledično izločitev iz območja zaščitnega zakona za Slovence. Pokrajinska skupščina je s tem v zvezi osvojila stališče desne sredine, ki je doživelo podporo odbornice za kulturo Elene Lizzi in predsednika Pokrajine Pietra Fontani-nija. S podporo Pokrajine - je poudaril predsednik iz vrst Severne lige - bo lahko Rezija še bolj odločno nadaljevala svoje napore za vsestransko zaščito rezijan-skega jezika in kulture. Zelo zadovoljen s stališčem videmskega pokrajinskega sveta je tudi župan Rezije Sergio Chinese, ki se je o tem pogovarjal s Fonta-ninijem. Chinesejeva desnosre-dinska uprava se je ob podpori občinskega sveta zavzela za izločitev občine iz zaščitnega zakona Pietro Fontanini (Severna liga) za Slovence, istočasno pa je sam Chinese ob posredovanju Bene-ško-briške gorske skupnosti zaprosil Deželo Furlanijo-Julijsko krajino za finančni prispevek prav iz sklada tega zakona. Župan Rezije je o vseh teh vprašanjih napovedal bližnje soočanje s paritetnim odborom za slovensko manjšino, ki mu predseduje Bojan Brezigar. Pokrajinska odbornica za kulturne dejavnosti Elena Lizzi je na pokrajinski seji govorila o pravici do »samoodločbe« Rezije in Rezijanov, kot da bi šlo za odce-pitveni postopek od neke državne tvorbe. Rezijani imajo tako kot Slovenci, Furlani in pripadniki drugih jezikovnih manjšin vso pravico, da se samostojno in suvereno opredelijo o svoji pripadnosti, pravi desnosredinska koalicija, ki upravlja Pokrajino Videm. Stališče o Reziji, ki je izrazito političnega značaja, je predložil vodja svetniške skupine Ljudstva svobode Renato Carlan-toni, ki je tudi trbiški župan. LJUBLJANA - Predsednik SDS Janez Janša je v včerajšnji oceni dvoletnega dela vlade izpostavil potrebo po javni razpravi o stanju v državi, tej pa bi po njegovem mnenju morale slediti predčasne volitve. V SD, Zares in LDS predlogu niso naklonjeni, z vlade pa so sporočili, da se volitev ne bojijo. Janša ocenjuje, da je bila prva polovica mandata te vlade izgubljen čas za Slovenijo. Vlada času, v katerem je delala, kljub temu, da je bil težak, po mnenju Janše ni bila kos, saj ni izvedla niti ene reforme. Zato je vlada Slovenijo namesto med zmagovalce pripeljala na rep evropske lestvice držav po gospodarski rasti in učinkovitosti ukrepov za izhod iz krize, je na novinarski konferenci ocenil Janša. Ali so predčasne volitve v tem trenutke mogoče, Janša sicer ne ve, predlaga pa, "da to stestiramo". "Večinsko prepričanje v Sloveniji namreč je, da stanje ni dobro in to prepričanje bi moralo prevladati tudi pri tistih, ki vladajo," je prepričan. Koalicija bo po Janševem mnenju zdržala mandat do konca, ne bosta pa ga zdržala vlada in njen predsednik. Na Janševe ocene sta se v sporočilu za javnost odzvala premier Pahor in njegov kabinet. Kot sta zapisala, se tako premier kot vlada pri svojem delu ne nameravata ozirati na takšne ocene opozicije, pač pa nameravata še naprej ostati zavezana izvajanju temeljitih strukturnih reform. V vladi predsedniku SDS tudi sporočajo, da se vlada predčasnih volitev ne boji, ob tem pa dodajajo, da bodo na koncu "o njeni uspešnosti v vsakem primeru odločili volivci". Vodja poslanske skupine SD Bojan Kontič je Janšev predlog označil kot predlog za potrebe dnevne politike. Poziv, da se opravi splošna razprava, nato pa predčasne volitve, Kontič vidi kot Janševo željo, da bi se tudi v prihodnje ukvarjali sami s sabo. Da ni potrebe za predčasne volitve pa sta prepričana tudi vodja poslanske skupine LDS Borut Sajovic in sekretar stranke Zares Bogdan Biščak. Javni razpravi o položaju Slovenije so v LDS in Zares sicer naklonjeni, vendar le v primeru, da bi šlo za resno razpravo in ne za razpravo za potrebe politike. Pri tem pa Bogdan Biščak pomisleke, ali bi bilo to v trenutku, ko so pred nami resne reforme, dobro. Po mnenju vodje Boruta Sajovica potrebe po predčasnih volitvah ni, saj ima koalicija v DZ še vedno večino. Sicer pa so predčasne volitve po njegovem mnenju pravno zelo zapletene in je zato do njih težko priti. (STA) CLEVELAND - Rodoslovje Ameriški Slovenci dejavni pri iskanju svojih korenin CLEVELAND - V raziskovalni knjižnici Slovenskega muzeja in arhiva v Cle-velandu je ob pomoči Slovenskega rodo-slovnega društva iz Slovenije potekala razstava slovenskega rodoslovja. Po mnenju predsednika društva Petra Hawlinea ro-doslovje postaja pomembnejša povezovalna sila "od potice, klobase in narodne glasbe". V ZDA od leta 1986 deluje rodo-slovno društvo oziroma "Slovenian Genealogy Society International" (SGSI), ki ga je kot neprofitno organizacijo ustanovil Al Peterlin iz Pensilvanije. SGSI zbira podatke o zgodovinah posameznih družin, ohranja dokumente, zapise, ustno zgodovino in povezuje slovenske skupnosti ter posameznike, ki želijo raziskati svojo družinsko zgodovino. Eden od vodilnih članov SGSI, sicer nekdanji zvezni komisar za ohranitev ameriške kulturne dediščine v tujini, August Pust, ki je leta 2008 dobil odlikovanje otoka Ellis v New Yorku in bil razglašen za ameriškega Slovenca leta, poziva vse ameriške Slovence k aktivnemu sodelovanju. Pust pravi, da je to zadnja priložnost, saj so ljudje, ki se spomnijo dogodkov zadnjega stoletja še živi in morajo povedati svoje zgodbe. Peterlin trenutno iz nemškega originala prevaja zgodovino Slovenije pravnika in zgodovinarja iz 19. stoletja Augusta Dimitza, ki doslej ni bila izdana niti v Sloveniji. Od leta 2007 SGSI vodi Rose Marie Macek Jisa, ki je najbolj zaslužna za ustanovitev raziskovalne knjižnice v Slovenskem muzeju in arhivu. Ko je Slovensko rodoslovno društvo v Ljubljani zaprosila za informacije o nekaj družinskih drevesih, se je sodelovanje razširilo in prišlo je do razstave z naslovom Lipova drevesa. Poleg razstave 22 družinskih dreves ali rodovnikov, ki so jih dobili iz Slovenije s pomočjo Hawlinea, so imeli ameriški Slovenci iz različnih delov ZDA priložnost poslušati predstavitve, med drugim kanadske zgodovinarke slovenskega rodu Branke La-pajne, predsednika poglavja SGSI iz Ohia Eda Oshabna in drugih strokovnjakov. Raziskovalna knjižnica je dobila tudi dostop do baze podatkov o 800.000 Slovencih. (STA) KOPER - Pravnomočna obsodba zaradi dvojnega detomora v Sežani Višji sodniki dvajsetletno potrdili zaporno kazen Kristina Mislej med sojenjem na koprskem okrožnem sodišču fpa/primožič KOPER - Tragedija v stanovanjskem bloku v Ulici Ivana Turši-ča v Sežani je včeraj dobila svoj sodni epilog. Višje sodišče je namreč potrdilo prvostopenjsko obsodbo zoper 38-letno Kristino Mislej, ki bo morala zaradi umora svojih dveh otrok prestati dvajset let zapora. Tako so na svoji spletni strani poročale Primorske novice. Obsodba je pravnomočna. Do krvavega dogodka, ki je pretresel celo Primorsko in Slovenijo, je prišlo v noči med 28. in 29. marcem 2009. Na pomoč je po telefonu poklicala sama Mislejeva, mati dveletne Eme in štiriletnega Mitje, ki sta bila tedaj že mrtva. Takoj po dogodku je bila Mislejeva edina osumljenka. Starši so jo ščitili, oče umorjenih otrok pa je vztrajno trdil, da je kriva. Na koncu sodnega procesa so sodniki koprskega okrožnega sodišča ob-toženko obsodili na dvajset let zapora, višje sodišče pa je razsodbo včeraj potrdilo. / ALPE-JADRAN, DEŽELA Sobota, 20. novembra 2010 3 CELOVEC - Občni zbor Slovenske gospodarske zveze Slovensko gospodarstvo kot vezni člen regije Alpe-Jadran Wakounig še predsednik SGZ - Čezmejni projekti s Slovenijo in Slovenci v Italiji DEMOKRATI - Zadovoljstvo zaradi prispevkov Manjšina pa ne sme pozabiti na reforme in tudi prenovo CELOVEC - Slovenska gospodarska zveza (SGZ) je na svojem občnem zboru v četrtek zvečer v Celovcu potegnila črto pod uspešnim delovanjem v zadnjih štirih letih in predstavila načrte za prihodnost. Ob tem je bilo poudarjeno, da (slovensko) gospodarstvo že zdavnaj uspešno presega meje, osnovni cilj pa je, da krovna gospodarska ustanova Slovencev na Koroškem postane še močnejši vezni člen med gospodarstveniki in gospodarskimi dejavniki v širši alpe-jadranski regiji. Benjamin Wa-kounig je bil na občnem zboru ponovno izvoljen za predsednika, prireditve pa so se med številnimi gosti (opravičilo se je SDGZ) udeležili minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Boštjan Žekš, državni sekretar Boris Jesih ter predsednik gospodarske zbornice za Koroško Franz Pacher. Žekš je v svojem nagovoru še posebej izpostavil pomen obmejnih regij za gospodarstvo. Vnovič izvoljeni predsednik SGZ Benjamin Wakounig je v svojem poročilu najprej prikazal razgiban razvoj krovne gospodarske organizacije Slovencev v Avstriji od zadnjega občnega zbora leta 2006. Poudaril je, da se je število članov več kot podvojilo (na skoraj 200), izpostavil pa je številne čezmejne projekte - uresničenih s sredstvi iz evropskih skladov oz. v okviru Operativnega programa Slovenija/Avstrija 2007 - 2013 - s sorodnimi organizacijami na Koroškem in v sosednjih državah. Tako je v mdr. v teku tudi čezmejni projekt »A-A Turism« s Slovenskim deželnim gospodarskim združenjem v Italiji, prav tako skupen projekt z Južnimi Tirolci. Skupno je SGZ v zadnjih šestih letih izpeljala ali so še v teku kar osem čezmejnih EU-projek-tov v skupni vrednosti 1.750.000 evrov. Wa-kounig je opozoril tudi na uspešno delovanje novoustanovljenega strokovnega sveta SGZ, ki se je razvil v dragocen stalni svetovalni organ upravnemu in nadzornem odboru, prav tako na Javno agencijo Republike Slovenije za podjetništvo in tuje investicije (JAPTI), ki je SGZ že trikrat zapored dodelila mandat Slovenskega poslovnega kluba (SPK) za promocijo slovenskega gospodarstva v Avstriji. Med cilji pa je Wakounig omenil uspešen zaključek tekočih čezmejnih evropskih projektov, kar pomeni, »da so tudi finančno v redu izpeljani in dajejo sadove tudi še po zaključku.« K uresničitvi tega cilja pa naj bi prispeval tudi nadzorni odbor SGZ na čelu z novim predsednikom nadzornega odbora Franz Mlinar, dolgoletnim poslovodjo daleč največje tovarne Mahle na južnem Koroškem z nad 2000 zaposlenimi. Poleg nekaterih sprememb v odborih (tudi z novimi obrazi) so soglasno spreje- Novi upravni in nadzorni odbor SGZ s predsednikom Wakounigom (v sredi) i.lukan li še nova, pravnim redom prilagojena pravila SGZ. Občni zbor je izzvenel s pozdravi gostov (poleg ministra Žekša je mdr. spregovorili še predsednik koroške gospodarske zbornice Pacher) ter s podelitvijo priznanj štirim zaslužnim osebnostim, ki so v zadnjih letih zelo veliko pripomogle k razvo- ju SGZ. Priznanje iz rok predsednika Wa-kouniga in direktorice SGZ Marine Einspieler so prejeli ustanovna člana SGZ Matevž Grilc in Anton Koren, Willi Moschitz, nazadnje predsednik nadzornega odbora SGZ, ter podjetnik in dolgoletni odbornik SGZ Johann Lomschek. Ivan Lukan TRST - Koordinacija Slovencev Demokratske stranke izraža zadovoljstvo ob pozitivnem razpletu vprašanja državnih prispevkov za slovenski manjšini iz zaščitnega zakona. »Vladni predlog, da se v državni proračun vključi dodatnih 2,5 milijona evrov za dejavnosti naše skupnosti predstavlja nedvomno dobro novico, ki je sad truda številnih dejavnikov. Pri tem bi predvsem poudarili trud vlade republike Slovenije s premierjem Borutom Pahorjem in ministrom Boštjanom Žekšem na čelu ter slovenskega veleposlanika v Rimu Iztoka Mirošiča, ki so nedvomno igrali odločilno vlogo pri spreminjanju stališča rimske vlade. Poleg tega tudi pozitivno ocenjujemo pozornost, s katero je vladni komisar Alessandro Giacchetti sledil vprašanju prispevkov ter enoten in koordiniran nastop manjšine same, ki je s spoštovanjem vseh političnih in vsebinskih razlik delovala na učinkovit in ploden način v svojih stikih s krajevnimi in državnimi oblastmi.« Koordinacija Demokratske stranke izraža posebno zahvalo svojima skupinama v poslanski zbornici in senatu, kjer sta poslanec Ivano Strizzolo ter senatorka Tamara Blažina stalno opozarjala na vprašanje financiranja slovenske manjšine in neutrudljivo seznanjala svoje kolege z našo stvarnostjo. Slovenci v Demokratski stranki menijo, da ta dobra novica ne sme predstavljati izgovora, da bi se naša skupnost izognila prepotrebnemu razmišljanju o notranjih reformah, tudi zaradi podatka, da je predvidena postavka za prihodnje triletno obdobje na isti višini, kot je bila v zadnjem Prodijevem proračunu. »Dejstvo, da so se naše ustanove in organizacije izognile nevarnosti po hudem klestenju državne pomoči nas utrjuje v prepričanju, da mora manjšina nadaljevati po poti prenove, ki naj ji omogoči, da bo kos izzivom sedanjosti in prihodnosti ter učinkovitejša pri svoji zahtevi po sistemski rešitvi vprašanja financiranja,« menijo Slovenci v DS. CELOVEC - Ob koncu dobrodelni koncert v polni dvorani Doma glasbe Akcija za pomoč poplavljencem Akcijo so sprožile slovenske banke na Koroškem, Zveza Bank in Posojilnice-Bank - Med občinstvom tudi ministrica Jelušičeva - Zbrali 50 tisoč evrov CELOVEC - Z dobrodelnim koncertom v Domu glasbe v Celovcu so v torek zvečer zaključili solidarnostno akcijo pomoči za žrtve ob poplavah v Sloveniji, katero so sprožile slovenske banke na Koroškem, Zveza Bank in Posojil-nice-Bank. Zbrali so skoraj 50.000 evrov, prvi del zbranega denarja v vrednosti 20.000 evrov pa je predsednik upravnega odbora Felix Wieser s sodelavci že konec septembra predal Gasilski zvezi Celje, Občini Laško in Občini Štore. Koncert ob zaključku zbiralne akcije pa sta oblikovala vokalna skupina Perpetuum Jazzile iz Ljubljane in moški pevski zbor Trta iz Zitare vasi, na prireditvi pa je spregovorila tudi ministrica za obrambo Republike Slovenije Ljubica Je-lušič, ki se je koroškim Slovencem zahvalila za solidarnost in pomoč. Med drugim je dejala, da so koroški Slovenci pokazali, da skrbno opazujejo dogajanje v Sloveniji in čutijo solidarnost ter pripadnost slovenskemu narodu. Izrekla je hvaležnost tudi zaradi dejstva, ker na Koroškem še vedno mislijo na žrtve poplav, »tudi takrat še, ko so se žarometi že umaknili s poplavljenih vasi in mest«. To je po njenih besedah prava pomoč, ki jo ljudje potrebujejo, koroški Slovenci pa so s tem pokazali, da jim po dveh mesecih še vedno stojijo ob strani. Visoko gostjo so še posebej pozdravili predsednik upravnega odbora Zveze Bank Feliks Wieser, predstavnica generalnega konzulata RS v Celovcu Duška Jerman-Male in namestnik koroškega deželnega glavarja Peter Kaiser. (I.L.) Med številno publiko je bila tudi slovenska obrambna ministrica Ljubica Jelušič (v sredini) zb/dare 4 Sobota, 20. novembra 2010 GOSPODARSTVO PODJETJA - Euro&Promos odprl novo poslovno stavbo v videmski industrijski coni Zadruga, ki lomi krizo in ponuja uspešen model Z več kot 3500 zaposlenimi po vsej Italiji napoveduje še 1500 novih delovnih mest VIDEM - Novica je v teh časih, ko podjetja zapirajo, zelo razveseljiva. Predsednik Dežele FJK Renzo Tondo je včeraj inavguriral novo poslovno stavbo zadružne storitvene družbe Euro&Promos v videmski industrijski coni. Zadružna družba je nastala leta 2007 z združitvijo dveh pomembnih zadrug v Furlaniji-Julijski krajini, in sicer videmske Eurocoop in pordenonske Promos San Giacomo. Danes je družba aktivna po vsej Italiji s tremi oddelki: storitve čiščenja civilnih in industrijskih poslopij, katalogizacija in informatizacija knjižničnih arhivov in logistične storitve. Zaposluje več kot 3500 ljudi in je v zadnjih treh letih potrojila promet, ki naj bi se v naslednjem dveletju po predvidevanjih povzpel na sto milijonov. Družba namerava v naslednjih dveh letih zaposlitvi 1500 novih uslužbencev. Tondo je izrazil veliko zadovoljstvo deželne uprave za novo, zelo lepo in moderno poslopje s površino osem tisoč kvadratnih metrov. Sedež bo koordiniral vse dejavnosti oziroma sedeže družbe po vsej Italiji. Predsednik deželne vlade je na slovesnosti ob predaji novega poslopja namenu poudaril, da »kljub krizi in gospodarskim težavam zadružni sistem nadaljuje rast, to pa je dokaz pomena koncepta vzajemnosti, ki je srž zadružništva, a ga je treba relansirati tudi nasplošno, kot model za družbo v globokem spreminjanju«. Ob tej ugotovitvi je Tondo dodal, da »bo moral mit o zajamčenem delu in stalnem delovnem mestu prepustiti mesto podjetniškemu duhu in sposobnosti posameznikov, da najdejo nove tržne možnosti. Primer, s katerim imamo opraviti danes, je model, ki je vreden posnemanja,« je rekel predsednik Dežele. Deželna uprava se trudi, da bi ustvarila čim boljše pogoje za razvoj lokalnih podjetij, je zagotovil Tondo in med temi pogoji navedel sanacijo javnih financ. »Deželni proračun je dobil odlično oceno bonitetne agencije Stan-dard&Poor's, deželna uprava pa medtem nadaljuje z zniževanjem dolga in si prizadeva za relansiranje sezone infrastruktur,« je zagotovil Tondo. Ob tem je izrecno izpostavil »operativno in konkretno« delo odbornika za infrastrukture Riccarda Riccardija, ki se je udeležil rezanja simboličnega traku po koncu posveta z naslovom Trg storitev v Furlaniji-Julijski krajini, ki ga je organizirala ravno družba Euro&Promos. PRISTANIŠČA - Po obračunu za prvih deset mesecev Pretovor v Tržiču še upada Od januarja do oktobra 9,5-odstotni padec glede na enako lansko obdobje SDGZ: tečaj za usposabljanje operaterjev v živilstvu TRST - Kot je znano, predvidevajo predpisi deželnih zdravstvenih služb, ki izvajajo evropsko in deželno zakonodajo, obvezno izobraževanje operaterjev v živilskem sektorju (HACCP). Izobraževanja je obvezno za vse delavce, ki pri svojem delu pridejo v stik s hrano in pijačo: trgovci, gostinci, proizvajalci, prevozniki ipd. Tečaj traja tri ure, po uspešno opravljenem testu znanja pa posamezni delavec prejme potrdilo o udeležbi. To potrdilo nadomesti nekdanjo zdravniško knjižico. Ko podjetje zaposli delavca, mora torej preveriti, ali delavec tovrstno potrdilo že ima. V primeru, da ga še nima, mu mora zagotoviti ustrezno izobrazbo. Da bi se podjetja uskladila z zakonodajo, prirejata Slovensko deželno gospodarsko združenje (SDGZ) in podjetje Servis, pod nadzorom zdravstvene službe A.S.S. n.1 Triestina, nov 3-urni tečaj za delavce. Potekal bo na sedežu SDGZ Servis v Trstu, Ul. Cicerone 8, in sicer 29. novembra 2010 od 14.30 do 18.ure. Interesenti so vabljeni, da se do petka, 26. novembra, javijo v uradih SDGZ - Servis v UL Cicerone ali na podružnicah oz. da pokličejo na številko 040 6724855, kjer bodo dobili vse informacije v zvezi z vpisom na tečaj. Občina Trst: čiščenje snega in ledu s pločnikov TRST - Slovensko deželno gospodarsko združenje (SDGZ)obvešča, da tržaški občinski pravilnik za mestno snago predvideva, da morajo lastniki stavb (javne ustanove ali zasebniki) ter trgovci in gostinci v primeru snega in ledu počistiti pločnik pred svojimi nepremičninami, obrati oz. skladišči, ki se nahajajo na javni cesti do dolžine 2 metrov. Sneg in led morajo odvreči na rob ceste, tako da ne ovira peščev. To velja tudi imetnike koncesij na javnih površinah. Zadevno sporočilo Občine Trst je dostopno na spletni strani www.sdgz.it. OKUSI KRASA - Na povabilo Pokrajine Trst v okviru niza Živo srebro V gostilni Veto na Opčinah večer Okusov Krasa za tretje starostno obdobje OPČINE - Po množici dogodkov in večerov po tržaških gostilnah, trgovinah in pekarnah tudi z Goriškega, so imeli ta teden priložnost, da se seznanijo z dobrotami v znamenju Okuosv Krasa še starostniki iz trža- ške pokrajine. Na povabilo Pokrajine Trst in v organizaciji zadruge Amico se je kljub nenaklonjenemu vremenu v openski gostilni Veto zbrala lepa skupina gostov iz raznih domov za starejše občane in prisluhnila svoje- vrstni lekciji o zdravi prehrani. Uvodoma sta jih nagovorili pokrajinska odbornica za socialno politiko Marina Guglielmi in predsednica zadruge Emanue-la Ragusa. Ob poudarku družabnega in izobraževalnega pomena pobude, so bila omenjena še druga takšna srečanja, na primer poleti v kopališču Pedočin (Ausonia), in izrečena zahvala sponsorjem, v prvi vrsti fundaciji CRTrieste, ki omogočajo tovrstne animacije s starejšimi v okviru projekta Argento Vivo in Provincia. Gospodinji Nada Debenjak in hči Katja Fabrizi sta predstavili svojo ponudbo v okviru Okusov Krasa in razkrili, kako je prišlo do letošnjega krožnika Okusov Krasa -štrukljev. Te je gospa Nada pripravila po navodilih in receptu Vesne Guštin, kot izhaja iz ljudskega izročila na Repentabrskem. Padel je tudi predlog, da bi v prihodnje pri Okusih Krasa izkoristili veliko znanje o starih receptih, ki ga imajo pripadniki starejšega rodu. To bi lahko vključili v program prireditve in tiskalo, da ne bi šlo v pozabo. Protagonist izobraževalnega srečanja je bil znani čebelar iz Trebč Fausto Settimi, EVRO 1,3674 $ +0,20 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 19. novembra 2010 TRŽIČ - Pristanišče v Tržiču dela vse manj. V prvih desetih mesecih letošnjega leta se je padec pretovora glede na enako lansko obdobje povzpel na 9,53 odstotka, kar pomeni 262.451 ton blaga manj. Lani so do konca oktobra pretovorili 2.753.203 ton, letos pa 2.490.752 ton. Najnovejši podatki (ki jih - mimogrede - za tržaško pristanišče sploh ni, saj so bili zadnji objavljeni maja letos, torej pred šestimi meseci) v Tržiču seveda vzbujajo nemalo skrbi, saj je odstotno zmanjšanje pretovora večje od že poraznega podatka o pretovoru v letošnjem prvem polletju. Takrat je bil padec glede na enako lansko obdobje 8,9-odstotni, saj so pretovorili 1.388.613 ton, leto prej pa 524.267 ton. Podatke za prvih deset mesecev leta je posredovalo Posebno podjetje za tržiško pristanišče (ASPM), ki ne skriva vse težjega položaja, v katerem se nahaja pristanišče Portorosega. Brez poglobitve dostopnega kanala bo namreč težko pričakovati rast pretovora, saj večje ladje ne morejo do bankine in morajo na raztovor oziroma na na-tovor počakati zasidrane zunaj pristanišča. Nekatere raztovorijo vsaj delno, da potem lahko z manjšim pogrezom pristanejo ob bankini. V zvezi s tem je bilo v zadnjih tednih večkrat poudarjeno, tudi na politični in institucionalni ravni, da je treba čim prej začeti dela za poglobitev kanala, in sicer na vsaj 13 metrov, tako da bi lahko v pristanišče vplule tudi večje ladje. Iz podatkov ASPM je razvidno, da imata pozitivni predznak samo dva meseca v letošnjem letu, in sicer maj s 33,47-od-stotnim povečanjem pretovora glede na enak lanski mesec, in julij s 5,31-odstotno medletno rastjo. Najslabši v desetih desetih mesecih je bil april z več kot 30-odsto-tnim upadom pretovora, medtem ko ga je bilo najmanj v absolutnih številkah februarja (192.207), največ pa oktobra (312.738 ton). Zelo daleč se zdijo pozitivni podatki iz leta 2007, torej pred gospodarsko krizo, ko so v Portorosegi dosegli rekordni pre-tovor skoraj 4,5 milijona ton. Danes pa je največja nevarnost ta, da izgubijo pretovor celuloze, gotovo najpomembnejšega tovora, za katerega je Tržič skupaj z Livornom glavno sredozemsko pristanišče. valute evro (povprečni tečaj) 19.11. 18.11. ameriški dolar japonski jen 1,3674 114,09 9 0789 1,3647 113,72 kitajski juan ruski rubel mniickn nmiia 42,4630 61 9855 9,0529 42,3910 61,7250 IliUlJjIVa 1 ULJIJa danska krona hritancU ti mt 7,4554 0 85520 7,4549 0,85220 Ul 1 LC11 DM 1 Ul 1 L švedska krona nnr\q 1/^ l^rrtna 9,3945 8,2000 9,3573 8 1620 1 1UI VCJIVCI IVI Ul ]0 češka krona cvifarclf i fran« 24,719 1,3607 24,648 1 3475 JVIV-CIIJM 1 Idi llv estonska krona maHTarcK i TArint 15,6466 274,25 15,6466 275,09 1 1 1 JIX1 IUI II 1 L poljski zlot 3,9345 1,3957 3,9375 1,3895 Kol IGUJM UUIGI avstralski dolar nAlnarcki IA\/ 1,3903 1,9558 1,3812 1 9558 l-N-MUGIOlvl ICV romunski lev II1Y*\\/CKI litac 4,2980 3,4528 4,2980 3,4528 IILUVJM I I LCli latvijski lats ICKI rpa 0,7093 2,3461 0,7095 2,3385 UIOLIMJM itrcii islandska krona ti lira 290,00 1,9785 290,00 1,9747 LUI jIVCI III o hrvaška kuna 7,3953 7,3945 EVROTRZNE OBRESTNE MERE 19. novembra 2010 1 mesec 3 meseci 6 mesecev 12 mesecev libor (usd) 0,25344 0,28438 0,44219 - libor (eur) - - - - libor (chf) 0,13833 0,16667 0,24000 - euribor (eur) 0,844 1,044 1,272 - ZLATO (999,99 %%) za kg 31.798,20 € +14,09 TECAJNICA LJUBLJANSKE BORZE 19. novembra 2010 ki že več desetletij živi na Krasu in se je povsem udomačil v kraški vasici. Več kot sto panjev ima tudi v Bazovici na kmetiji Lenarda Vidalija in pri Ferlugih. Ni treba posebej predstavljati Settimija (njegov priimek izvira iz Križa in se je včasih pisal Sedmak), saj je bil deležen več priznanj za svoj kraški cvetlični med. Bil je prvi, ki je pripravil rešeljikov med, za svojo marasko pa je prejel celo najvišje nacionalno priznanje. Settimi, ki je bil do pred kartkim predsednik Čebelarskega konzorcija za tržaško pokrajino, je orisal krajevno čebelarstvo in značilnosti, tudi zdravilne, tega dragocenega daru narave. Predstavil je tudi odsotnega sirarja Lenarda Vidalija in njegove kakovostne kraške sire, ki se zaradi svoje dobrote in »nezadostne« proizvodnje dejansko ne uspejo postarati. Omenil je tudi človeške kvalitete tega delavnega in molčečega Kraševca, ki je s svojim štrakinom presenetil celo soprogo nekdanjega predsednika republike Ciampija, gospo Franco ... Lekcija Okusov Krasa ni bila le teoretska, saj so gostje dobrote z veseljem po-kusili, tudi Vetov sočni jabolčni štrukelj z Vi-dalijevo skuto, in jih seveda pokupili. vrednostni papir zaključni tečaj v € spr. v % BORZNA KOTACIJA - PRVA KOTACIJA GORENJE 12,54 IMTTIDCI IDDDA A flC -0,16 +2 27 KRKA 1 1 IKA KOPER 63,60 18 73 +0,08 +2 07 LUKA KOPER MERCATOR PETROL 159,18 +1,99 +1 80 TELEKOM SLOVENIJE 268,52 98,41 +0,50 BORZNA KOTACIJA - DELNICE ABANKA -AERODROM LJUBLJANA 22,21 DELO PRODAJA - CTni +0,18 ISKRA AVTOELEKTRIKA - - ICTD A BCM7 A ")7 _L1 13 NOVA KRE. BANKA MARIBOR h/ll IMDTCCT 10,54 c: m +0,48 nn KOMPAS MTS - -' Mil/A PIVOVARNA LAŠKO POZAVAROVALNICA SAVA PROBANKA SAI MS IIUBI IANA 15,35 8,36 -0,20 +0,72 SALMS, L_IMBL__IANA SAVA TERME ČATEŽ 405,28 148,71 179 80 +0,07 -0,78 -0 11 IERME ČAIEŽ ŽITO ZAVAROVALNICA TRIGLAV 94,00 16,70 +0,24 MILANSKI BORZNI TRG ftse mib: 19. novembra 2010 -°,51 delnica zaključni tečaj v € spr. v % A2A ALLIANZ ATIAMTIA 1,09 90,95 1607 -0,27 -0,31 AILANIIA BANCO POPOLARE RCA MPS 3,34 -0,62 -3,12 -1 88 BCA MPS BCA POP MILANO EDISON 0,91 2,927 0857 -2,01 EDISON ENEL ENI 4,04 1629 -0,29 -0,43 -0 12 FIAT FINMECCANICA 13,55 915 +0,22 FINMECCANICA GENERALI IFIL 15,27 +1,61 -0,33 INTESA SAN PAOLO LOTTOMATICA LOTTOMATICA 2,30 1056 -1,81 +3 13 LUXOTT1CA MEDIASET MEDIASET 20,56 +0,00 MEDIOBANCA PARMALAT PARMALAT 4,635 7,415 1 98 -0,22 -1,53 PIRELLI e C PRYSMIAN 6,09 13 04 +0,61 +0,41 rRl SMIAN SAIPEM SNAM RETE GAS SNAM RETE GAS 32,41 +0,38 -0,43 STMICROELECTRONICS TELECOM ITALIA TELECOM ITALIA 3,797 6,75 1 02 +0,26 +1,28 TENARIS TERNA 16,31 +0,89 -0,61 TISCALI UBI BANCA UBI BANCA 3,39 0,09 7195 +0,37 -3,85 UNICREDIT 1,70 -0,14 -1,73 ■ SOD NAFTE ■ (159 litrov) ■ 81,51 $ -0,41 IZBRANI BORZNI INDEKSI 19. novembra 2010 indeks zaključni tečaj sprememba % SLOVENIJA SBITOP, Ljubljana 862,39 +0,95 TRG JV EVROPE CROBEX, Zagreb BI RS 1.842,48 -0,54 FIRS, Banjaluka RAIAV 1 ^ RiV\nrnrl 899,71 1.368,29 641 87 -0,31 +0,13 Beiex is, Beugiau SRX, Beograd RIFY Sarai«=»\/n 259,96 +0,27 +0,56 BIFX, Saiajevo NEX 20, Podgorica MBI 10, Skopje 1.458,19 2.225,74 -0,60 -0,03 DRUGI TRGI Dow Jones, New York Nasdaq 100 11.203,33 2.135,27 +0,20 +0,02 S&P 500, New York 1.199,73 +0,25 MSCI World, New York DAX 30, Frankfurt FTSE 100, London 1.234,12 6.843,55 5.732,83 +1,61 +0,17 -0,62 CAC 40, Pariz 3.860,16 -0,20 ATX, Dunaj PX, Praga EUROSTOXX 50 2.732,40 1.147,1 2.781,77 +0,18 -0,33 Nikkei, Tokio 10.022,39 +0,09 STI, Singapur Hang Seng, Hongkong Composite, Šanghaj 3.197,37 23.605,71 2.888,57 -0,56 -0,13 +0,81 Sensex, Mubaj 19.585,44 -1,73 / ITALIJA Sobota, 20. novembra 2010 5 PARLAMENT - Državni proračun bi moral do 10. decembra odobriti še senat Poslanska zbornica sprejela zakon o stabilnosti Finijevci zanikali, da so spremenili strategijo do vlade - Za DAlemo je vlada dokončno mrtva RIM - Poslanska zbornica je včeraj sprejela varčevalni proračun za prihodnje leto oz. zakon o stabilnosti, kot se po novem imenuje, ki ga mora decembra dokončno potrditi še senat. Proračun temelji na julija sprejetih varčevalnih ukrepih, s katerimi naj bi v letih 2011 in 2012 privarčevali 25 milijard evrov. Nepriljubljeni varčevalni ukrepi prinašajo drastično krčenje javnih izdatkov, s čimer naj bi vlada javnofinančni primanjkljaj, ki je lani znašal 5,3 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP), v letu 2011 znižala na 3,9 odstotka BDP, v letu 2012 pa na 2,7 odstotka BDP. S tem želi Italija, ki ima enega največjih javnih dolgov v EU - ta je v letu 2009 znašal 115,8 odstotka BDP - pomiriti finančne trge. Kljub temu proračun za prihodnje leto vključuje tudi nekatere nove izdatke za izobraževanje in brezposelne, ki pa bodo financirani brez zajedanja v primanjkljaj. Vlada Silvia Berlusconija namerava namreč med drugim do sredstev priti s prodajo televizijskih frekvenc, ki se bodo sprostile po prehodu na digitalni sistem. Vlada upa, da bo tako zaslužila 2,4 milijarde evrov. Med rezi je veliko polemik vzbudila odločitev vlade, da prevzame za redne stroške 75 odstotkov 5 promil davka na dohodke fizičnih oseb (Irpef), ki jih davkoplačevalci lahko namenijo neprofitnim združenjem ter za znanstveno raziskovanje. Sicer pa namerava vlada prihodnje leto za socialne blažilce in za zaposlovanje delavcev s skrajšanim delavnim časom nameniti 1,7 milijarde evrov. Milijardo bodo namenili za uresničevanje univerzitetne reforme, 245 milijonov pa za zasebne šole. Kar zadeva slovensko manjšino v Italiji, naj spomnimo, da bodo prispevki za njene organizacije znašali 5,3 milijona evrov, 200 tisoč evrov več kot letos. Za proračun so v poslanski zbornici glasovali 303 poslanci, proti jih je bilo 250. Privrženci predsednika spodnjega doma parlamenta Gianfranca Fi-nija, nekdanjega zaveznika, sedaj pa ri-vala Berlusconija, so se zavezali, da bodo glasovali za proračun in tako »izkazali čut za odgovornost«. Razprava o proračunu Berlusconiju, ki se je zaradi razkola s Finijem in novih spolnih škandalov znašel v hudi politični zagati, prinaša nekaj predaha. Senat naj bi o zakonu o stabilnosti glasoval do 10. de- cembra, šele potem, 14. decembra, pa bo na vrsti glasovanje o usodi vlade. V senatu bodo na ta dan glasovali o zaupnici, v poslanski zbornici pa o nezaupnici vladi. V senatu ima Berlusconi večino, v poslanski zbornici pa je odvisen od Finijevih podpornikov, ki bi ga lahko strmoglavili. Fini je v četrtkovem video sporočilu pozval premierja k odgovornosti, kar so mnogi razumeli kot korak nazaj. A mnogi Finijevi privrženci so včeraj zanikali, da bi prišlo do spremembe strategije. Vodja Severne lige Umberto Bossi je dejal, da se Fini - kot sicer vsa opozicija - boji volitev. Prav zaradi tega je Berlusconija pozval, naj 14. decembra odstopi tudi v primeru, da bi dobil zaupnico, češ da bi ga volivci na predčasnih volitvah masovno podprli. Medtem so voditelji Italije vrednot včeraj ponovno opozorili, da Berlusconi vodi »kravjo kupčijo« v parlamentu, da bi si 14. decembra zagotovil zaupnico. Vidni predstavnik Demokratske stranke Massimo D'Alema pa je menil, da je vlada »mrtva«, ne glede na to, ali ji bo v parlamentu uspelo dobiti večino. PALERMSKI SODNIKI - Utemeljitev razsodbe DeN'Utri posrednik med mafijo in Berlusconijem Marcello Dell'Utri in Silvio Berlusconi arhivski posnetek VLADNA KRIZA - Spori v Ljudstvu svobode Nov potres: odhaja tudi ministrica Carfagna? MILAN - Ministrica za enake možnosti Mara Carfagna naj bi bila na tem, da zapusti tako vlado kot stranko Ljudstva svobode. Da vest agencije Ansa utegne biti resnična, bi se lahko dalo razbrati iz dejstva, da je ministrica ni ne potrdila ne zanikala. Car-fagnova naj bi odstopila po glasovanju o zaupnici Berlusconijevi vladi, ki je napovedana za 14. december. Njeni odločitvi naj bi botrovali spori s deželnim vodstvom Ljudstva svobode v Kampaniji in nesposobnost vsedržavnih koordinatorjev stranke za soočenje s strankinimi težavami v tej deželi. Car-fagnovo naj bi tudi užalili nekaterih strankinih predstavnikov, npr. Giancarla Leh-nerja, Alessandre Mussolini in Maria Pepeja, ki so ministrici očitali spogledovanje z gibanjem predsednika poslanske zbornice Gianfranca Finija Prihodnost in svoboda (Fli). S svoje strani je Lehner Carfagnovo ansa pozval, naj opusti »odrske učinke«, medtem ko je Mussolinijeva dejala, da ministrica ne more delati, kar hoče, po drugi strani pa so jo podprli premier Silvio Berlusconi ter ministri Franco Frattini, Sandro Bondi in Ste-fania Prestigiacomo. Če bo Mara Carfagna res odstopila, bo to še en udarec za Berlus-conijevo vlado. PALERMO - Za prizivne sodnike iz Palerma je senator Ljudstva svobode Marcello Dell'Utri bil posrednik med mafijo in premierom Silviom Berlusconijem. To piše v obrazložitvi razsodbe, s katero je palermsko pri-zivno sodišče preteklega 29. junija obsodilo Dell'Utrija na sedem let zapora zaradi zunanjega sodelovanja z mafijo. Dell'Utri je v 70. letih prejšnjega stoletja posegel za zaposlitev mafijca Vittoria Mangana v Berlus-conijevi vili v Arcoreju, da bi varoval Berlusconija in njegovo družino, so prepričani sodniki, ki so očitno verjeli besedam skesanca Francesca Di Carla. Ta je med drugim govoril tudi o srečanju v Berlusconijevih uradih v Milanu leta 1975 ob udeležbi mafijskih šefov Gaetana Cinaja, Girolama Teresija in Stefana Bontadeja: mafija je hotela navezati stik s takratnim uspešnim podjetnikom, ki naj bi bil plačal velike vsote denarja za lastno varnost in varnost svojcev, pa tudi za ureditev zadev za družbo Fininvest, ki je v začetku 80. let začela upravljati nekatere televizijske postaje na Siciliji, menijo palermski sodniki. Minister Maroni bo nastopil v oddaji Vieni via con me MILAN - Italijanski notranji minister Roberto Maroni bo v ponedeljek nastopil v priljubljeni oddaji Vieni via con me na tretji televizijski mreži RAI3, potem ko so v prejšnjih dneh izbruhnile polemike zaradi besed pisatelja Roberta Saviana, ki je v prejšnji oddaji spregovoril o mafijski prisotnosti na italijanskem severu in poskusih navezati stike s krajevno vladajočo politiko in torej tudi s Severno ligo, katere predstavnik je Maroni. Minister se je odzval na vabilo direktorja RAI3 Paola Ruffi-nija in se bo držal ustroja oddaje ter bo, kot vsi ostali pred njim, prebral seznam stvari, ki ga bo pripravil. Italija bo morala vrniti denar za koncert Eltona Johna BRUSELJ - Italija bo morala povrniti 720.000 evrov, ki jih je črpala iz sklada EU za regionalni razvoj in z njimi financirala lanski koncert El-tona Johna, je včeraj sporočil tiskovni predstavnik Evropske komisije Ton van Lierop. Koncert britanskega pevca Eltona Johna je potekal v okviru kulturnega festivala Piedi-grotta septembra lani v Neaplju, pristojne oblasti pa so ga financirale z denarjem iz sklada EU za regionalni razvoj. Stroški celotnega festivala so znašali 2,25 milijona evrov, za sam koncert pa je šlo 720.000 evrov. Kot je pojasnil van Lierop, so sredstva iz omenjenega sklada EU namenjena le dolgotrajnejšim projektom in ne za dogodke, kot je en sam koncert. EU bo zato 720.000 evrov Italiji odštela od naslednjih izplačil evropskih sredstev. Pavarottijevo rojstno mesto Modena razklano zaradi kipa MODENA - Modena se je razklala ob predlogu, da postavijo spomenik svojemu velikemu sinu, opernemu pevcu Lucianu Pavarottiju. Razprava se je vnela okrog vprašanja, ali naj spomenik tenoristu, ki je umrl leta 2007, star 71 let, odlijejo v bronu ali pa naj ga izklešejo iz marmorja. Nesoglasja, ki se pogosto prekrivajo s političnimi stališči udeleženih v razpravi, so vzbrstela tudi glede vprašanja, kateri umetniški slog bi najbolje pristajal Pavarottiju, saj je bil pevec znan tako po opernih nastopih kot tudi duetih s popularnimi pevci, kot so Sting, Bono in Ma-riah Carey, na dobrodelnih koncertih. ITALIJANSKO DOGAJANJE V ZRCALU TUJIH MEDIJEV V »državi bunga-bunga« je ženska zapostavljena, haremska kultura pa spodjeda gospodarstvo in vlado Zadnje dni je tuji tisk objavil marsikaj zanimivega iz Italije, seveda še največ o italijanskem premieru. Glede slednjega Financial Times povezuje padec vrednosti delnic Berlusconijevih podjetij z nastopajočo politično krizo. The Wall Street Journal navaja analizo o donosnosti investicij v tujini in Italija se uvršča šele na 27. mesto svetovne lestvice. The Guardian posveča posebno pozornost Paolu Conteju: to je resnični »maestro nekdanje in izgubljene elegance«, piše v zvezi z zadnjo turnejo italijanskega pevca. Daily Mail piše o »peti italijanskega škornja«, Apuliji, ki jo razvoj kakovostne turistične ponudbe postavlja na raven uveljavljene Toskane in Umbrije. V zvezi z Apulijo kanadski National Post navaja zgodbo skupine kmetov iz kraja San Nicandro, ki so se za časa fašističnega preganjanja Judov spreobrnili k židovski veri in se po vojni preselili v Izrael. Izraelski Haaretz pa napoveduje »padec Rima«, to se pravi premiera, in predvideva, da bodo praznovanja 150. obletnice Italije potekala v ozračju ostre predvolilne konfrontacije. Pa še poročanje izraelskega Globes glede Trsta: tukajšnja Trgo- vinska zbornica je namreč predstavila izraelskim partnerjem ugodnosti, ki jih nudijo na Tržaškem pri investicijah na tehnološkem področju. Vendar se mi ta teden zdi še najbolj zanimiv dopis tednika Newsweek iz »države bunga-bunga,« kot piše ameriška revija, in prav temu bom posvetil glavnino današnje rubrike, ker gre za vprašanje, na katerega prevečkrat pozabljamo: vprašanje zapostavljanja žensk v času Berlusco-nijeve vladavine. Že sama slika premiera, ki buli zadnjico plavalke Federice Pellegrini, napoveduje vsebino daljšega članka revije, ki izhaja iz ocene, da »haremska kultura spodjeda italijansko gospodarstvo in vlado«. Ameriškim bralcem posreduje opis satiričnega dnevnika Striscia la notizia, ki je za tamkajšnje pojme nesprejemljiv, saj ob pol devetih zvečer srednje stara gospoda trepljata napol goli dekleti. »Gre za parado nečednosti... izraz gnoja, ki je trenutno na samem vrhu italijanske vlade, odsev globljega problema družbe z evolucijo vloge žensk,« piše tednik in navaja »neskončno zgodbo najstniških manekenk, plačanih spremljevalk in maro- ških trebušnih plesalk, ki zabavajo 74-let-nega predsednika vlade«. To je pač uveljavljen odnos v italijanski družbi, v kateri so »moški moški, ženske pa v izložbi«, in »veliko italijanskih žensk se podreja takim igricam«. To se dogaja, ker Berlusconi s svojim medijskim imperijem in nadzorom javne televizije odločilno vpliva »na način, kako italijanske ženske vidijo same sebe in kako jih vidijo drugi«. Medtem ko ostale evropske države aktivno promovirajo enakovrednost spolov kot sestavni del državne blaginje, »je Berlusconi povedel Italijo v nasprotno smer, da so ženske predvsem spolni objekt, ne pa enakovredni sodelavci«. Poročilo Svetovnega gospodarskega foruma o razkoraku med spoloma nudi presenetljivo podobo današnje Italije. Uveljavitev enakovrednosti med spoloma bi sprožilo pomemben gospodarski porast, vendar je s tega vidika stanje Italije katastrofalno, saj je šele na 87. mestu na svetu glede zaposlitve žensk, na 121. kar se tiče enakosti plač, na 97. glede uveljavitve na delovnem mestu. Skupno je Italija na 74. mestu glede odnosa do žensk in zaostaja za Kolumbijo, Perujem in Viet- namom. V času zadnje Berlusconijeve vlade je nazadovala za sedem mest: »Italija je še vedno med najslabšimi v EU in njen položaj se je v zadnjih letih poslabšal«. Nova generacija je zrasla s televizijsko soft pornografijo in showgirls danes ne nastopajo samo v večini televizijskih sporedov, pač pa jih je Berlusconi postavil v samo vlado. Nekdanjo showgirl Carfagno je imenoval za ministrico, piše Newsweek, koledarji z njenimi razgaljenimi slikami pa visijo celo na stenah nekaterih uradov parlamenta. Raziskave kažejo, da bi se mlade Italijanke raje uveljavile kot televizijske zvezdnice, ne pa kot zdravnice, odvetnice ali podjetnice. Samo 45 odstotkov italijanskih žensk dela zunaj doma, kar je najnižji delež v EU in že pet let ne rase. Ženske, ki v Italiji delajo izven doma, zaslužijo povprečno 20 odstotkov manj kot moški in zasedajo le 7 odstotkov vodilnih mest v podjetjih. Če delajo zunaj doma, pa še vedno preživijo več časa pri domačih opravilih (21 ur na teden) kot ostale ženske po Evropi, z izjemo Poljakinj in Slovenk (!). Moški v glavnem jim niso v pomoč, saj imajo dnevno 80 mi- nut več prostega časa kot ženske, kar je več kot v drugih razvitih državah. Res je, da v Italiji zagotavljajo »bogat porodniški dopust«, a to ženskam ne daje nobene moči, saj se podjetja najraje izognejo zaposlitvi žensk v plodnih letih. Tiste, ki jim uspe obdržati službo po rojstvu otroka, pa se spopadajo s težavami pri varstvu otrok, in za več kot polovico je edina rešitev - babica, medtem ko so italijanski tradicionalisti prepričani, da je najboljša varuška - mama. Kljub ideali-zaciji italijanske matere je rodnost na polotoku najnižja v Evropi, kar predstavlja tudi velik problem za družbo, ki se stara in ki namenja pokojninam kar 15 odstotkov bruto domačega proizvoda. Za Ber-lusconija pa zaposlitev žensk ni ključ gospodarskega razvoja, pač pa predmet šal. Morebitni Berlusconijev padec bo ošibil to »bolestno povezavo med politiko, mediji in diskriminacijo žensk«, vendar se bodo sami Italijani morali temeljito premisliti, da se bo lahko uveljavil resnični napredek, meni tednik Newsweek, ki prodaja tri milijone izvodov v ZDA in štiri v tujini, in velja za enega najvplivnejših medijev na svetu. 2 0 Sobota, 6. novembra 2010 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.eu KULTURA - Ambiciozen projekt Občine Milje in Mestne občine Koper Pahorjeve in Spacalove krajine dvajsetega stoletja V priredbi obeh občinskih uprav tri likovne razstave in gledališki recital Dva velika slovenska umetnika, tri umetnostne galerije, dve gledališči, dve državi. To so številke projekta Boris Pahor - Lojze Spacal Krajine dvajsetega stoletja, ki sta si ga zamislili občinski upravi iz Kopra in Milj. Včeraj so ga, ob vidnem zadovoljstvu miljskega župana Neria Ne-sladka in koprskega podžupana Alberta Scherianija, predstavili na miljskem županstvu. Protagonista večmesečnega dogajanja bosta pisatelj Boris Pahor in slikar Lojze Spacal ...in prva, navidezno morda obrobna ugotovitev je lingvističnega značaja: vsi Italijani, ki so sodelovali na včerajšnji predstavitvi, so dokazali, da lahko brez težav izgovorijo njuni imeni in priimka: doslej smo bili žal prepogosto vajeni slišati Boris Paor in Luigi Spakal ... Projekt dveh obmejnih občin, ki že sodelujeta na političnem, gospodarskem in športnem področju, želi ovrednotiti kulturno in umetniško dediščino skupnega obmejnega prostora. V njegovo središče sta zato postavili dva predstavnika Slovencev v Italiji, umetnika, ki sta krajevno stvarnost, svoje bivanje med dvema jezikoma in kulturama, uvrstila v širši evropski ustvarjalni okvir. Pri uresničenju ambiciozne zamisli so občinama stali ob strani številni partnerji, med katerimi je bila izrecno izpostavljena dragocena pomoč Društva Slovencev miljske občine in slikarjevega vnuka Martina Spa-cala. Boris Pahor in Lojze Spacal sta se osebno poznala in tudi poklicno sodelovala. Njuni življenjski zgodbi sta seveda različni, v ozadju pa so isti zgodovinski dogodki, ki so zaznamovali tisto generacijo mladih, ki jim je bila mladost ukradena, kot je spomnila Tatjana Rojc, avtorica izbora iz Pahorjevih del. Besede pisatelja in podobe slikarja bodo zaživele tako na odrih kot v galerijah. V sredo, 24. novembra, bodo v Miljah odprli dve razstavi, na katerih se bosta slikarstvo in književnost prepletala: slike Lojzeta Spacala bodo spremljali odlomki iz Pahorjevih del in intervjujev. Razstavi bosta na ogled v občinski galeriji Negri-sin in v muzeju moderne umetnosti Cara, tretjo razstavo pa bodo 2. decembra odprli v galeriji Loggia v Kopru. Postavitev razstav je bila zaupana Obalnim galerijam iz Pirana, vloga ku- Projekt so včeraj predstavili v sejni dvorani miljskega županstva kroma stosa pa Francu Vecchietu, ki je včeraj dejal, da bodo razstave ponudile nov zorni kot na Spacalovo in Pahorjevo umetnost. Na odru miljskega gledališča Verdi bo istega dne ob 20.30 recital Moj tržaški naslov, v katerem bosta igralca Lara Komar in Janko Petrovec posredovala izbor iz Pahorjevih del. Recital je nastal v produkciji Slovenskega stalnega gledališča in je namenjen tako slovenskemu kot italijanskemu občinstvu. Na odru bodo scene, ki so jih navdihnila Spacalova dela, a tudi video projekcije in godalni kvartet Nuova Musica, ki bo izvajal glasbo Marija Kogoja v priredbi Alda Da-nielija. Recital, ki ga bodo 2. decembra ponovili tudi v koprskem gledališču, je režiral Giorgio Pressburger. Madžarsko-italijanskemu režiserju in pisatelju je v poseben ponos, da lahko počasti enega redkih pisateljev, ki je znal brez retorike in banalnosti spregovoriti o Grozi. Krajine dvajsetega stoletja torej vabijo v Milje in Koper, le nekaj kilometrov oddaljeni mesti, ki sta bili pred stoletji del iste Beneške republike, še pred petimi leti pa dveh različnih držav. Od 24. novembra do 31. januarja 2011 ju bo ponovno združila poetika Borisa Pahorja in Lojzeta Spacala. Poljanka Dolhar SV. JAKOB - Sinoči v Ul. Diacono Otrok umrl po padcu iz petega nadstropja Žal moramo poročati o smrtni nesreči, ki je doletela otroka. Sinoči je v uredništvo prispela vest, da je komaj dveletni otrok padel iz petega nadstropja stanovanjske hiše v Ul. Diacono pri Sv. Jakobu in žal podlegel poškodbam. Do nesreče je po prvih podatkih prišlo okoli 20.19 v stanovanju v zadnjem nadstropju stavbe v Ul. Diacono 8, kjer prebiva družina, katere člani so slovenski državljani po rodu iz Bosne in Hercegovine. Šlo naj bi za precej slabo stanovanje, ki nima niti centralnega ogrevanja (za slednje naj bi uporabljali plinske jeklenke), na območju pa naj bi živeli skoraj sami priseljenci. Dve leti star fantek je, kot izhaja iz prvih podatkov, šel za mamo v sobico, ki jo uporabljajo za sušenje perila. Kaže, da gre za precej nizko stanova- nje z majhnimi okenci, otrok pa je po podatkih preiskovalcev splezal na omarico (ali mizico), ki je bila blizu odprtega okna, se nagnil in padel z okna kakih trideset metrov v globino. Med padcem naj bi udaril tudi ob anteno, kar je verjetno upočasnilo padanje, na koncu pa je treščil na asfalt med pločnikom in bližnjim parkiranim avtomobilom. Na prizorišče so prihiteli agenti letečega oddelka tržaške kvestu-re, poleg njih pa tudi tožilec Federico Frezza, ki so se lotili preiskave dogodka, poleg njih pa so prišli seveda še reševalci službe 118, ki so otroka nemudoma odpeljali v kati-narsko bolnišnico, njegovo zdravstveno stanje pa je bilo vesteh brezupno. Malo pred zaključkom redakcije smo prejeli vest, da je fantek umrl. DEVIN-NABREŽINA - Urbanistična preureditev vaških jeder Obogatitev za Medjo vas in Štivan Decembra uradna otvoritev medvejskega »pilja« in obmovljenega štivanskega območja - V vsaki vasi občinsko božično drevo V Medji vasi bodo obnovljeni »pilj« in bližnji trg uradno otvorili v prvi polovici decembra kroma Sredi decembra bodo v Medji vasi uradno odprli prenovljeno območje okrog vaškega »pilja«, v Štivanu pa območje vodnjaka. Za otvoritveni slav-nosti bo poskrbela Občina Devin-Nabrežina v sodelovanju z Jusom Medja vas in s slovenskim športnim ter kulturnim društvom Timava, ki združuje obe vasi. Preurejeni urbanistični območji sta si včeraj v spremstvu projektantov in izvajalcev del ogledala župan Giorgio Ret in podžupan Massimo Romita. Občina bo vsem lokalnim skupnostim podarila božično drevo, sta napovedala župan in njegov namestnik. Obnovljeno območje Medje vasi bi morali uradno predati namenu konec septembra, zaradi prerane smrti domačina Robija Ferfolje so nato slavnost preložili in bo, kot rečeno, na sporedu prihodnji mesec. Obnovitvena dela v vrednosti okoli dvesto tisoč evrov je v glavnem financirala deželna vlada, za manjkajoča finančna sredstva pa je Občina-Devin Nabrežina zaprosila za daljnoročno posojilo. Jus Medja vas je medtem poslal občinski upravi načrt za postavitev tabel z napisi izvirnih krajevnih in ledinskih imen. Gre za pomembno pobudo, podobno tistim, ki so jo srenjski in jusarski odbori že uresničili v nekaterih kraških vaseh. BARKOVLJE V morju našli mrtvega moškega Okrog 9.30 so v morju pred sedežem veslaškega krožka Saturnia v Barkovljah našli truplo. Moškega srednjih let, ki je po poznejših ugotovitvah najverjetneje umrl malo preden ga je veslač zagledal v vodi, so na kopno spravili policisti navtičnega oddelka. Navzoči so bili tudi gasilci in osebje pristaniške kapitanije. Po zdravnikovem pregledu so policisti skušali ugotoviti istovetnost pokojnega. Včeraj je kazalo, da gre za brezdomca, ki je navadno prenočeval v okolici glavne tržaške železniške postaje. Vzroke smrti še preiskujejo, možno je, da je moški nesrečno padel v vodo in utonil, ali pa si je vzel življenje. Kvestura njegovega imena in priimka sinoči še ni izdala, saj naj bi istovetnost uradno potrdili šele danes. ZGONIK - Nesreča Sedemsetletniku stroj zmrcvaril prste desne roke V zgoniški obrtni coni je včeraj dopoldne prišlo do nesreče pri delu, v kateri si je mizar hudo poškodoval roko. Sedemdesetletnemu Francu Milkoviču iz Gropade je stroj v mizarski delavnici, ki jo upravlja njegov sin Dean, zmrcvaril prste na desni roki. Po dogodku je takoj steklo reševanje, ponesrečenca so naposled prepeljali v pordenon-sko bolnišnico. Tržaška služba 118, ki je prejela klic ob 10.50, je na Kras poslala helikopter in rešilec. Milkoviča so najprej odpeljali v katinarsko bolnišnico in nato v Pordenon. V tamkajšnji bolnišnici Santa Maria degli Angeli je specializiran oddelek za kirurgijo roke, kjer so zdravniki skušali omejiti posledice nesreče. Proseški karabinjerji so po nalogu javnega tožilstva zasegli delavnico, predmet preiskave pa je po navedbah karabinjerjev samo rez-kalnik, ki je nesrečnemu delavcu odrezal prste. Ponesrečenčev sin se z mediji, povsem razumljivo, ni hotel pogovoriti, predsednik Konzorcija Obrtne cone Zgonik Dragotin Da-nev pa je povedal, da je dogodek prizadel vse in da je imel ponesrečenec veliko smolo. »To je prva nesreča v obrtni coni, odkar smo jo sploh začeli zidati. Milkovič pozna stroje, je vešč delavec z dolgoletnimi izkušnjami,« je pristavil Danev. Pri Slovenskem deželnem gospodarskem združenju so potrdili, da je poškodovani redno vpisan delavec družinskega podjetja. V delavnici do sodnikove odločitve o zasegu ne bodo mogli delati, na prizorišču je bilo tudi osebje zdravstvenega pod-jet'a, pristojno za nesreče pri delu. (af) Nesreča pri Žavljah Včeraj pozno popoldne sta se na Cesti solin pri Žavljah ponesrečila motorista. Re-šilec je oba prepeljal v katinarsko bolnišnico pod rumeno oznako. Po podatkih službe 118 si je eden zlomil nogo, drugi pa se je močno udaril v prsni koš. Najdeni predmeti Občina Trst sporoča, da v pristojnem uradu občinske palače na Velikem trgu (soba št. 37) hranijo izgubljene predmete. V oktobru so našli mobilni telefon, uro, zapestnico, verižico, i-pod, fotografski aparat in razne ključe. Urad je odprt od ponedeljka do petka med 9.30 in 12.30, v ponedeljek in sredo tudi med 14. in 16. uro. Izgubljeni predmeti so tudi v uradu podjetja Trieste Trasporti v Ul. Lavoratori 2 in v uradu podjetja Trenita-lia na glavni železniški postaji. / TRST Četrtek, 18. novembra 2010 7 PRAVICE OTROK - Ob 21. obletnici podpisa konvencije Združenih narodov V športni palači na Čarboli V • I • •■• I • so včeraj dvignili drevo pravic Na pobudo tržaškega odbora Unicef - Sodelovanje slovenskih šol - Praznik tudi v openskem vrtcu A. Čoka Čeprav smo v drugi polovici novembra, je včeraj dopoldne drevo, podobno dolinskemu maju, stalo sredi dvorane stare športne palače na Čarboli. To pa ni bila kaka jesenska različica Majence, čeprav so pri tem sodelovali tudi nekateri njeni protagonisti: v športni palači so namreč dvignili t.i. drevo pravic v okviru pobude, ki jo je priredil tržaški pokrajinski odbor organizacije Združenih narodov za pravice otrok Unicef v sodelovanju z Občino Trst ter pod pokroviteljstvom Pokrajine Trst in Občine Dolina. Danes obhajamo namreč 21. obletnico podpisa konvencije ZN o pravicah otrok (podpisali so jo 20. novembra 1989, zato je ta dan tudi mednarodni dan pravic otrok). Pri projektu tržaškega odbora Unicef je sodelovalo petnajst šol, od katerih pet slovenskih (gre za osnovne šole Mare Samsa od Domja, Alojza Gradnika s Cola in Pin-ka Tomažiča iz Trebč ter Nižjo srednjo šolo Simona Gregorčiča iz Doline, medtem ko je na slovenski strani sodelovala OŠ Srečka Kosovela iz Sežane), včerajšnjega dopoldanskega praznika v športni palači na Čarboli pa se je udeležilo 275 otrok (med temi so bili tudi učenci šol Samsa, Gradnik in Gregorčič), ki so drevo okrasili s svojimi risbami, napisi in izdelki na temo pravic otrok, ki so ga naposled dvignili sodelavci Majence (ob priložnosti slednje ga bodo še enkrat postavili v Dolini). Vsaka šola je prejela tudi nekaj Unicefovega gradiva in letak z risbo, ki je zmagala na priložnostnem natečaju. Srečanje na Čarboli pa je bilo pestro tudi zato, ker so se otroci lahko urili v gasilskih veščinah, medtem ko so dijaki Zavoda združenega sveta iz Devina malim udeležencem predstavili pravljice, otroške pesmi in igre iz svojih krajev, s srednješolci pa so izmenjali misli in izkušnje. V vrtcu Čok o kruhu Dan otrokovih pravic so včeraj dopoldne obeležili tudi v Otroškem vrtcu Andreja Čoka na Opčinah, kjer so v svojo sredo povabili tudi otroke sosednjega italijanskega vrtca Don Edoardo Marzari ter prvošolčke slovenske in italijanske osnovne šole Franceta Bevka in Attilia Degrassija. V vrtcih so se na obhajanje obletnice pripravljali že dalj časa z risanjem tematskih risb, pevskimi vajami in obiskom openskih pekarn, kjer so se tudi učili priprave kruha. Prav kruh, ta za človeka v bistvu najvažnejša hrana, je zavzemal osrednje mesto na včerajšnjem srečanju, katerega rdeča nit je bila lakota v svetu. Na to so se otroci pripravljali s seznanjanjem s pravljico o Rdeči kokoški, ki živalicam, ki ji niso po- Na Čarboli so se otroci urili tudi v gasilskih veščinah (desno), v vrtcu Andreja Čoka na Opčinah pa so imeli srečanje o lakoti in pomenu kruha (spodaj) kroma magale, odreče kruh, nato pa se omehča in jim oprosti ter obljubi, da bodo kruh pojedli skupaj. Na včerajšnjem srečanju, ki je potekalo v okviru projekta Prijazni otroci, prijazni vrtci za vzgojo k spoštovanju različnosti in strpnosti, so se otroci ob prisotnosti vzgojiteljic in učiteljic ter ravnateljic Marine Castellani in Rite Manzara zbrali v igralnici vrtca Čok, ki so jo za to priložnost otroci okrasili z risanjem pšeničnih klasov. Najprej so zapeli pesmici, nato pa so se porazdelili v mešane skupine in so se predali risanju pravkar zaključenega praznika, kot se jim je vtisnil v spomin. Druge pobude Tudi tržaško občinsko odborništvo za šolstvo je ob dnevu otrokovih pravic poskrbelo za niz pobud: gre za koncert skupine Jashgawronsky Brothers, ki izvaja glasbo z instrumenti, izdelanimi iz različnih predmetov, z naslovom Circusrycicle, ki bo še danes popoldne med 16.30 in 18. uro na Trgu Cavana (v slučaju slabega vremena pa v dvorani Oceania na Pomorski postaji), medtem ko je v Domu glasbe v Ul. Capi-telli po včerajšnji glasbeni predstavi Pepel-ka še danes na ogled razstava o pravicah. V prostorih Postaje Rogers na nabrežju bo danes med 10. uro in 11.30 animirano branje in delavnica za otroke od 4. do 8. leta starosti o delu Lea Lionnija Pez-zettino, v knjigarni Giunti v Ul. Imbriani 7 pa bo od 16. do 18. ure potekalo animirano branje in delavnica za otroke od 6. do 10. leta starosti o knjigi Susanne Tamaro Il cerchio magico. Dan otrokovih pravic bodo danes obeležili tudi v slovenskem vrtcu pri Sv. Jakobu, kjer bo od 16. do 18. ure srečanje Skupaj za pravice otrok z igro in zabavo ter sodelovanjem čarodeja Ciao Ciao. (iž) I« •• V» V I I.IV Kocijancic kritičen do stranke SEL Primarne volitve v levi sredini so pozitivna stvar in ne raz-prševanje tržaške levice, kot meni stranka SEL Nichija Vendole, poudarja Igor Kocijančič. Deželni svetnik SKP obžaluje, da SEL ni predstavila svojega županskega kandidata, potem ko je kazalo, da bo to študent Vanja Makovaz. Tretji kandidat levice - poleg Marina Andoline in Alessandra Metza - bi pomenil obogatitev za vso levico, je prepričan Kocijančič. »Med ljudmi« danes v mestu in okolici Demokratska stranka bo danes dopoldne v mestu in v okolici predstavila svojo predvolilno pobudo Tra la gente-Med ljudmi, s katero podpirajo župansko kandidaturo Roberta Cosolini-ja. Med 10. in 13. uro jo bodo med drugim predstavili na Op-činah ter v Nabrežini, Miljah in Dolini. Možnost študija na univerzi Berkeley Študentje tržaške univerze, ki so vpisani na drugostopenjski študij za dosego specialistične diplome, imajo možnost, da za šest mesecev študirajo na prestižni kalifornijski univerzi Berkeley v Združenih državah Amerike. To zato, ker je Univerza v Trstu pristopila k mreži univerz Santander Group, katere članica je tudi univerza Berkeley. Možno bo študirati na vseh fakultetah z izjemo inže-nirstva, elektronike, informatike in podjetništva, medtem ko so fakultete za fiziko, pravo in novinarstvo težko dosegljive. Tržaško vseučilišče bo lahko poslalo na ameriško univerzo le enega študenta, pri čemer bo treba prošnje posredovati, ročno ali po pošti, oddelku za mednarodno mobilnost (Ripartizione Mobilita Internazionale), ki se nahaja v desnem krilu sedeža univerze na Trgu Europa 1, 34127 Trst v drugem nadstropju v sobi št. 208 (telefon št. 0405583002/3024/3025/2558) od ponedeljka do četrtka od 9. do 11. ure, ob ponedeljkih popoldne tudi od 15.15 do 16.15. Rok oddaje zapade 3. februarja 2011 ob 11. uri. Za informacije je na voljo spletna stran mreže Santander Group www.sgroup.be. SINDIKAT FLC-CGIL Član vsedržavnega tajništva Lembo s slovenskimi šolniki Član vsedržavnega tajništva sindikata delavcev znanja Flc-Cgil Maurizio Lembo se bo v torek mudil na Tržaškem na obisku, ki bo v dobršni meri posvečen problematiki slovenskih šol. V spremstvu predstavnika deželnega sindikata Flc-Cgil Antonia Luonga se bo najprej udeležil sindikalnega zborovanja učnega in neučnega osebja slovenskih didaktičnih ravnateljstev z Opčin in iz Nabrežine ter nižjih srednjih šol Srečka Kosovela in Iga Grudna, posvečenega krčenju sredstev in števila osebja, do-kladi za dvojezično poslovanje in šolski mreži, v nadaljevanju pa se bo srečal z zgoni-škimi občinskimi upravitelji in pokrajinsko odbornico za šolstvo Adele Pino v zvezi s pristojnostmi krajevnih uprav in mrežo šol s slovenskim učnim jezikom, o čemer bo uvodoma spregovorila zgoniška občinska odbornica za šolstvo Monica Hrovatin. Lembo bo potem obiskal Zavod združenega sveta v Devinu, ob 15. uri pa bo v dvorani Novinarskega krožka v Trstu govoril na temo Predstavništvo in demokracija: enotno sindikalno predstavništvo v šolah, univerzah in raziskovalnih ustanovah. SREDNJE VIŠJE ŠOLE - Obisk Bosne in Hercegovine Odkrivanje polpretekle zgodovine V sodelovanju z organizacijo Šotor miru so višješolci obiskali kraje vojnih zločinov - Dijaki so v dveh izmenah obiskali Mostar, Sarajevo, Tuzlo in Srebenico Vojna vihra, ki je v prvi polovici devetdesetih let divjala po Balkanu je za marsikaterega dijaka višje srednje šole malo poznan zgodovinski dogodek. Da bi mladim generacijam približali polpreteklo zgodovino držav bivše Jugoslavije, je tržaška pokrajina skupaj z organizacijo Šotor miru uresničila projekt z naslovom Spomini in prizadevnost. Projekta so se udeležili tudi dijaki slovenskih višjih srednjih šol iz Trsta, ki so se v dveh izmenah odpravili v Bosno in Hercegovino in si ogledali središča takratnih vojnih dogodkov. Prve izmene, med 23. in 27. oktobrom, so se udeležili dijaki petih razredov licejev Prešerna in Slomška, medtem ko sta se dve dijakinji zavoda Zois udeležili druge izmene potovanja, ki je potekala med 29. oktobrom in 2. novembrom. Dijaki so pred odhodom v Bosno sledili kar štirim predavanjem, med temi tudi pričevanju Elvire Mujcic, pisateljice, ki je otroška leta preživela v oblegani Srebrenici. Srednješolci so nato z avtobusnim izletom v dveh terminih obiskali različna bosanska mesta. Prvi dan so si ogledali Mostar in obiskali obeležje v spomin na Sašo Oto, Daria DAngela in Marca Luc-hetto, članov televizijske ekipe tržaškega sedeža RAI, ki so leta '94 tragično izgubili življenje med snemanjem vojnih dogodkov. Drugega dne je sledil obisk Sarajeva. V spremstvu bivšega generala bosanske teritorialne obrambe Jova-na Divjaka, ki je med obleganjem mesta poveljeval bosanskim enotam, so si ogledali različne predele »obleganega mesta« in znameniti sarajevski tunel. Nekaj časa so preživeli tudi v Tuzli, kjer so prenočevali pri bosanskih družinah. Spoznali so predvsem mlade, ki so med vojno ostali brez staršev in najbližjih sorodnikov. Po odhodu iz sirotišnice si ti utirajo pot v življenje s pomočjo italijanski prostovoljnih združenj, ki jih podpirajo pri delu in študiju. Iz Tuzle so nazadnje šli v Srebrenico, kjer je srbska vojska leta 1995 izvedla največji poboj na evropskih tleh po drugi svetovni vojni. Dijake so ob vrnitvi spremljali mešani občutki. Med udeleženci izleta sta bila tudi Dana Purič, dijakinja 5. razreda trgovskega zavoda Zois in Martin Dev-cich, dijak 5. razreda jezikovne smeri. Oba sta rojena v začetku devetdesetih let, ko se je vojna v Bosni komaj začenjala. O razpadu bivše Jugoslavije in večletni vojni sta sicer vedela, zločini in poboji pa so jim bili nepoznani. Težko sta si razlagala, da so se take krutosti dogajale le nekaj sto kilometrov stran od naše dežele. Z izkušnjo sta bila kot ostali sošolci izredno zadovoljna. Potovanje v Bosno in Hercegovino svetujeta predvsem ostalim sovrstnikom, katerim je vojna na Balkanu neznano zgodovinsko poglavje, saj se ji med šolskimi klopmi posveča premalo časa. (mar) Dana Puric in Mara Milič z zavoda Zois pred mošejo v Počitelju 8 Četrtek, 18. novembra 2010 TRST / SPOMINI NA MAJ 1945 - Vojna leta so zapustila tudi veliko nezaceljenih ran Terčonovi-Pirčevi še danes ne vedo, kje leži njihova Marta Partizani so jo konec aprila 1944 odvedli z doma v Slivnem in ni je bilo več nazaj Spomini na leto 1945 Prostorna domačija Terčonovih (po domače Pirčevih) v Slivnem razpolaga z enim največjih borjačev na Tržaškem Krasu. Na njem so se prirejale razne prireditve in tudi poletni nastopi Slovenskega stalnega gledališča iz Trsta. Člani Terčonove - Pir-čeve družine so med 2. svetovno vojno in po njej doživeli marsikaj zanimivega, žal pa tudi izredno tragičnega. Novembrski dnevi, med katerimi se spominjamo svojih rajnih, so tudi primerni za obujanje spomina na pretekle dogodke. Na razgovor o tistih težkih časih izpred šestdesetih let sta prijazno pristali gospe Marica in Vida Terčon. Družina Pirčevih je ob izbruhu 2. svetovne vojne štela deset članov. Oče Just Ter-čon in mati Marjeta Kralj sta se poročila leta 1921 in rodilo se jima je osem otrok: Jelka, Marta, Ciril, Vanko, Marica, Vera, Vida in Anica. Od teh osmih otrok je danes živih še pet. Pirčevi so bili trdna slovenska kmečka družina, ki je bila globoko verna. Oče je bil dober gospodar. V mladosti, še pod Avstro-Ogrsko, je obiskoval kmetijsko šolo v Gorici in je pridobljeno znanje s pridom uporabljal. »Nekaj zaslužka mu je v letih pred izbruhom 2. svetovne vojne navrglo še prevažanje kraškega kamna iz Nabrežine v Trst, zlasti do pokopališča pri Sv. Ani. Kamen je vozil tja z volovsko vprego,« je povedala Marica Terčon. Med fašizmom so Terčonovi postali Terzoni in vsi otroci so seveda morali obiskovati italijansko osnovno šolo - enora-zrednico, ki je bila v Slivnem. Pred vojno in med njo sta se zaradi ustrezne starosti lahko nadalje izobraževala Marta, ki je v Trstu obiskovala trgovski zavod, in Ciril, ki je obiskoval kmetijsko šolo v Pazinu. Oba sta študij prekinila nekoliko pred kapitulacijo Italije leta 1943 in nato sta pomagala doma na kmetiji. Fašistične oblasti niso Pirčevih neposredno nadzorovale, vendar je oče Just nekoč na kolodvoru v Trstu dobil močan udarec po hrbtu, ker je sorodnico nagovoril po slovensko. Dokler je kolikor toliko obstajala v Slivnem slovenska šola, je pri Pirčevih stanovala učiteljica in skladateljica Breda Šček, sestra duhovnika, politika in vsestranskega kulturnega delavca Virgila Šče-ka. Frančiška Peric, prateta naših sogovornic, je bila krstna botra dr. Dorčetu Sar-doču, znanemu narodno-političnemu delavcu in vidnemu članu organizacije TIGR. »Dr. Sardoč je bil zelo navezan na Slivno, svojo rojstno vas, in tudi na našo družino. Po vojni, leta 1947, je bil za birmanskega botra bratu Vanku,« je pojasnila Marica Terčon. Naši sogovornici, ki sta bili ob izbruhu vojne stari manj kot 10 let, se dogodkov iz let 1940 in 1941, npr. samega vstopa Italije v vojno, razkosanja Kraljevine Jugoslavije in 2. tržaškega procesa, bolj bledo spominjata. Seveda pa sta vedeli, da se dogaja veliko hudega. Dobro se spominjata, da je njuna sestra Marta skupaj s se-strično Rosando Kralj in prijateljico De-sanko Fabjan nosila pakete s hrano inter-nirancem v Gonars. V spominu imata tudi dogajanje ob razpadu fašističnega režima in kapitulacije Italije septembra 1943. Tedaj so italijanski vojaki hodili mimo vasi, prihajali so tudi po poti, ki iz Šempola-ja vodi v Slivno. Vaščani so marsikomu izmed njih dali nekaj hrane in celo civilno obleko, da bi se tako laže ognili Nemcem, ki so bivše zaveznike pošiljali v Hitlerjeve lagerje na prisilno delo. Ne spominjata pa se, da bi takrat v bližnji ali nekoliko v bolj oddaljeni okolici vasi prišlo do krvavega obračuna s kakim fašističnim funkcionarjem. Za tak primer pa ve, kot izhaja iz njegovih spominov, ki jih je nedavno izdala Mohorjeva družba, pisatelj Alojz Rebula, doma iz bližnjega Šempolaja. Ko so si Nemci septembra 1943 dejansko priključili celotno Primorsko, so se s svojimi oboroženimi silami nastanili tudi v Devinu, Sesljanu in Nabrežini ter krvavo gospodarili na vsem področju, tudi v Sliv-nem. Upor, ki se je dvignil proti fašistom, se je še bolj razplamtel. Kot vsi vaščani so tudi Pirčevi pomagali partizanski vojski s hrano in še čim. »Takrat je iz domačega hle- V j A Marta Terčon va šel tisoč kilogramov težak vol,« se je spomnila Vida Terčon. V sami vasi je nastal leta 1943 odbor OF, kateremu je do 27. februarja 1944 predsedoval stric obeh sogovornic Jože Kralj, kot to opisuje njegov sin Ivo v svojih spominih na to obdobje, objavljenih v Primorskem dnevniku z dne 19. maja 2010. Da bi preprečili širjenje odpora, so Nemci ravno tistega dne v februarju 1944 odvedli vse moške od 16. do 60. leta starosti iz vasi in občine Devin-Nabrežina na prisilno delo v rajh. »Med deportiranci je bil tudi naš oče. Z večino sotrpinov je bil odveden na Bavarsko, od koder se je vrnil domov šele po koncu sovražnosti na začetku maja 1945, marsikateri drug vaščan pa je prišel v domači kraj še kasneje,« je povedala Vida Ter-čon. Ker je obstajala neka možnost, da bi očeta osmih še nepolnoletnih otrok izpustili, je Marta Terčon, ki je znala nekaj nemščine, šla kmalu po deportaciji, in sicer marca 1944, na nemško komando v Nabreži-no. Tam je skušala posredovati za očeta. Ko se je s kolesom vračala domov, ji je nekaj časa sledil nemški vojak. Marta je bila namreč privlačno dekle. Vse to dogajanje pa je bilo za nekatere pristaše OF zagonetno in osumili so jo, da vohuni za okupatorje. »Le dva meseca po tem, ko so Nemci odpeljali našega očeta, so 30. aprila 1944 prišli partizani, a tokrat ne po živila ali kaj drugega, ampak po našo 19-letno sestro Marto. Pod noč so stopili v kuhinjo, kjer smo bile z našo mamo in Marto še Vera, Vida, Anica in jaz, trije uniformirani oboro-ženci, nekateri drugi pa so ostali na borja-ču. Ker je nekdo v soseščini začel klicati na pomoč, je ozračje postalo zelo napeto: obo-roženci so zagrozili vsem prisotnim, da nas pri priči ustrelijo, če Marta ne pride takoj z njimi. Naša sestra nas je skušala potola- Slivenski fantje v partizanskih uniformah novembra 1945, po pogrebu padlih vaščanov Mira Kosmine in Rada Kocmana. V zadnji vrsti, od leve: Stano Milič, Milko Marušič, Ciril Terčon, Hilarij Legiša, Stanko Kralj in Ivo Kralj. V prvi vrsti: Franc Rebula, neznan mladenič, Pepi Petelin. žiti, posebno še mamo, rekoč, da se bo kmalu vrnila, vendar si je snela zlat prstan, ki ga je prejela v dar od staršev. Tudi partizani so govorili, da bo kmalu prišla domov, saj da gre z njimi do Šempolaja ... in tako so jo odvedli,« se je tega dogajanja spomnila Marica Terčon in dodala: »Podobno usodo je istega dne doživela vaščanka Vida Kralj, ki pa se je po dobrem letu vrnila domov. Vendar, kot je že povedal bratranec Ivo Kralj v svojih spominih, sta kasneje Vido in njegovo sestro Rosando 7. maja 1945 dva oznovca, sicer domačina, odvedla v smrt. Marte pa ni bilo več nazaj. Pozneje smo zvedeli, da je bila odpeljana v okolico Vrabč, vasi na robu Vipavske doline, kjer je skoraj štiri tedne delala za partizansko vojsko. Zahteva po njeni likvidaciji je nato po vsej verjetnosti prišla iz domačih krajev.« »Partizan, ki bi jo moral ustreliti, ni hotel tega storiti, ker je bil prepričan, da Marta ni nobena izdajalka. Zato jo je umoril 16-leten fant, in sicer 27. maja 1944,« je pojasnila Vida Terčon. »Kot so nam povedali, so po umoru našo sestro na hitro zagrebli v gozdu v okolici Vrabč tako, da je iz zemlje molel čevelj. Po prizadevanju krajevnega župnika in dobrih domačinov so napravili konec tej sramoti s tem, da so jo krščansko pokopali na bližnjem pokopališču. To se je zgodilo še med vojno. Po vojni, leta 1947, smo svojci, zlasti po prizadevanjih našega očeta in mame, ugotovili kraj groba in določili dan odkopa in pokopa na domačem slivenskem pokopališču,« je povedala Marica Terčon in nadaljevala: »Danes ima naša Marta na družinski grobnici na slivenskem pokopališču Vsa objavljena pričevanja in več fotografij na WWW.primorski.eu vklesano ime, ob njem je tudi slika, le da njenega trupla ni v grobu. Marta spet leži neznano kje na gmajni. Zgodilo se je nekaj res neverjetnega, več kot zločinskega. V noči pred dnevom načrtovanega odkopa in prenosa v domači kraj so neznanci oskrunili grob in odnesli njene posmrtne ostanke v neznano. Vsa poizvedovanja o njeni dokončni usodi niso do današnjega dne, torej tudi po osamosvojitvi in demokratizaciji Slovenije, privedla do nobenih rezultatov.« Po vsem povedanem pa bi bilo primerno še omeniti, da sta bila Ciril in Van-ko Terčon, brata naših sogovornic, eden pri partizanih, drugi pa pri Narodni zaščiti. Marica Terčon je bila od 1954 do 1981 hišna pomočnica pri gospe Emi Colja Tomažič. To je celih 27 let in gotovo je z materjo Pin-ka in Danice Tomažič vzpostavila globok človeški odnos. O tem je nekaj povedala v intervjuju v zvezi z odkritjem spominske plošče na pročelju vile Tomažičevih, ki je izšel v Primorskem dnevniku 1. oktobra 2010. Zelo verjetno bi iz njenih spominov na to obdobje nastala dolga zgodba, ki pa bi presegala medvojni okvir tega razgovora. Usoda Marte Terčon je marsikoga pretresla. Tako je tudi znani pesnik in misijonar na Japonskem pater Vladimir Kos, ko je v Katoliškem glasu prebral krajši zapis ob 50-letnici njenega umora, posvetil temu kraškemu dekletu ganljivo pesem, ki jo je omenjeni tednik objavil 9. junija 1994. Aleš Brecelj NOVA ACADEMIA Koncerti antične in komorne glasbe Letošnje obletnice Alessandra Scarlattija, Giovannija Battiste Pergolesija, Roberta Schumanna in Johna Lennona so postale vezna nit 13. izvedbe koncertov antične in komorne glasbe I concerti della cometa, ki jih prireja društvo Nova Academia. Na prvem od šestih nedeljskih koncertov v Luteranski cerkvi je umetniški vodja Stefano Casaccia pojasnil, da bo publika lahko sledila prepletanju različnih stilov izven vsakršne puristične smernice. Potovanje od baroka do gospela se je pričelo v Neaplju 18.stoletja z izvedbo sedmih sonat za flavto, dve violini in basso continuo Alessandra Scar-lattija. Skladbe je ohranil neapeljski rokopis iz leta 1725, skupaj z deli drugih sodobnikov in imajo posebnost, da obsegajo ob običajni alternaciji počasnih in hitrih stavkov tudi fugo, kar odraža Scarlattijevo kontrapunktistično spretnost. Sedmerico sonat slavnega baročnega mojstra (ki je bil znan predvsem po svojih opernih stvaritvah) je izvedla skupina Labirinto armonico iz Pescare. Kvintet glasbenikov, ki so precej dejavni v okviru italijanskih in evropskih festivalov, igra na stara glasbila ali na kopije starih glasbil iz 17. in 18. stoletja. Monografski program je predstavljal zanimive spodbude, ki jih izvedbe niso dovolj ovrednotile. Člani skupine niso namreč osvetlili artikuliranih struktur skladb zaradi pomanjkanja dovoljšnega medsebojnega soglasja, kar se je zrcalilo v ritmični nejasnosti, v neizrazitem zvoku in v ekspresivni šibkosti. Kot se žal dogaja tudi pri mnogih drugih, dolgoletnih koncertnih sezonah, je izvedba tega festivala letos izziv in odraz trdne volj organizatorjev, saj se prvič odvija brez finančnih prispevkov s strani javnih ustanov. Podpora občinstva bo zato posebno pomembna s prisotnostjo na koncertih, ki bodo zadovoljili različne okuse. (ROP) ŠOLSTVO - Uspela pobuda Italijanskega sklada za okolje-FAI in Pokrajine Dijaki-ciceroni so se marsikaj naučili Na prireditvi sodelovali tudi slovenski višji srednji šoli Žiga Zois in France Prešeren - Danes še zadnji ogledi Z ogledom še zadnjih mestnih znamenitosti in tržaškega županstva se bo danes zaključil »tečaj« za dija-ke-cicerone v sklopu pobude, ki sta jo izvedla Italijanski sklad za okolje (FAI) in pokrajinska uprav ob sodelovanju Zavoda za spomeniško varstvo FJK. 135 dijakov tržaških višjih srednjih šol (med drugim tudi liceja Prešeren in tehničnega zavoda Zois) je v treh dneh poskrbelo za vodene oglede tržaškega mestnega jedra ter njegovih zgodovinskih ter arhitekturnih znamenitosti. Letošnja pobuda je vezana na 150-letnico združitve Italije. Zaključna prireditev bo danes ob 17.30 v gledališču Franca in Franco Basaglia pri Sv. Ivanu (nekdanja umobolnica) z gledališko predstavo in z nagrajevanjem sodelujočih dijakov. Drugi del te pobude se bo odvijal 30. novembra v kinodvorani Ariston s filmom Noi credevamo režiserja Maria Martoneja, ki je posvečen prav obletnici združitve Italije. Dijaki in dijakinje Žige Zoisa s profesorji v palači deželne vlade / TRST Sobota, 20. novembra 2010 9 FILM - V mestu in deželi snemali televizijsko nadaljevanko La fuga di Teresa »Trst je perfekten, tako kot Marilyn Monroe« Predstavitev aktualne, predvsem pa resnične zgodbe o psihološkem nasilju nad ženskami »Trst je kot Marilyn Monroe - perfekten z vsakega zornega kota.« Da ne bo nesporazumov: tu govorimo o filmskem področju, saj se vse številnejši režiserji odločajo, da bodo svoje filmske umetnine posneli ravno tu. Zadnja po vrsti je priznana nemška režiserka Margarethe Von Trotta, ki je ravno te dni zaključila skoraj enomesečno tržaško snemanje televizijske nadaljevanke La fuga di Teresa (Teresin beg), v katerem med drugimi nastopata Ales-sio Boni in Stefania Rocca. Kot sta na včerajšnjem srečanju z novinarji povedala režiserka in igralec Boni, je Trst zelo »telegeničen in nekontaminiran«. Von Trotto je mesto povsem prevzelo že takrat, ko je brala Sveva in Sabo. Ko pa ga je še osebno obiskala, je spoznala čudovite kotičke, ki jih niso filmske kamere še odkrile (škofijsko semenišče v Ul. Besenghi, vila v Ul. Romagna, ka-tinarska bolnišnica in podobno), prikupne kavarne in gostoljubne ljudi, spoštljive in nikoli vsiljive. Septembra bodo po osrednji mreži Rai predvajali televizijsko nadaljevanko, ki ponuja aktualno, predvsem pa resnično zgodbo o nasilju nad ženskami za domačimi stenami. Režiserka se je poglobila predvsem v tisto prevečkrat nevidno psihološko nasilje, ki je včasih še bolj surovo in boleče od fizičnega. V filmu namreč privede uspešno menedžerko do globoke depresije in nato samomora. O mamini nepojmljivi smrti se sprašuje 16-letna Teresa, ki zbeži od očeta oz. od doma ter s pomočjo oseb, ki so mamo poznale odkrije tragično resnico. »Mnogi pravijo, da je vzrok nasilja neznanje, to pa nikakor ne drži, saj je protagonist filma zgleden tržaški kardiokirurg. Patološko posesiven je in sploh ne priznava ženske emancipacije, zato sepo-služuje nasilja, da bi vse uredil tako, kakor njemu paše. Ženo psihološko zamori, tako da je končna tragedija neizbežna,« je zaupal Boni. Pogovor se je samodejno dotaknil položaja žensk. Režiserka je bila zaprepadena nad tem, kar se dogaja v Italiji. »Ženske morajo biti tu take, kot po katalogu: vse enake, vse izmaličene, vse manekenke. Navadnih žensk pa nikjer ni videti.« Ostra je bila tudi do predsednika vlade Berlusconija, ki dan za dnem ustvarja in uveljavlja televizijo za moške, kjer prevladujejo nogomet in lepotičke. »Moj film pa je namenjen v prvi vrsti ženskam.« Gre za drugi izmed štirih delov Igralec Alessio Boni in režiserka Margarethe Von Trotta na včerajšnji predstavitvi filma La fuga di Teresa kroma večjega televizijskega projekta Un cor-po in vendita: režijo prvega je podpisala Liliana Cavani, za tretjega in četrtega pa bo poskrbel Marco Ponte-corvo. Za produkcijo je zadolžena filmska družba Ciao Ragazzi, ki jo upravlja Claudia Mori, v sodelovanju z deželnim združenjem Film Commission, ki promovira snemanje filmov v naši deželi. Včerajšnjega srečanja so se udeležili tudi deželna odbornica za produktivne dejavnosti Federica Se-ganti, predsednik Film Commission Federico Poillucci in producentski organizator Massimo Iacobis. (sas) DOLINA - Priljubljena tradicija Veselo martinovanje Zapel je domači pevski zbor Valentin Vodnik, na harmoniko pa je zaigral Marko Manin Sv. Martina praznujemo vsepovsod in kot je že tradicija, je bilo na Martinovo tudi v Dolini pestro in veselo. V nedeljo,14. novembra se je praznovanje začelo že zjutraj s slovesno mašo, ki jo je daroval do- mači župnik, g. Metod Lampe v cerkvi sv. Martina na Brcah. V popoldanskih urah pa je bilo v krožku pravo praznovanje. Gosta večera sta bila MoPZ Valentin Vodnik in mlad harmonikar Marko Manin. Na ne- Domači zbor je priljubljen gost dolinskega Martinovanja, saj že veliko let obogati večer s celovečernim programom, tokrat je nastopil tudi Marko Manin kroma deljskem večeru so pevci, pod vodstvom Anastazije Purič, predstavili program ljudskih in skladb na vinsko tematiko. Veselo vzdušje se je ob kozarcu novega vina nadaljevalo vse do poznih ur. (ckoc) Mladi in alkohol V dvorani Saturnia na Pomorski postaji bo danes posvet v priredbi združenja As.Tr.A, ki se bori proti prekomernemu pitju in posledični odvisnosti od alkohola. Ascoltami! Ho qualcosa da dire (Prisluhni mi! Nekaj ti moram povedati) je naslov srečanja, ki se bo začel ob 9. uri in se nadaljeval vse do 12. ure; namenjen je mladim in želi jih ozavestiti o preventivi in informiranju o prekomernem pitju. Dodatne informacije so na voljo na sedežu združenja (Ul. Abro 11, tel. 040/639152) ali na spletni strani www.astratrieste.it oz (preko elektronskega naslova astra-ts@libero.it). Cappella civica jutri v Barkovljah Slovensko kulturno društvo Barko-vlje bo jutri popoldne pripravilo zabavno srečanje, ki bo povsem v znamenju glasbe. Koncert, ki ga bodo oblikovale članice ženske vokalne skupine Cappella civica iz Trsta, se bo začel ob 17. uri, program pa predvideva izvedbo izbranih skladb Schu-berta in Schumana. Naj povemo, da je ženska vokalna skupina Cappella civica nastala pod okriljem najstarejše kulturne ustanove v Trstu, ki od leta 1538 spodbuja in podpira sakralno glasbo za božji blagor, v čast in za dobro ime stolnice sv. Justa in celega mesta. Vokalna skupina je sicer vse nedelje in praznike in čez celo litur-gično leto zadolžena za petje pri raznih cerkvenih obredih. Kot zanimivost naj tudi povemo, da zasedbo Cappella civica sestavlja 20 rednih pevcev in 20 suplentov, en arhivist, en organist in dirigent. V barko-vljanskem društvu bo pod taktirko Marca Sofianopula nastopilo 15 pevk, ki jih bo na klavirju spremljal pianist Corrado Gulin. (sč) Tržaški umetnik Serse v nekdanji ribarnici V nekdanji ribarnici bodo danes ob 18.30 odprli razstavo risb tržaškega sodobnega umetnika Serseja Geometiche dissolvenze. Razstava bo odprta do 30. januarja (od ponedeljka do petka, od 16. do 20. ure, ob nedeljah in praznikih pa od 10. do 20. ure). Prostovoljci Emergency Tržaška skupina humanitarne organizacije Emergency išče nove prostovoljce. Če bi se jim kdo rad pridružil, naj obišče danes in jutri trgovski center Torri d'Europa (od 10. do 17. ure). Vsakomur bodo člani organizacije orisali delovanje, hkrati pa bodo zbirali prispevke za zdravstveni center v Angharamu. LAKOTIŠČE - Okrog 13. ure na tržaški hitri cesti Tovornjak na ograji Voznik tovornega vozila iz Slovenije se ni poškodoval, prometna policija preusmerjala vozila na Ulico Flavia Voznik tovornjaka je včeraj nekaj minut pred 13. uro sam povzročil prometno nesrečo, v kateri se ni poškodoval, glavna posledica pa je bil močno oviran promet v smeri proti Kopru. Na tržaški hitri cesti se je v bližini La-kotišča znašel v težavah voznik tovornjaka z ljubljansko registrsko tablico. Tovorno vozilo je s Krasa privozilo do razcepa pri Lako-tišču in obrnilo proti Škofijam. V ozkem ovinku, ki vodi na odsek Lakotišče-Škofije, ga je bržkone zaradi neprilagojene hitrosti zaneslo in tovornjak je trčil ob desno zaščitno ograjo ter se naslonil nanjo. Voznik se ni poškodoval, drugih vpletenih vozil ni bilo. Prometna policija se je pojavila že 20 minut po obvestilu, ob 13.15. Zaradi nesreče je odsek v smeri proti Škofijam zaprla za promet in preusmerila vozila na Ulico Flavia. Gasilci so z žerjavom spravili tovornjak spet na kolesa (Joto Kroma) in policija je cestno zaporo sredi popoldneva umaknila. Dobro uro pred trčenjem so se tržaški mestni redarji ukvarjali z drugo nesrečo, ki je na hitri cesti pri Škednju prav tako povzročila kar nekaj težav. (af) ROJAN - Na Miramarskem drevoredu Zaradi izliva goriva pet ur nevšečnosti Dolg madež dizelskega goriva, ki je pomazal desni vozni pas Miramarskega drevoreda od Rojana do glavne železniške postaje, je dopoldne povzročil večje težave v prometu. Problem je nastal ob 8.45, ko je promet proti mestnemu središču najbolj gost. Mestni redarji so zaprli vozni pas in omogočili čiščenje cestišča, poseg se je zavlekel do približno 13.50. 10 Sobota, 20. novembra 2010 TRST POSTAJA ROGERS - Danes ob 12. uri Coloniarchitects na razstavi On the Road V prostorih Postaje Rogers (Nabrežje Grumula 14) bodo danes ob 12. uri odprli razstavo On the road, na kateri se predstavlja Atelje Coloniarchitects, ki ga je leta 2004 na Dunaju ustanovil Aleš Coloni. Razstava bo odprta do 12. decembra, in sicer od torka do nedelje od 10. do 13. in od 17. do 24. ure. Aleš Coloni se je rodil v Trstu, v pristanišču širokih obzorij in mnogih vzporednih kultur. Po opravljeni maturi v Ljubljani se je izpopolnjeval v Benetkah pri profesorjih Aldu Rossi-ju, Manfredu Tafuriju in Lucianu Se-meraniju. Slednji so bili sicer bolj filozofi kot inženirji in so ga naučili osnovnih konceptov reševanja problemov. Sledila je pot po svetu, s postajami v Kaliforniji, Berlinu, na Dunaju in v Kolnu, kar spominja na stara potovanja vajencev - saj je potovanje učenje. Pri njem ne bomo našli tipiziranih pristopov - vsak projekt je namreč samostojna zgodba. Pri tem sta Aleš in njegov brat Marko, ki postaja vse pomembnejši del tima, zvesta navedenim lastnostim dobre arhitekture - odgovornosti do naloge. Coloni je projektiral največ v Sloveniji, a tudi v Italiji in Avstriji, pri tem pa se z vsakim projektom ukvarja posebej in vsakič začenja spet od začetka. Ob vprašanjih funkcionalnosti, tehnologije in estetike skuša vsakič najti primeren odgovor na vprašanja etike in primernosti pristopa. V tem je raznolikost njegovih rešitev, ki odlikujejo njegovo delo in ga naredijo še zanimivejšega. Na odprtju bodo predstavili tudi obsežen katalog, ki ga je v slovenščini, nemščini in italijanščini izdala celovška Mohorjeva družba. Včeraj danes Danes, SOBOTA, 20. novembra 2010 SREČKO Sonce vzide ob 7.11 in zatone ob 16.30 - Dolžina dneva 9.19 - Luna vzide ob 15.25 in zatone ob 5.53. Jutri, NEDELJA, 21. novembra 2010 MARIJA VREME VČERAJ: temperatura zraka 12,2 stopinje C, zračni tlak 1014,2 mb raste, veter 4 km na uro severo-vzhod-nik, vlaga 87-odstotna, nebo močno pooblačeno, morje skoraj mirno, temperatura morja 14,2 stopinje C. CI3 Lekarne Danes, 20. novembra 2010 Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Bernini 4 (040 309114), Ul. Felluga 46 (040 390280), Milje - Lungomare Ve-nezia 3 (040 274998). Opčine - Proseška ulica 3 (040 422478) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. Bernini 4, Ul. Felluga 46, Oširek Pia-ve 2, Milje - Lungomare Venezia 3. Opčine - Proseška ulica 3 (040 422478) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Oširek Piave 2 (040 361655). www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo. ààk Kino AMBASCIATORI - 16.00, 18.30, 21.00 »Harry Potter e i doni della morte - 1. del«. ARISTON - 16.30, 18.45 »Potiche - La bella statuina«; 21.00 »L'illusionista«. CINECITY - 14.45, 15.15, 16.00, 17.35, 18.15, 19.00, 20.30, 21.15, 22.00 »Harry Potter e i doni della morte«; 14.30, 16.25, 18.20, 20.15, 22.05 »Saw 3D«; 17.30, 20.00, 22.00 »Un marito di troppo«; 15.10 »Scott Pilgrim vs the world«; 15.15, 19.45, 22.00 »The social network«; 15.20, 17.35, 22.00 »Unstoppable - Fuo-ri controllo«; 20.00 »Ti presento un ami-co«; 17.30 »Maschi contro femmine«. FELLINI - 16.15, 19.00, 21.45 »Noi cre-devamo«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto S Izleti V Dolini praznujeta danes 50 let poroke Silva in Sergio Želimo vama še mnogo srečnih in zdravih skupnih let Tania, Sandi, Sandi, Erika, Ivan, Giulia, Peter ¿j Čestitke 8) 16.20, 18.45, 20.15, 22.15 »I fiori di Kirkuk«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.40, 18.30, 20.20, 22.10 »Stanno tutti bene«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.30, 18.20, 20.15 »Benvenuti al Sud«; 22.15 »Por-co rosso«. KOPER - KOLOSEJ - 14.00, 17.00, 20.00, 23.00 »Harry Potter in Svetinje smrti - 1. del«; 14.50, 20.50, 22.50 »Ljubezen na daljavo«; 14.30, 16.30, 18.30, 20.30, 22.30 »Gremo mi po svoje«; 18.50 »Pi-ran/Pirano«; 16.50 »Zblazneli«. KOPER - PLANET TUŠ 11.30, 14.25, 16.35 »Jaz, baraba - 3D sinhro«; 18.55, 21.05, 23.15 »Žaga VII - 3D«; 14.00, 18.30 »Socialno omrežje«; 12.50, 15.00, 17.10, 19.20, 21.30, 23.40 »Gremo mi po svoje«; 11.50, 16.30, 21.00, 23.00 »Lahka punca«; 12.00, 13.00, 15.20, 17.50, 18.20, 20.50, 23.50 »Harry Potter in Svetinje smrti - 1. del«; 13.10, 16.40, 19.00, 21.15, 23.35 »Tamara Drewe«; 21.20, 23.45 »Spet ti«. NAZIONALE - Dvorana 1: 14.45, 17.05, 19.30, 22.00 »Harry Potter e i doni della morte - 1. del«; Dvorana 2: 16.00, 17.30, 20.30, 22.15 »Saw 3D«; Dvorana 3: 16.15, 20.00 »Uomini di Dio«; 18.15, 22.15 »Un marito di troppo«; Dvorana 4: 16.15, 20.15, 22.15 »The social network«; 18.15 »Maschi contro femmine«; 19.00 »Devil«. SUPER - 16.00 »Cattivissimo me«; 17.30, 20.45 »Ti presento un amico«; 19.10, 22.20 »Unstoppable - Fuori controllo«. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.45, 20.30 »Harry Potter e i doni della morte: parte 1.«; Dvorana 2: 18.15, 20.15, 22.15 »Saw 3D«; Dvorana 3: 16.00, 18.40, 21.30 »Harry Potter e i doni del-la morte: parte 1.«; Dvorana 4: 17.15, 20.00 »Un marito di troppo«; 22.10 »Harry Potter e i doni della morte - 1. del«; Dvorana 5: 17.30, 20.00 »Stanno tutti bene«; 22.00 »Unstoppable - Fuo-ri controllo«. H Šolske vesti LICEJ FRANCE PREŠEREN obvešča vse starše, da bo roditeljski sestanek potekal v ponedeljek, 22. novembra, za bienij in za klasično ter v torek, 23. novembra, za trienij ob 18. uri na sedežu šole. DIZ JOŽEFA STEFANA vabi vse starše na roditeljski sestanek, ki bo v petek, 3. decembra, ob 17. uri na sedežu šole -Vrdelska cesta 13/2. SPDT priredi ob zaključku sezone, v nedeljo, 12. decembra, »Izlet v neznano«. Poskrbljeno bo za avtobus. Informacije in vpisovanje do četrtka, 9. decembra, tel. 040/220155 (Livio). KRUT obvešča, da so na razpolago še zadnja dodatna mesta za izlet 11. in 12. decembra v Rimini in San Marino z vodenim ogledom razstav »Pariz, čudovita leta« in »Monet Cezanne Renoir in druge zgodbe slikarstva v Franciji« ter tradicionalnega božičnega sejma. Informacije in vpisovanje na sedežu: Ul. Cicerone 8/b, tel. 040-360072. V Dolini je danes veselo, SILVA in SERGIO praznujeta 50-letnico poroke. Čestitamo jima, da sta vzdržala. Srečno nadaljujta tako še drugih 50 let. Telovadnice. Po Dolini se danes šušlja, da na Sohorjih dva para zlato poroko proslavljata. ERNEŠTA in MIRANDO ter SILVA in SERGIO so to in mi jim iskreno čestitamo. Voščimo jim tudi še mnogo lepih dni, sosedje Krmečevi in Vodopivčevi. Nonotu MAKSU 30 poljubčkov na vsako stran podarjata Jan in Maja za rojstni dan. Srček najin ti želi še milijon srečnih dni. Let uspešnih, srečnih, zdravih mnogo naj še bo, v družbi z nami, MAKS, naj ti bo vedno lepo. Vsi domači. Danes praznuje naš pevec in od-bornikMAKS KRIŽMANČIČ 60. rojstni dan. Vse najboljše mu želi kolektiv TPPZ P. Tomažič. Štorklja je po bošketu poletela in se na kamin Pertot je usela. Krasno darilo je tam pustila, družino, prijatelje in vseh razveselila. Med nas zdaj MIA je prišla in napolnila vsa naša srca. Srečno Romi in Gubo. MIA, srečno pot! Peter Na današnji dan, ko sva praznovala 32 let poroke, se je rodil nečak IVAN in sva tako nonota postala. Danes, ko praznujemo 50 let skupnega življenja, je Ivan postal polnoleten. Želimo mu mnogo zdravja, sreče in veselja. Nona Silva in nono Sergio. H Mali oglasi PRODAM LONČENO PEČ na pelete, 10 kw, 112 cm za 55 cm. Cena: 1.000 evrov, možnost dogovora. Tel. 3899766904. DIATONIČNO HARMONIKO Železnik, prodam. Tel. št.: 335-5387249. GOSPA srednjih let, zanesljiva in brez družinskih obveznosti išče delo kot hišna pomočnica in kot negovalka starejših ljudi. Tel. 040-2171069. GOSPA SREDNJIH LET išče delo v trgovini, tovarni ali kot hišna pomočnica pri raznih opravilih v Dolini ali v Miljah. Tel. št.: 347-3132910. IŠČEM teren v Barkovljah za gradnjo stanovanjske hiše. Tel. št. 3477334742. IŠČEM DELO kot varuška. Tel. št. 3402762765. IŠČEM SKLADIŠČE, 40 kv.m. z dostopom za tovornjake, na območju Bo-ljunec, Dolina, Log, Domjo, Ul.Trav-nik. Tel. 348-5872062. IŠČEM VELIKO PASJO UTO v dobrem stanju. Telefonirati v večernih urah na tel. št. 040-383903. NA OPČINAH ODDAM V NAJEM opremljeno stanovanje: kuhinja, dnevna soba, dve spalnici, kopalnica, klet in podstrešje. Zainteresirani naj pokličejo na tel. št. 340-2419295. ODDAM v najem samostojno hišo na Proseku. Klicati od 16. do 20. ure na tel. št. 347-7126974. POŠTENA GOSPA išče delo kot negovalka starejših ljudi. Tel. št. 3356445419. PRODAM prenosni šivalni stroj singer. Tel. št. 040-910148. PRODAM FIAT PUNTO SPORTING letnik 2000, tel. št. 345-0918084. PRODAM diatonično harmoniko ivan 3 Poslovni oglasi MARIBOR, PRODAM NOVO STANOVANJE 120 m2 v bližini univerze, na voljo parkirno mesto v kleti, eur 175.000,00 davki vključeni, možnost pogajanja; Stefano Vascotto tel. 040-309066 - 3356158144 IZKUŠENEGA KNJIGOVODJO (M/Ž) zaposli obrtno podjetje v Trstu. Življenjepis poslati na: osebje@libero.it KLJUČAVNIČARJA ALI STRU-GARJA ALI REZKARJA CNC (M/Ž) z izkušnjo tehničnih načrtov zaposli obrtno podjetje v Trstu. Življenjepis poslati na: osebje@libero.it NUDIMO GRADBENO-OBRTNI-ŠKA, PLESKARSKA DELA IN KNAUF. Dolgoletna tradicija in garancija. Janmont d.o.o. 00386(0)5-7686240, 00386(0)-41617838. SLAŠČIČARNA SAINT HONORÉ zaposli uradnico/ka-prodajal-ko/ca s prakso dela v uradu, urnik: sreda-sobota 9.00-13.00 15.30-19.00, nedelja 8.30-13.30 in diplomiranega slaščičarja/ko-ku-harja/co za delo v laboratoriju. Pisati na: sainthonoretrieste@yahoo.it ali tel.040-213055 V OBRTNI CONI DOLINA dajemo v najem 2 urada. 040-228537 (8.30-12.30 in 14.30-16.30) HB Osmice kapš, glas cfb, v odličnem stanju. Tel. 340-8407043. PRODAM posteljo za dve osebi z ležiščem in letveno podlago, cena 150,00 evrov. Tel. 340-9329903. PTIČKI vrste zebrice (diamante mandarino) stare 1 mesec prodam po 15,00 evrov za par. Tel. 040-226788. V NAJEM ODDAJAMO opremljeno stanovanje na Proseku, približno 55 kv. m. s samostojnim ogrevanjem. Tel. št. 320-1509155. BORIS PERNARČIČ ima v Medji vasi št. 7 odprto osmico. Tel. št.: 040-208375. KOVAČEVI za cerkvijo v Doberdobu imajo odprto osmico. Tel. št. 048178125. MARIO PAHOR je odprl osmico v Jam-ljah, Župančičeva št. 8. Tel. št.: 0481419956. fSLOVENSKO DRAMSKO DRUŠTVO JAKA ŠTOKAl PROSEKKONTOVEL vabi na premiero igre BERTOLT BRECHT MaloMEŠČANSKA SVATBA Režija GREGOR GEČ Danes, 20. novembra, ob 20.30 Kulturni dom Prosek Kontovel E Turistične kmetije AGRITURIZEM BELLAVISTA v Prebenegu je odprt vsak petek (17.00-22.00), soboto (11.0023.00), nedeljo in praznike (11.00-22.00) do decembra. Tel.040-232577 BITA - LJUDSKI DOM, KRIŽ ples z večerjo - glasba v živo V NEDELJO, 21. novembra, od 18. ure. Tel. 040-2209058 348-9234060 RESTAVRACIJA KRIŽMAN V REPNU prireja v soboto, 27. novembra, narodnozabavno večerjo in ples z ansamblom MODRIJANI. Obvezna predhodna rezervacija: tel.040-327115 Kam po bencin Danes bodo na Tržaškem obratovale naslednje črpalke: AGIP: Istrska ulica, Ul. A. Valerio 1 (univerza) SHELL: Drevored Campi Elisi 1/1 Q8: Domjo (Strada della Rosandra), Ul. DAlviano 14 TOTAL: Ul. Brigata Casale, Sesljan - drž. c. 202 (km 27) ESSO: Pokrajinska cesta km 8+738 ČRPALKE ODPRTE 24 UR NA 24 AGIP: Devin (jug) - avtocesta A4 VETS, Valmaura - hitra cesta SS 202 km 36 TOTAL: Devin (sever) - avtocesta A4 TS-VE NOČNE ČRPALKE IN SELF SERVICE TAMOIL: Ul. F. Severo 2/3, Miramar-ski drevored 233/1 AGIP: Istrska ulica 155, Naselje Sv. Sergija - Ul. Forti 2, Miramarski drev. 49, Ul. A. Valerio 1 (univerza), Katinara - Ul. Forlanini, Furlanska cesta 5; Devin SS 14 ESSO: Ul. Flavia 120, Trg Foraggi 7, Zgonik - Državna cesta 202, Ul. Carnaro - Državna cesta 202 km 3+0,67, Opči-ne - križišče, Kraška pokrajinska cesta km 8+738 OMV: Proseška postaja 35 SHELL:Ul. Locchi 3, Fernetiči TOTAL:Ul. Brigata Casale, Sesljan RA km 27 V sodelovanju s FIGISC Trst. TRST Sobota, 20. novembra 2010 1 1 SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE □ Obvest ila PROJEKT »ZtATE UOKE-MAN1 D'ORO« Večnamenski kulturni center F. Prešeren v Boljuncu • Danes, 20. novembra 2010, ob 20.30 v dvorani gledališča ZAKLJUČNI VEČER PROJEKTA Sodeluje otroška in odrasla dramska skupina KD Slovenec, projekcija promocijskega dvd-ja in koncert Ženske pevske skupine Stu ledi Jutri, 21. novembra 2010, ob 16.00 v foyerju gledališča RAZSTAVA IN P0KUŠN; STARIH PECIV IZ BREGA IN OBČINE HRPEUE-K0ZINA ob 17.30 v dvorani gledališča ČEZMEJN0 SREČANJE FOLKLORNIH SKUPIN ČEZ TRI GORE, ČEZ TRI DOLE Nastopajo: Folklorna skupina iz Brkinov, Moška pevska klapa Volta iz Brtonigle in Tržaška folklorna skupina Stu ledi s članicami društva F. Prešeren ŽUPNIJA SV. MARTINA na Proseku vabi danes, 20. novembra, ob 18. uri k sv. maši za pokojne Avstroogrske vojake. Sv. maša bo v jezikih vojakov, ki so bili pod zastavo Avstroogrske na zahodni bojni črti. Vabljeni! KRD DOM BRIŠČIKI organizira za mlade od 14 do 29 let, s prispevkom Pokrajine Trst, tečaj danes, 20. novembra, od 15. do 17. ure yoga - 5 ti-betancev, od 17. do 19. ure Tribal dance v veliki dvorani, od 16. do 20. ure v mali dvorani pa Mandale. V nedeljo, 21. novembra, 3. srečanje kuhinjskega tečaj, od 9.30 do 13.30 ter Hišna opravila (likanje, šivanje gumbov...) od 15. do 19. ure v društvenih prostorih v Briščikih 77 (Občina Zgonik). Info in vpisi 348-9876308 ali preko Facebooka. ODBORNIŠTVO ZA KULTURO Občine Dolina prireja v okviru vsakoletnih božičnih dogodkov in prireditev brezplačno delavnico izdelovanja jaslic, namenjeno osnovnošolskim otrokom (z možnostjo spremstva enega odraslega za vsakega otroka), ki bo potekala ob sobotah od 16.00 do 17.30 v prostorih občinske knjižnice v Boljuncu. Predvideni sta še dve srečanji (danes, 20. in 27. novembra). STARŠI OTROK OV PRI SV. JAKOBU prirejajo ob mednarodnem dnevu otrokovih pravic v danes, 20. novembra, od 16. do 18. ure v prostorih večstopenjske šole pri Sv. Jakobu srečanje na temo »Skupaj za pravice otrok«. Sodeluje čarodej Ciao Ciao. Pridite, priložnost bo za srečanje, medsebojno spoznavanje, igro in zabavo!!! PILATES - Skupina 35-55 pri SKD F. Prešeren iz Boljunca obvešča, da se v telovadnici nižje srednje šole v Dolini odvija tečaj Pilatesa, Pilates body tehnike ter telovadbe: ob torkih, od 18. do 19. ure tečaj za začetnice - Pilates 1.; za vse ostale pa od 19. do 21. ure ter ob petkih od 18. do 21. ure pa Pilates, Pilates body tehnika in telovadba. PRIMORSKA POJE 2011: - Zborom, ki se še niso uspeli prijaviti na naslednjo revijo, imajo zadnjo priložnost med 21. in 28.novembrom. Prijava je možna izključno preko spletne aplikacije na www.zpzp.si. Ne uporabljajte starih tiskanih obrazcev, saj ne pridejo v poštev za 42. revijo. Za nastop na reviji PP 2011 prijavite poljubne tri ali štiri skladbe, s posebnim poudarkom na delih slovenskih skladateljev. Zaželeno je, da program zastavite projektno. Uradi ZSKD so vam na razpolago za dodatne informacije. BABY FITNESS - ŠC Melanie Klein prireja brezplačno informativno srečanje za starše in dojenčke do 12. meseca. Na tečaju si bodo starši pridobili znanje, kako se dotikati, dvigati, ljubkovati svojega dojenčka. S tako obliko vadbe-igre spodbujamo k pozitivni gibalni izkušnji in pridobivanju potrebne samozavesti. Srečanje bo potekalo v ponedeljek, 22. novembra, na sedežu v Ul. Cicerone 8. Ob 9.30 za skupino od 3. do 7. meseca in ob 10.45 za skupino od 8. do 12. meseca. Nujna predhodna prijava. Info: 328-4559414, info@melanieklein.org DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV in Slovenski klub vabita v ponedeljek, 22. novembra, v Peterli-novo dvorano v Ul. Donizetti 3 v Trstu, na humanitarno srečanje z Jo-sephom Rakotorahalahyjem, ki bo v sliki, pesmi in besedi predstavil stvarnost Madagaskarja v njegovi ekološki, socialni in kulturni problematiki. Začetek ob 20.30. SEKCIJSKI KONGRESI ANPI - VZPI bodo: 22. novembra v Zgoniku, 25. novembra v Nabrežini, 27. novembra na Opčinah, 30. novembra v Škednju, 3. decembra pri Sv. Ivanu, 7. decembra pri Sv. Jakobu. SKD VIGRED organizira kuharski tečaj v ponedeljek, 22. in 29. novembra, z Vesno Guštin. Informacije in prijave na tel. št. 380-3584580. ŠKD CEROVLJE-MAVHINJE vabi predstavnike amaterskih dramskih skupin na sestanek, na katerem bomo predstavili 9. izvedbo Zamejskega Festivala Amaterskih dramskih skupin v ponedeljek, 22. novembra, ob 20. uri v društvenem sedežu na trgu v Mavhinjah. Za informacije pišite na cerovljemavhinje@libero.it. Vljudno vabljeni. JADRALNI KLUB ČUPA vabi članstvo na društveno večerjo v soboto, 27. novembra, ob 20.00 v restavracijo v Briščike. Prisoten bo minister dr. Boštjan Žekš. Obvezna rezervacija v tajništvu, 040-299858 (tel.-fax) ali in-fo@yccupa.org. do srede, 23. novembra. SLOVENSKI KLUB in Društvo slovenskih izobražencev prirejata v torek, 23. novembra, debatni večer z naslovom »Soočenje o organiziranosti slovenske manjšine«. Pri debati bosta sodelovala predsednika krovnih organizacij Drago Štoka in Rudi Pavšič, moderator bo Bojan Brezigar. Srečanje bo potekalo v Gregorčičevi dvorani, Ul. S. Francesco 20, s pričetkom ob 20.30. Vabljeni! TPPZ P. TOMAŽIČ sporoča, da bo v torek, 23. novembra, ob 20.45 na sedežu na Padričah redna pevska vaja. V četrtek, 25. novembra, ob 20.45 pa seja odbora. 50-LETNIKI! Obveščamo vas, da v soboto, 27. novembra, organiziramo zaključno večerjo v restavraciji v Kopru. Prevoz z avtobusom, prijave do najkasneje 24. novembra na tel. št.: Ma- rinka 349-4133919 ali Nives 040226517. Vabljeni! DRUŠTVO TIGR - TRŽAŠKA OBMOČNA ENOTA IN DRUŠTVO EDINOST prirejata tečaj, ki ga bo vodil prof. Samo Pahor »Kako nastopati pred oblastmi, ko govorimo slovensko«, na sedežu SKD Barkovlje (Ul. Bonafata 6), v sredo, 24. novembra, ob 20.15. Prijave na tel. št. 040274995 ali 347-5469662 (Ivica). OBČINE OKRAJA 1.1 (Devin Nabre-žina, Zgonik in Repentabor) in Zadruga LAlbero Azzurro obveščajo, da bo brezplačna ludoteka delovala v Igralnem kotičku Palček v Naselju Sv. Mavra ob sredah in petkih od 16. do 18. ure. Predvidene delavnice: v sredo, 24. novembra: »Tiskati-natisniti«, »Ročne spretnosti«. V petek, 26. novembra: »Pravljice pri malici«, »Tovarna barv«. Info: 040-299099. RAJONSKI SVET za Zahodni Kras se bo sestal v sredo, 24. novembra, na svojem sedežu (Prosek 159). SKUPINA 35-55 pri SKD F. Prešeren iz Boljunca prireja v četrtek, 25. novembra, ob 20.30, v društvenih prostorih gledališča F. Prešeren večer o alternativni medicini s terapijo pi-hajna. Predaval nam bo domačin Li-vio Sancin. Vabljeni. VZPI - ANPI DEVIN NABREŽINA vabi člane in simpatizerje na kongres, ki bo v četrtek, 25. novembra, ob 17. uri v rojstni hiši Iga Grudna (Kam-narski) v Nabrežini. KRUT obvešča, da ob ponedeljkih poteka na društvenem sedežu individualna refleksnoconska masaža stopal. Podrobnejše informacije in predhodne najave na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8/B, tel. 040-360072. OBČINA DEVIN NABREŽINA sporoča družinam učencev s stalnim bivališčem v občini, ki v š.l. 2010/2011 obiskujejo nižje srednje šole oz. prva dva razreda višjih srednjih šol, in katerih ekonomske razmere ne presegajo 10.632,94 evrov, da lahko prosijo za dodelitev finančnih prispevkov za nakup učbenikov v smislu 28. člena, 1. odstavek, črka a) D.Z. 10/88. Rok za predložitev prošenj zapade 26. novembra. Info: Urad za šolstvo Občine Devin Nabrežina, Nabrežina 102 (tel. 040-2017371). SLOVENSKI VISOKOŠOLSKI SKLAD SERGIJ TONČIČ zbira vloge za štipendije in podpore za akademsko leto 2010/11 do petka, 26. novembra. Razpisni pogoji na spletni strani www.skladtoncic.org. TRŽAŠKO ZDRUŽENJE za biodina-mično kmetovanje vabi v petek, 26. novembra, ob 20. uri v KD Ivan Grbec, Škedenjska ul. 124, kjer bo profesor Michele Podonio predaval o biodinamični rastlini. Vstop prost. 45-LETNIKI IZ BREGA se dobimo v soboto, 27. novembra, v Dragi. Rezervacije sprejemajo: Magdi (3491298707), Silva (338-8867903), Elena (339-5953205) in Nadja (3475056289). Pokliči čimprej! KROŽEK AUSER za Kraško območje vabi svoje člane na družabno popoldne v soboto, 27. novembra, s pri-četkom ob 16. uri. Srečanje se bo odvijalo v prostorih »Dopolavoro fer-roviario« v Nabrežini. MEDITACIJA - SKD F. Prešeren in učitelj yoge Goran Koren vabita na praktično delavnico meditacije z univ. dipl. psih. in yoga inštruktorjem Mihom Potočnikom, ki bo potekala v soboto, 27. novembra, od 9.00 do 12.00 v društveni dvorani v 1. nad. gledališča F. Prešeren v Boljuncu. Delavnica je namenjena začetnikom in že izkušenim. Prinesite s seboj prit-lehtno sedalo (10-20cm nad tlemi). Informacije in prijave: yoga.ko-ren@gmail.com, +38641-649004. AŠD SK BRDINA obvešča, da se bodo tudi v letošnji zimski sezoni odvijali tečaji smučanja. Informacije lahko dobite na sedežu društva, Repentar-ska ul. 38 na Opčinah, ob ponedeljkih od 20.00 do 21.00 ure. Tel.347-5292058 (Sk Brdina) ali 347-4421131 (Valentina Suber), www.skbrdina.org, info@skbrdina.org KMEČKA ZVEZA prireja obvezne tečaje o higieni in postopkih HACCP. Podrobne informacije na sedežu v Trstu, Ul. Cicerone št. 8 ali tel. št.: 040-362941. TELOVADBA ZA RAZGIBAVANJE -Skupina 35-55 pri SKD F. Prešeren iz Boljunca obvešča, da nov tečaj telovadbe za razgibavanje in zdravo hrbtenico za gospe v zrelih letih poteka ob ponedeljkih in sredah, od 9. do 10. ure v društvenih prostorih gledališča F. Prešeren v Boljuncu. Pridite na vadbo, da se boste v družbi lepo imele in naredile kaj zase. Vabljene. OTROŠKE URICE v Narodni in študijski knjižnici: »Slovenske ljudske pravljice«, pripoveduje Alenka Hro-vatin. Spored: sreda, 1. decembra, ob 17. uri praznična pravljica. Vabljeni otroci od 3. do 7. leta starosti. SEČNJA 2010/2011 NA OPČINAH -Jus Opčine obvešča člane in bivajoče na Opčinah, da bo sprejemanje prošenj za letošnjo sečnjo vsak torek od 18.30 do 19.30, in nato vsak naslednji torek do najkasneje 14. decembra na upravnem sedežu v Pro-seški ul. 71. O.N.A.V. - Tržaška sekcija italijanskega združenja pokuševalcev vina bo zaključila uspešno delovno leto z večerjo, ki bo v petek, 17. decembra, v gostilni v Prečniku. Vabljeni vsi člani, njihove družine in prijatelji. Info in prijave na spletni strani: www.onav.it, tel. 334-7786980 (Luciano) ali 340-6294863 (Elio). 0 Prireditve OBČINA DOLINA in TFS Stu ledi prirejata danes, 20. novembra, ob 20.30 v dvorani gledališča F. Prešeren v Bo-ljuncu zaključni večer projekta »Zlate roke - mani d'oro«. Spored: nastop otroške in odrasle dramske skupine SKD Slovenec, projekcija promocijskega dvd-ja in koncert Ženske pevske skupine Stu ledi. SDD JAKA ŠTOKA Prosek-Kontovel vabi na ponovitev igre B. Brechta »Malomeščanska svatba« (režija G. Geč, glasba A. Ipavec, kostumi B. Starc), ki bo danes, 20. novembra, ob 20. 30 v Kulturnem domu na Prose-ku. DENIS NOVATO IN MUZIKANTJE EVROPE v nedeljo, 21. novembra, ob 18. uri v Športno kulturnem centru v Zgoniku. Na mednarodnem narod-nozabavnem večeru bodo nastopili: Alpski kvintet, Sepp Mattlschweiger's Quintett Juchee (Avstrija), Kraški muzikanti, folklorna skupina Schuhplattler Pfunders (Južna Tirolska), trobilna skupina Alpenbrass, Betka Šuhel in Denis Novato. Organizator koncerta je Glasbeno Kulturno društvo DrugaMuzika. Vstopnice bodo na razpolago 1 uro pred začetkom koncerta. SKD BARKOVLJE Ul. Bonafata 6, s pokroviteljstvom ZSKD in Slovenske prosvete vabi v nedeljo, 21. novembra, na koncert Ženske vokalne skupine »Cappella civica« iz Trsta. Pri klavirju Corrado Gulin, dirigent Marco Sofianopulo. Začetek ob 17. uri. TFS STU LEDI in Občina Dolina prirejata v nedeljo, 21. novembra, v gledališču F. Prešeren v Boljuncu: ob 16.00 v foyerju gledališča razstavo s pokušnjo starih peciv iz Brega in občine Hrpelje-Kozina, ob 17.30 v dvorani gledališča tradicionalno čezmej-no srečanje folklornih skupin Čez tri gore, čez tri dole. Nastopajo: Folklorna skupina iz Brkinov, Klapa Volta iz Brtonigle in TFS Stu ledi s članicami društva F. Prešeren. Vstop prost. SKD LIPA IZ BAZOVICE vabi v nedeljo, 28. novembra, ob 17.00 v Bazov- ski dom na srečanje ob 40-letnici Ba-zovskega doma in na predstavitev koledarja »Bazovica 2011«. SKD TABOR, NOVEMBRA V PROSVETNEM DOMU NA OPČINAH: v nedeljo, 28. novembra, ob 17.00 gledališka predstava v tržaškem narečju »Delitto al castello« v izvedbi skupine Proposte teatrali. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV v sodelovanju s KŠD Ro-janski Krpan vljudno vabi na slavnostno podelitev nagrad in predstavitev antologije Mednarodnega natečaja poezije Sledi - Tracce v petek, 3. decembra, ob 20. uri v mali dvorani Kulturnega doma (Ul. Petronio, 4). DOKUMENTARNA RAZSTAVA »Po-rečanka, včeraj: ozkotirna proga« je na ogled do konca decembra v Železniškem muzeju na Marsovem polju (Campo marzio), Ul. G. Cesare 1. Urnik: sreda, sobota in nedelja od 9. do 13. ure, brezplačni ogled samo razstave. Prispevki V spomin na Nadjinega brata Paola Doljaka darujejo Tatjana, Dalka in Ivica 60,00 evrov za DPZ Kraški slavček. V spomin na Pavla Doljaka darujeta Judita in Boris Kariš 50,00 evrov za Godbeno društvo Nabrežina. V spomin na Bruna Bertolina daruje Robi Franco z družino 30,00 evrov za repentabrsko cerkev. V spomin na Paola Doljaka darujeta Mira in Robi Franco 30,00 evrov za Godbeno društvo Nabrežina. Namesto cvetja na grob Paola Doljaka darujeta Nadja in Edi Košuta 50,00 evrov za šempolajski cerkveni pevski zbor. V isti namen daruje Ivo Kralj z družino 50,00 evrov za šempolajski cerkveni pevski zbor. V spomin na Doriana Reggenteja daruje družina 50,00 evrov za SDD Jaka Štoka. V spomin na Doriana Regenta darujejo Rosana, Tatjana in Valnea z družinami 50,00 evrov za KD Prosek Kon-tovel. V spomin na Doriana Reggenteja daruje njegova družina 100,00 evrov za KD Prosek Kontovel. V spomin na svoje drage daruje Sonja 100,00 evrov za Slovensko dobrodelno društvo. V spomin na Dorjana Regenta daruje družina 50,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlim v NOB na Prose-ku. V spomin na Paulota Doljaka darujeta Ljubo in Nadja z družino 25,00 evrov za DPZ Kraški slavček. Namesto cvetja na grob Maria Pre-garca darujeta družini Coslovich in Masotti 100,00 evrov za La Fonte - Izvir, Skupnost družina Opčine. V spomin na Mileno Sosič vd. Repinc darujejo svojci 50,00 evrov za Knjižnico P. Tomažič in tovariši. Namesto cvetja na grob Paola Doljaka daruje Vera Škabar vd. Bertolino 20,00 evrov za GD Nabrežina. Namesto cvetja na grob Paola Doljaka darujeta Ladi in Antek Gruden 50,00 evrov za GD Nabrežina. V spomin na Paola Doljaka darujejo Sonja, Igor in Betti 40,00 evrov za GD Nabrežina. V spomin na Paola Doljaka daruje Li-vio Leghissa 50,00 evrov za GD Na-brežina. V spomin na Doriana Reggenteja daruje družina 50,00 evrov za Mladinski Krožek Prosek-Kontovel. V spomin na dragega Pavla Doljaka daruje družina Legiša 50,00 evrov za DPZ Kraški slavček. V spomin na Milo Pertot daruje Elide 25,00 evrov za Sklad Mitja Čuk. t V 97. letu starosti nas je zapustila naša draga Anna Debernardi vd. Grizonic Žalostno vest sporočajo snaha Neda ter vnuka David in Nataša z družino Pogreb bo danes, 20. novembra, ob 12.30 v mrtvašnici v ulici Costalunga. Iskrena hvala osebju doma Antonella. Col, 20. novembra 2010 12 Sobota, 20. novembra 2010 KULTURA Stalno gledališče FJK - Alternativna scena Osebno pričevanje o praški pomladi Igralka Jitka Frantova pripoveduje o sebi in o možu Jiriju Pelikanu Enaindvajsetega avgusta 1968 so na ozemlje tedanje Češkoslovaške vdrle sile Varšavskega pakta in nasilno ukinile poskus liberalizacije komunističnega režima, ki se je začel šele nekaj mesecev prej, 5. januarja. S tem dejanjem se je pokazala trda roka sovjetske dominacije v dobi hladne vojne, ko je bil svet v bistvu razdeljen na dva bloka: dvajset let pozneje se je razdelitev, ki je nastala po koncu svetovne vojne in ki je dejansko pogojevala življenje tudi malih ljudi, s padcem berlinskega zidu razblinila in enako kot ideologije, na katere se je sklicevala, v našem spominu v teh pozabljivih časih pustila le bledo sled, ki se je zavemo le, če se močno potrudimo. Obujanju tega spomina je posvečena predstava igralke Jitke Frantove La mia primavera di Praga, ki jo je Stalno gledališče Furlanije - Julijske krajine vključilo v letošnji abonmajski niz alternativne scene in ki je ta teden na sporedu v mali Bartolijevi dvorani Rosset-tijevega gledališkega poslopja. Jitka Frantova je živela prav v središču dogodkov praške pomladi, če drugega ne kot žena direktorja češkoslovaške televizije Jirija Pelikana, ki je veliko vplival za zagotavljanje dotlej omejeva-nih državljanskih pravic. Po nasilni normalizaciji države se je skupaj z ženo odločil za življenje v tujini, v Italiji, ki se je pozneje spremenilo v izgnanstvo. Na tej življenjski izkušnji je Jitka Fran-tova spisala besedilo za predstavo, ki se začenja s kratkim povzetkom češke zgo- dovine od konca druge svetovne vojne s stalinističnimi procesi in ki skozi dogodke iz njenega in moževega življenja daje tudi nazorno sliko dobe, ki je za nami. Tako Jitka Frantova pripoveduje o tem, kako se je morala naučiti igrati v tujem jeziku, najprej v nemščini in nato tudi v italijanščini, da je lahko še naprej delala; kako se je mogla nekaj časa preživljati z ustvarjanjem modnih oblek; o tem, kako ji je bilo onemogočena srečanje z materjo, ki ji ni mogla pomagati, ko je zbolela in tudi ni mogla na materin pogreb. A pripoveduje tudi o javnem političnem delovanju in prizadevanju svojega moža Jirija Pelikana v dneh zasedbe Češkoslovaške in pozne- je v izgnanstvu ter o delovanju drugih umetnikov v tem obdobju. Predstava, ki jo je režiral Daniele Salvo in v kateri Jitka Frantova tudi nastopa, gledalca prevzame predvsem kot pričevanje o dobi z zornega kota prizadetega protagonista. Pri oblikovanju predstave so sodelovali avtor izvirne scenske glasbe tržaški glasbenik Marco Podda, kostumograf Mario Pisu in zlasti scenografinja Barbara Tomada, ki je s stanovanjem polnim odpadlega listja priklicala jesensko vzdušje kot konec določene pozitivne izkušnje, medtem ko je Giandomenico Musu z videoposnet-ki ponazoril zgodovinsko ozadje, o katerem Jitka Frantova pripoveduje. (bov) GLASBA - Koncertna harmonika Corrado Rojac igral in predaval na univerzi Harvard v Bostonu V sklopu Srečanj z umetnikom, ki jih organizira skupina Harvard New Music Group, je 25. oktobra na znameniti univerzi Harvard v Bostonu predaval harmonikar Corrado Rojac. Harvard New Music Group si je zaželel pač predstaviti študentom glasbene fakultete te prestižne univerze koncertno harmoniko, glasbilo, ki si je v zadnjih letih v sodobnem glasbenem ambientu prisvojilo pomembno mesto. Corrado Rojac je v dvorani Davison imel predavanje o koncertni harmoniki, s posebnim poudarkom na italijanski sodobni glasbi za harmoniko. Sam je že vrsto let angažiran na tem področju in ima za seboj bogato bero praizvedb skladb tako za solo harmoniko kakor za komorne zasedbe s tem instrumentom. Ob predavanju je v Bostonu izvedel tudi skladbi Trittico Alessandra Solbiatija in De profundis Sofije Gubajduline. Ob besedi je seveda glasba v tem primeru najboljše dopolnilo; Corradu je torej uspelo, da je prepričljivo predstavil različni poetiki obeh avtorjev in se tako navezal na različna glasbena okolja, ki pogojujejo umetnikovo ustvarjalnost. Zgodovina harmonike se je vrsto let razvijala v različnih deželah povsem drugačno; različna glasbena okolja so pogojevala ne le skladatelje, pač pa tudi sestavo glasbila samega. Časi so se pa spremenili in danes se je skladateljevanje za harmoniko osredotočilo na osrednji model harmonike, ki predstavlja najpopolnejšo varianto tega glasbila: s tem modelom je mogoče igrati celotno harmo-nikarsko literaturo. Corrado Rojac je harvardski publiki predstavil ta model koncertne harmonike. Corradu Rojacu je tudi uspelo osvetliti zanimivo primerjavo med skladateljema Solbiatijem in Gubajdulino: ti dve osebnosti sta si pač povsem različni. Italijanski glasbeni ambient zadnjih let, torej Solbiatijev milieu, je pač gotovo veliko svobodnejši od ruskega - torej Gubajdu-lininega - povojnega glasbenega okolja. Leta je ekspresionizem Druge dunajske šo- Corrado Rojac v Bostonu le spoznal zelo pozno, in razvoj sodobne glasbene misli je v Rusiji šel drugačno pot. Številni skladatelji prisotni na predavanju so se odločili, da bodo pisali za koncertno harmoniko. Corrado Rojac bo aprila 2011 zopet gost te pomembne glasbene ustanove, tokrat na koncertu v prestižni John Knowles Paine Concert Hall, kjer bo predstavil nova dela ameriških skladateljev. TOMIZZEV DUH Kučan gubernator BiH Milan Rakovac_ Lipo se domišljan mladega Milana Kučana, prvega jugoslavienskega političara, da rečen po duši, koji me je pjaža. Omo in gamba, educado, calmo, sempre con quella cravata de lana berlinerblau. Za me, slovenski trio Kučan-Hafner-Lokarjeva (plus Or-landic in Grebo), so bili zadnji resni borci za Jugoslavijo, ma proti Vožda -malo morgen! Razgovora nema! Pak jušto ako me pitate, ma ako me i ne pitate, dokle su Kučan i Drnovšek za-povidali, Slovenija je bila mila majka, v nasprotju z vsimi nami vbogimi reveži iz drugih držav rojenih v krvi iz te ene same »pozabljene« države. In zato se osebno izjemno veselim, zato ker bo Milan Kučan novi guverner Bosne in Hercegovine. Zato, zakaj? Zato, mislim, što Milanu Kučanu tamošnje nacional-nomenklatu-re nece moci prodavati rog za svijecu. Kako bilo, poslije Slovenca iz Austri-je, evo sada u Sarajevu Slovenca iz Slovenije, Slovenca iz negdanje Jugoslavije. Slovenca koji je svim silama na-stojao preobraziti tvrdu Slobinu »fe-rederaciju« u soft-confederation. Evo srupuloznog čovjeka neporecivoga integriteta, i mislim da ce zlosretni ljudi BeHa u njemu imati odličnog su-radnika i prijatelja. Velim, ljudi, a ne kažem narodi, nacije, država (države, državice, paradržave, what ever!), i isto je tako jasno da ce nacionlani leaderi i stranački prvaci imati s Kučanom pune ruke posla. Naravno, kada se nadem u neprilici, kao u ovoj prilici, pronalazim što o BeHa i Kučanu ima reci zloglasni factotum ovdašnjih no-vinara, Ervin Hladnik Milharčič, i onda se tek nadem u neprilici, jer Ervin H.M. nimalo ne dijeli moju ozarenost bosanskom novom pričom na ho-riozntima buduce politike: »Ne čudi me to, da so za poročevalca izbrali nekdanjega slovenskega predsednika. Ne dvomim, da je kvalificiran za takšno delo. Ni, da z razpadom držav ne bi bil imel izkušenj. Zares me je začudilo pojasnilo, da želi slovenska vlada pomagati Evropski uniji pri razumevanju položaja v Bosni in Hercegovini. Položaj naj bi tam postal tako zamotan, da konstitutivni narodi ne morejo priti do konsen-zualnega dogovora o delujoči državi ... Iz tega je treba potegniti zastrašujoč sklep. Ljudje, ki vodijo Evropsko unijo, zadnjih dvajset let niso brali časopisov... Pisanje poročila o stanju države ne zahteva več kot dva dni sistematičnega dela prebiranja relevantnih dokumentov... Zares pa bi bilo zanimivo brati poročilo o sodelovanju Evropske unije pri položaju, v katerem se je znašla Bosna in Hercegovina. Evropska unija je skupaj z Združenimi narodi od prvega dne vojne sodelovala pri oblikovanju novih držav na ozemlju Bosne in Hercegovine«. Ma ča to sugerira naš bejati Ervin El Terribile? Da je EU (i Sloveni- ja) poslala Kučana u BeHa samo zato da napiše izvještaj, za koji je po-tribno sisti, proštiti na Googleu ča piše sama EU u suojih izvještaji, i ne mi-čuči se iz Ljubljane riješiti sve probleme EU sa BeHa? OK, EU ni nači-nila nikad niš dobrega za EU, ma propio njanke mrvice, ma EU se je pur makla, pak sad i državljani BeHa mo-ru prez vize dojti u EU, kako turisti, na tri miseca. Ma ne u cilu EU. I zato čak ni ovi gubernatori EU, koji ima-ju vlast i ovlasti carske vrste, nisu do sada ama baš ništa mogli napraviti. Zašto? Entra de novo el bon Ervin: »Jugoslovanski narodi in narodnosti so se med seboj stepli sami. Tega ne morejo prenesti na nikogar drugega. Mednarodna skupnost je poskrbela samo za to, da so bili v dobri družbi. Vojna je bila vojna za ozemlje in politični vpliv. Tako kot vsaka druga vojna na svetu. Bosno in Hercegovino sta skupaj s srbsko in hrvaško skupnostjo v BiH napadli Srbija in Hrvaška. Prva je imela neskončen dotok orožja iz arzenala JLA, druga nekoliko omejen dotok iz drugih virov. Tako kot oba napadalca je bila tudi Bosna polnopravna članica Združenih narodov. Bila je žrtev oborožene agresije dveh sosednjih držav. Ustanovna listina Združenih narodov pravi, da imajo članice v primeru agresije pravico do samoobrambe. Z navdušeno podporo EU so Združeni narodi Bosancem to pravico odrekli in jih postavili pod embargo na uvoz orožja. Pod embargom so bili vsi, deloval pa je samo za Bosance, ki so bili pet let prisiljeni tihotapiti orožje in so izgubljali ozemlje. Ko so srbske enote zavzele Srebrenico, ki je bila pod neposredno zaščito holandskega bataljona Združenih narodov, in v treh dneh pobile osem tisoč prebivalcev, so intervenirale Združene države. Vojno so zamrznile tam, do koder je prišla. Nihče ni do konca zmagal, nihče ni do konca izgubil. V BiH so nastale tri nacionalne državice. Sporazumi o zamrznitvi sovražnosti so iz bosanske države naredili nevladno organizacijo vseh treh bolj ali manj čistih etničnih skupnosti ... Ma, alora, desso no 'rivo capir piu un tubo! Vol dir, cussi pensa el diablo Ervin, che l'OUN e la EU, sempre i fasseva tutto-tutto solo contra i Bosgnachi, e che cussi la sara anche domani, nonostante chi comanda in nome del'EU in Sarajevo?! OUN i EU i SAD moraju več jed-nom prestati igrati se skrivača s BeHa, jer ako žele da država opstane, mora-ju potražiti pismene garancije za nju u Beogradu i Zagrebu, i - čiča-miča-gotova-je-priča! U tom slučaju, samo u tom slučaju, problemi u BeHa če prestati, i dva naroda koji imaju i druge dvije države, pristat če na to da je BeHa njihova država, i lijepo se složi-ti s Bošnjacima! REVIJA MLADIKA - 39. Literarni natečaj Prvega decembra zapade rok za oddajo prispevkov tako pesniških kot v prozi Revija Mladika sporoča, da 1. decembra zapade razpis 39. literarnega natečaja Mladike za pesmi in prozo. Prispevke je treba poslati na naslov Mladika, Ulica Donizetti 3, 34133 Trst ali na elektronski naslov: redakcija@mladika.com. 1. Revija Mladika razpisuje XXXVIII. nagradni literarni natečaj za izvirno še neobjavljeno črtico, novelo ali ciklus pesmi. 2. Na razpolago so sledeče denarne nagrade: PROZA prva nagrada .........400 € druga nagrada ....... 300 € tretja nagrada........ 250 € PESMI prva nagrada .........200 € druga nagrada .......150 € tretja nagrada........100 € 3. Rokopise je treba poslati v dveh čitljivo pretipkanih izvodih (format A4) na naslov MLADIKA, Ulica Donizetti 3, 34133 TRST, do 1. DECEMBRA 2010. Rokopisi morajo biti opremljeni samo z geslom ali šifro. Točni podatki o avtorju in naslov naj bodo v zaprti kuverti, opremljeni z istim geslom ali šifro. Teksti v prozi naj ne presegajo deset tipkanih strani (oziroma 30.000 znakov), ciklus poezije pa naj predstavlja samo izbor najboljših pesmi (največ deset). Tekste lahko pošljete tudi po elektronski pošti na naslov: redakcija@mladi-ka.com 4. Ocenjevalno komisijo sestavljajo: pisateljica Evelina Umek, prevajalka prof. Diomira Fabjan Bajc, pisateljica Evelina Umek, prof. Marija Cenda ter odgovorni urednik revije Marij Maver. Mnenje komisije je dokončno. 5. Izid natečaja, ki je odprt vsem, ne glede na bivališče, bo razglašen ob slovenskem kulturnem prazniku - Prešernovem dnevu - na javni prireditvi in v medijih. Vsi teksti ostanejo v lasti Mladike. Nagrajena dela bodo objavljena v letniku 2011. Objavljena bodo lahko tudi nena-grajena dela, za katera bo komisija mnenja, da so primerna za objavo. Rokopisov organizatorji ne vračajo! / SVET Sobota, 20. novembra 2010 13 MEDNARODNA VARNOST - V Lizboni »prelomno« zasedanje obrambnega zavezništva Voditelji članic zveze Nato sprejeli nov strateški koncept Danes srečanje z ruskim predsednikom Medvedjevom - Misija v Afganistanu naj bi se končala leta 2014 LIZBONA - Voditelji članic zveze Nato so včeraj v Lizboni sprejeli nov strateški koncept zavezništva. V tem okviru je načrt za vzpostavitev sistema protiraketne obrambe v Evropi dobil široko podporo, razprava pa se je nadaljevala še na delovni večerji, je povedal generalni sekretar zveze Nato Anders Fogh Rasmussen. Novi strateški koncept, ki bo nadomestil sedanjega iz leta 1999, naj bi Nato posodobil, ga naredil učinkovitejšega in pripravil na izzive prihodnjega desetletja. "Gre za časovni načrt za prihodnjih deset let," je dejal Rasmussen in odločitev označil za "zgodovinski trenutek". Novi strateški koncept Nata "ni deklaracija, ampak akcijski načrt konkretnih korakov, ki jih bo zavezništvo začelo izvajati že danes oziroma jutri in jih tudi uresničilo", je poudaril. "Nato bo postal močnejši, odzivnejši in učinkovitejši," je prepričan generalni sekretar Nata. Zveza Nato sicer ostaja obrambna organizacija, v kateri bodo vse članice zavezništva priskočile na pomoč napadeni članici. A Nato se bo zdaj prilagodil tudi novim grožnjam in izzivom, kot so terorizem, kibernetske grožnje, ogrožanje energetske varnosti in podobno, je dodal. Nato bo tudi investiral v "boj proti upornikom" in v krepitev lokalnih varnostnih sil. Prav tako bo vzpostavil "civilno komponento" za civilno-razvojno sodelovanje, saj "zgolj vojaška sila ni dovolj, ampak se je treba vsake krize lotiti celovito in sodelovati civilnimi organizacijami", je še povedal Ra-smussen in dodal, da so to lekcije, ki se jih je Nato naučil v Afganistanu in na Balkanu. Nato bo tudi okrepil sodelovanje z ostalimi organizacijami in državami. "Še posebej z Rusijo," je poudaril Rasmussen. Prav tako namerava zavezništvo krepiti regionalna partnerstva, še posebej v Srednji Aziji in v boju proti trgovini z drogami. Novi strateški koncept tudi ohranja jedrski značaj Nata. Zavezništvo si sicer prizadeva za svet brez jedrskega orožja, a dokler bo to orožje v svetu prisotno, bo Nato jedrska organizacija, je pojasnil Rasmussen. "Okoli 30 držav lahko s svojimi raketami, ki lahko nosijo tudi jedrske konice, ogrozi Evropo," je ponazoril grožnjo. V tem okviru so zavezniki podprli tudi vzpostavitev protiraketnega ščita v Evropi. Razprava o podrobnostih se je sicer nadaljevala še na delovni večerji. Več o tem ni povedal, bo pa na tej točki ključno predvsem sodelovanje z Rusijo, kar bo na dnevnem redu vrha danes na srečanju z ruskim predsednikom Dmitrijem Medvedjevom. Je pa Rasmussen izpostavil še, da bo Nato z novim strateškim konceptom postal bolj stroškovno učinkovita organizacija. "Davkoplačevalci bodo dobili kar največ varnosti za denar, ki ga vlagajo," je dejal. Koncept pa potrjuje tudi nadaljevanje "politike odprtih vrat" Nata, je še povedal generalni sekretar. "Politika širitve je okrepila mir in varnost na kontinentu," je poudaril. Mir in varnost na kontinentu naj bi okrepilo tudi "novo poglavje" v sodelovanju Nata z Rusijo, prav tako pa nova pogodba med ZDA in Rusijo o zmanjševanju strateškega orožja (Start), ki je zdaj zaradi zmage ameriških republikancev na kongresnih volitvah v nevarnosti. Kot je dejal Rasmussen, bi bil zelo razočaran, če bi prihajalo do zamud v ratifikaciji, saj bi ta sporazum "resnično okrepil varnost na celotnem evroatlantskem območju". Poleg tega je Rasmussen ocenil, da je zelo realistično, da se bo proces predaje odgovornosti v Afganistanu tamkajšnjim silam končal do konca leta 2014. Toda to ne pomeni, da se bodo tuji vojaki takrat dokončno umaknili iz Afganistana, ampak da se bo spremenila njihova vloga. Ta bo postala bolj podporne narave, na primer v obliki urjenja vojakov. (STA) Z leve: generalni sekretar Nata Anders Fogh Rasmussen, ameriški predsednik Barack Obama in gostitelj vrha, portugalski premier Jose Socrates ansa >BOA VATIKAN - Na srečanju z okoli 150 kardinali Papež zaskrbljen zaradi vse bolj sekularizirane družbe Papež Benedikt XVI. VATIKAN - Vse večja posvetnost zahodne družbe grozi, da bo uničila versko svobodo in postala prava diktatura, je ob robu srečanja s kardinali z vsega sveta v Vatikanu včeraj dejal papež Benedikt XVI. Okoli 150 kardinalov je včeraj za zaprtimi vrati razpravlja tudi o pedofilskih škandalih ter težavah, s katerimi se sooča Cerkev, ko brani svoje vrednote. Kardinali so dopoldne največ pozornosti posvetili verski svobodi in pomenu liturgije. "Zdaj so težki časi za oznanjanje resnice evangelija in velikih pridobitev krščanske kulture," je ob predstavitvi dopoldanskih tem srečanja dejal Benedikt XVI., poroča francoska tiskovna agencija AFP. V nasprotju s pričakovanji analitikov papež ni ponovil zaskrbljenosti nad ravnanjem s kristjani v Iraku in Pakistanu, temveč se je bolj posvetil verski svobodi v zahodnih državah. Tudi vatikanski državni tajnik, ansa kardinal Tarcisio Bertone je opozoril na proces sekularizacije v zahodnih državah. Ob tem je izrazil obžalovanje zaradi "poskusov marginalizacije duhovnih vrednot". Omenil je tudi versko svobodo v muslimanskih državah ter medverski dialog, še posebej z islamom. Spolne zlorabe otrok, ki so jih zagrešili duhovniki, so kardinali obravnavali popoldne. Problematiko, ki je Katoliško cerkev pahnila v eno najhujših kriz v zadnjih desetletjih, je kardi-nalskemu zboru po napovedih predstavil vodja kongregacije za nauk vere William Levada. Na programu srečanja je bila tudi razprava o postopku sprejemanja spreobrnjenih anglikancev v Katoliško cerkev, potem ko je Vatikan lani objavil nova pravila, ki to omogočajo. V skladu z njimi lahko anglikanci ob prestopu ohranijo svojo duhovno in liturgično tradicijo. Za prestop se odločajo predvsem nasprotniki odločitve Anglikanske cerkve o posvetitvi škofinj. (STA) Sumljiva pošiljka na letalu v Namibiji ni bila bomba HAMBURG - Nemški notranji minister Thomas de Maiziere je včeraj povedal, da v sumljivi pošiljki, ki so jo med prtljago, namenjeno v Nemčijo, odkrili v sredo na letališču v Namibiji, ni bila prava bomba. Šlo je namreč le za imitacijo bombe, s katero je želelo neko ameriško podjetje preizkusiti varnost na letališčih. Varnostne sile so na letališču v namibijski prestolnici Windhoek odkrile sumljivo pošiljko, za katero so sumili, da gre za bombo. Pri rentgenskem pregledu prtljage so namreč prepoznali baterije, ki so bile z žicami povezane z deto-natorjem. Pjongjang pristal na pogovore v Južni Koreji SEUL - Severna Koreja je prvič po skoraj treh letih pristala na pogajanja z Južno Korejo na ozemlju slednje, je sporočil uradni Seul. Ta poteza bi utegnila zmanjšati napetosti na Korejskem polotoku, ki so se zaostrile po potopitvi južnokorejske ladje marca letos. Severna Koreja je sprejela predlog, po katerem bi naslednji krog pogovorov, ki se nanašajo na srečanja med vojno ločenih družin in potekajo pod okriljem Rdečega križa, potekal naslednji četrtek v južnokorejskem kraju Munsan. (STA) BOSNA IN HERCEGOVINA - Varnostni svet ZN podaljšal misijo EU Daytonski sporazum pred 15 leti končal vojno, a danes pomeni tudi oviro za napredek države NEW YORK, SARAJEVO - Varnostni svet Združenih narodov je v četrtek z resolucijo soglasno podaljšal mandat misiji EU v Bosni in Hercegovini (Eufor) za leto dni, do 18. novembra 2011, pri čemer je voditelje BiH pozval, naj se vzdržijo izjav, ki vnašajo razdor, in se osredotočijo na napredek pri integraciji v EU. VS ZN je z resolucijo tudi pozdravil odločitev zveze Nato, da ohrani svojo prisotnost v BiH, in s tem pomaga pri uresničevanju določil daytonskega mirovnega sporazuma, ki je leta 1995 končal vojno v državi. Resolucija tako silam Eufor kot pripadnikom zveze Nato priznava pravico, da se branijo pred napadi ali grožnjami. Sicer pa daytonski mirovni sporazum 15 let po tem, ko je končal vojno v BiH ter omogočil vzpostavitev miru in ohranitev celovitosti države, postaja ovira za napredek države. Ukoreninil je namreč delitve na nacionalni osnovi, pa tudi kompleksne, zapletene in potratne strukture oblasti, ki ovirajo odločanje in sprejemanje reform. V skladu s sporazumom ima BiH kompleksno institucionalno strukturo, ki na ra- vni države, obeh entitet in desetih kantonov obsega 13 vlad in 150 ministrstev. Pooblastila med državo, entitetami in kantoni niso dovolj razmejena, dodatno oviro pri sprejemanju za razvoj države potrebnih zakonov in reform pa predstavlja glasovanje na nacionalni osnovi. Po besedah visokega predstavnika mednarodne skupnosti v BiH Valentina Inz-ka na nedavni predstavitvi poročila o BiH v Varnostnem svetu ZN, je država najmanj napredka dosegla zadnja štiri leta, ko so "nacionalistične agende začele prevladovati nad kompromisom in sodelovanjem". Slabo delovanje nazorno odraža podatek nevladnih organizacij, da je vlada Federacije BiH v zadnjem štiriletnem mandatu sprejela le 40 odstotkov načrtovanih zakonov, parlament te entitete pa le 21 odstotkov. Mednarodna skupnost kljub nezmožnosti Sarajeva, da bi izpolnil pogoje za zaprtje urada visokega predstavnika, že leta zmanjšuje navzočnost v državi. Od novih oblasti, ki se bodo oblikovale po oktobrskih splošnih volitvah, pričakuje, da se bodo lotile reform, potrebnih za soočenje z gospodarsko krizo, pa tudi ustavnih reform, da bi država postala učinkovita in funkcionalna. K temu je novembra pozvala tudi Evropska komisija v okviru letnega širitvenega svežnja BiH, ustavne spremembe pa so tudi med pogoji za vložitev prošnje za status kandidatke. Po oktobrskih volitvah naj bi bile namreč možnosti za kompromis in dogovor malo večje, saj je na ravni Federacije BiH in države največ glasov dobila Socialdemokratska stranka, ki je najbliže večnacionalni stranki. V Republiki srbski so se sicer utrdile srbske stranke, ki niso pripravljene omejiti pristojnosti entitet, predsednik pa je postal dosedanji premier Republike srbske Mi-lorad Dodik, ki vztraja pri grožnjah z odcepitvijo te entitete. Po ocenah Inzka bi morala država v okviru ustavnih sprememb nujno uresničiti sodbo Evropskega sodišča za človekove pravice v Strasbourgu iz decembra lani v primeru Sejdic in Finci, tako da bo omogočila enakopravnost vseh državljanov glede kandidature na volitvah. Odpraviti pa bi morala tudi blokade pri sprejemanju zakonov, povezanih s približevanjem EU, saj se je v zad- njih štirih letih povečevalo število zakonov, ki so jih v parlamentu BiH zavrnili na podlagi pravice do veta entitet, predvsem s strani Republike srbske. Bošnjaške stranke sicer menijo, da bi ustavne spremembe morale voditi do močnih osrednjih oblasti na ravni države in dobro razvitih lokalnih oblasti na ravni občin, s čimer bi se končala avtonomija entitet in kantonov. Hrvaške stranke pa želijo vzpostavitev tretje, hrvaške entitete, pri kateri še posebej vztrajajo po volitvah, na katerih je hrvaškega člana predsedstva BiH znova izvolila bošnjaška večina v federaciji. BiH tako med državami Zahodnega Balkana glede približevanja EU in Natu ostaja na repu, saj je kot zadnja junija 2008 sklenila sporazuma o stabilizaciji in pridruževanju. Šele aprila letos pa je dobila tudi povabilo v akcijski načrt Nata. Eden pomembnih uspehov, ki vzbuja upanje v možnost napredka, pa je uspešna izpolnitev pogojev za vizumsko liberalizacijo z EU. BiH naj bi tako leto dni za ostalimi državami iz regije skupaj z Albanijo sredi decembra le dočakala odpravo vizumov za vstop v države schengna. Zaradi pomislekov nekaterih članic je sicer Bruselj ob tem sprejel zavezo o vzpostavitvi nadzornega mehanizma z možnosj suspenza ukrepa v primeru resnih kršitev. Ob slabih razmerah v gospodarstvu ima BiH še veliko neizkoriščenih možnosti. Po besedah Inzka bi morala najprej odpraviti zelo razširjeno korupcijo. Možnosti za razvoj pa vidi v hidroenergiji, ki je kar 64 odstotkov še ni izkoriščene, pa tudi v gradnji infrastrukture, v gozdarstvu in turizmu. Potem ko je tuja pomoč v skupni vrednosti 4,3 milijarde evrov pomagala pri obnovi države in v prvih letih po vojni pri krepitvi gospodarstva, sedaj namreč rast peša, zmanjšujejo pa se tuja vlaganja. V eni najrevnejših držav v Evropi za delovanje administracije porabijo več kot 50 odstotkov bruto družbenega proizvoda, brezposelnih je okoli 24 odstotkov prebivalcev, med mladimi celo med 40 in 50 odstotkov, pod pragom revščine pa naj bi od okoli 3,8 milijona prebivalcev živelo 700.000 ljudi. Spremembe so nujne, zanje pa so odgovorni predvsem politiki, ki vodijo državo. (STA) 2 0 Sobota, 430. novembra 2010 APrimorski r dnevnik O w o Ulica Garibaldi 9 tel. 048 1 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.eu GORICA - Župan Romoli in njegova predhodnika Valenti in Brancati o perspektivah mesta Goriška prihodnost razpeta med Novo Gorico in Tržičem Rešitve vseh težav, kot se na posvetih običajno dogaja, niso potegnili iz klobuka. Nekaj pa je bilo iz poldrugo uro trajajočega pogovora jasno razvidno: če bo Gorica ostala sama, izolirana, se ji ne obeta nič dobrega. Njena prihodnost je v snovanju stvarnih sodelovanj, in to ne le z Novo Gorico, pač pa tudi s Tržičem in znotraj občine same, saj politične zdrahe pogosto zavirajo načrtovanje strategij za družbeni in gospodarski razvoj mesta. Tako bi lahko povzeli vsebino si-nočnjega posveta na temo »Gorica 2020 - Prihodnost v kakovosti idej«, na katerem so glavno besedo imeli Gaetano Valenti in Vittorio Brancati, nekdanja goriška župana, ter Ettore Romoli, ki je danes na čelu občinske uprave. Javno srečanje v goriškem Kulturnem domu, kjer se je zbrala številčna publika, je priredila Slovenska kulturno gospodarska zveza (SKGZ), v imenu katere je pozdravil in soočanje vodil goriški predsednik Livio Semolič, z vprašanji pa sta župansko trojico izzivala novinarja Primorskega dnevnika Igor Devetak in dnevnika Il Piccolo Roberto Covaz. Izhodišče razprave je bilo vprašanje, ali bi moral biti odnos med Gorico in Novo Gorico partnerski oz. rivalski. »Oboje,« sta odgovorila Gaetano Valenti in Ettore Romoli, po mnenju katerih je treba danes, ko se goriško gospodarstvo ne more več opirati na mejo in na državne prispevke, pomisliti na neke vrste »komplementarno ekonomijo« med Gorico in Novo Gorico, saj sta obe občini premajhni in njuni ekonomiji prešibki, da bi se sami uveljavili. S potrebo po komplementarnosti soglaša tudi Vittorio Brancati, ki pa je opozoril, da je treba ob gospodarskih odnosih ovrednotiti skupno zgodovino dveh mest in to izkoristiti na različnih področjih, med katerimi prednjači seveda turizem. Nekoliko drugačna stališča so prišla na dan glede potrebe po širši družbeni in politični razpravi o problemih mesta. Po Brancatijevi oceni bi morala politika v Gorici bolj spodbujati konfrontacijo in nato sprejemati strateške odločitve. »Zadnje so v Gorici sprejeli pred 25 leti, ko so se odločili za razvoj univerze in tovornega postajališča,« je podčrtal Brancati, po Ro-molijevem mnenju pa »se v Gorici zelo veliko diskutira. Problem našega mesta ni soočanje, saj je le-to živahno, temveč odločanje. Velko diskutiramo, a ne sprejema- M Občinstvo na sinočnjem srečanju, spodaj z leve Valenti, Romoli in Brancati bumbaca P** »Odnos med Gorico in Novo Gorico mora biti hkrati partnerski in rivalski. Pomisliti moramo na neke vrste "komplementarno gospodarstvo" med sosednjima mestoma, saj sta obe občini premajhni in njuni ekonomiji prešibki, da bi se sami uveljavili« lišča in se ukvarjati s ključnimi problemi, kot so gospodarske vsebine, s katerimi bomo nadomestili izginulo obmejno gospodarstvo,« trdi Romoli. Brancati je pozval k večjemu političnemu soočanju v občinskem svetu, Valenti pa je naglasil: »Bodimo odkritosrčni. Propadanje mesta, ki je jasno razvidno iz močnega upada prebi- mo odločitev«. S tem v zvezi je Semolič naslovil apel na goriške desnosredinske in predvsem levosredinske politične predstavnike, ki jih je povabil k občasnemu zmanjšanju medsebojnih napetosti in k skupnemu iskanju izhodov iz težav, s katerimi se mesto spopada. »Treba bi bilo priti do sporazuma za prihodnost Gorice,« je povedal Semolič, ki pa je s tem izzval negodovanje pri delu publike. Omeniti gre, da je pri tem član goriškega krožka Demokratske stranke Alessandro Chiarion zapustil dvorano. »Ločevanje za vsako ceno in o vsem se v Gorici ne tiče le politike, saj se to stalno dogaja tudi na drugih področjih. Iskati bi bilo treba skupna sta- valstva - od leta 1991 smo izgubili 3.000 prebivalcev - ni stvar, ki jo je mogoče pripisovati le meni, Brancatiju ali Romoliju. Potem ko je naš teritorij izgubil pravico do državnih prispevkov zaradi obmejne lege, se ni znal pobrati.« Govor je bil o mladih in usklajevanju njihovih potreb z interesi starejših ob- čanov, nato pa je pogovor nanesel na goriške odnose s Tržičem in projekt »super pristanišča«, ki ga snuje Unicredit. Župani so si bili edini, da je povezava s Tržičem vsaj toliko pomembna kot tista z Novo Gorico; vsi trije so izjavili, da so vedno spodbujali sodelovanje s tržiškim območjem, »drugi«, med katerimi je bil omenjen nekdanji deželni odbornik Gianpiero Faso-la, pa so netili »goriško-tržiško vojno«. O projektu banke Unicredit za veliko tržaško-tržiško pristanišče je Romoli povedal, da ga ne le podpira, saj vidi v njem konkretne možnosti za razvoj goriškega gospodarstva, pač pa se zanj tudi aktivno zavzema. »Obljubljeno mi je bilo, da bo v dokumentu, ki ga bodo ministrstvo, pristanišči in banka Unicredit podpisali v prvi polovici decembra črno na belem napisano, da mora imeti Gorica oz. tovorno postajališče družbe SDAG funkcijo infra-strukturnega zaledja,« je razkril župan in postregel še z eno pozitivno novico. Na vprašanje, kaj bo s krizo tovarne Carraro, je Romoli napovedal, da se odpirajo nove možnosti za zaposlitev dela odpuščenih delavcev. »Tovarna v Stražcah bo obstala, v njej pa bodo obdržali le 80 delavcev na 120. Del le-teh bi lahko našel zaposlitev v proizvodni hali, ki jo podjetnik iz Lom-bardije namerava odpreti v Gorici. Podjetnik, ki ima tovarno v Laškem, naj bi zaposlil okrog 25 oseb,« je navedel Romoli. Govor je bil tudi o zgledu nekaterih podjetij s slovenske strani meje, ki so z vlaganjem v inovacijo in raziskovanjem dosegle zavidljive rezultate. Predstavnik SKGZ-ja Aljoša Sošol je goste vprašal, ali ne menijo, da je razvoj podjetij Pipistrel iz Ajdovščine, ki si prizadeva za odprtje proizvodne hale na Rojah, Intralighting iz Mirna in Instrumentation Technologies iz Solkana omogočil tudi bolj konstruktivno politično soočanje oz. večji posluh uprav do potreb gospodarskih akterjev. Romoli je povedal, da ga bližina treh pomembnih podjetij razveseljuje. »Upam, da se bodo razvila tudi na naši strani meje. Vsekakor izključujem, da lahko župan poskrbi za nastanek takšne realnosti,« pravi Romoli. Va-lenti je izpostavil problem birokracije, Brancati pa je pribil: »Potrebujemo naložbe v sodobno industrijo. Razveselil sem se na primer novice o gradnji centrale na bio-mase. Dovolj imamo razstav.« Aleksija Ambrosi V»super pristanišču« vloga za družbo SDAG - Podjetnik iz Lombardije pripravljen zaposliti del uslužbencev tovarne Carraro Avtobus oplazil novogoriški avto Mestni avtobus je včeraj dopoldne v Gorici oplazil avtomobil z novogo-riško registrsko tablico in v mestnem središču se je ustvaril prometni zamašek, ki je spravil v obup številne avtomobiliste. Do prometne nesreče je prišlo pred sedežem nadškofije. Avtomobil tipa volkswagen golf bele barve je bil namenjen s Travnika proti Ulici Carducci, med potjo pa je pristavil ob robu ceste ravno pred nadškofijskim ordinariatom. V isti smeri je nekaj trenutkov zatem privozil me- Prizorišče nesreče pred sedežem goriške nadškofije bumbaca stni avtobus podjetja APT, ki je nameraval prehiteti pristavljeni avtomobil in nadaljevati svojo pot proti Ulici Carducci. Iz še nepojasnjenih razlogov je med prehitevanjem avtobus oplazil avto in mu pri tem zbil sprednji odbijač, ki je obstal sredi cestišča. Zaenkrat ni še jasno, ali je voznik novogoriškega avtomobila naenkrat zapeljal naprej, ali pa je voznik avtobusa slabo ocenil razdaljo med voziloma. Kakorkoli, po trku se je na Travniku ustvarila dolga vrsta avtomobilov, vozila iz Ulice Carducci pa so preusmerjali proti Korzu Verdi. V trku se niso poškodovali ne avtomobilist in niti voznik in potniki avtobusa. GORICA - V Ulici Garzarolli deluje mlekomat Zdravo, okusno in cenejše En liter surovega mleka, ki ga proizvajajo v Sovodnjah, stane en evro - Avtomat deluje dan in noč Zdravo, okusno in cenejše. Takšno je mleko, ki ga ponujajo pri novem mlekomatu, ki od prejšnjega tedna deluje pred veletrgovino Coop v Ulici Garzarolli v Gorici. Avtomat, ki je takoj vzbudil zanimanje in privabil ljubitelje surovega mleka, upravlja zadruga Centro zootecnico goriziano iz Sovodenj, ki je pobudo pred časom že izpeljala v Tržiču in Trstu. V leseni hišici v četrti Sv. Ane si bo vsakdo lahko točil sveže mleko ob katerikoli uri, saj bo mlekomat deloval dan in noč. V plastenke in steklenice, ki jih je mogoče nabaviti na kraju, lahko kupci natočijo pol litra ali liter surovega mleka. Cena je nižja kot v trgovinah, saj stane mleko pri mle-komatu en evro na liter. »Občinska uprava podpira projekte, ki zbližujejo ponudnike in uporabnike ter s tem omogočajo nižanje prehranskih kilometrov. Ob mlekomatu pri Sv. Ani bodo lahko v prihodnje postavili tudi druge,« je povedal podžupan Fabio Gentile, ki je včeraj izrazil zadovoljstvo nad pridobitvijo. »Možnost kupovanja kakovostnega mleka po nižji ceni je še posebno dobrodošla danes, ko je iz podatkov zavoda Istat razvidno, da je tudi v Gorici prišlo do precejšnje podražitve mleka. Najnižja cena mleka v goriških trgovinah je 1,23 evra na liter, pri mlekomatu pa ga dobimo za en evro,« je še poudaril Gentile. Predstavnik sovodenjske zadruge Devid Humar je izpostavil, da polnijo avtomat izključno s svežim mlekom krav, ki jih krmijo s senom z goriškega letališča, Marco Mansutti pa je poudaril, da bodo na začetku prihodnjega leta pri mlekomatu prodajali tudi sire in jogurte. Na včerajšnji predstavitvi je bil prisoten tudi boksar Paolo Vidoz, ki že več let kupuje mleko pri Humarju. »Sveže mleko je dobro in bolj zdravo, dovolj ga je pre-vreti. Vedno ga kupujem za svoje sinove in sem zelo zadovoljen,« je dejal Vidoz. (Ale) Nov mlekomat bijmbaca / GORIŠKI PROSTOR Četrtek, 18. novembra 2010 15 GORICA - Pred ponedeljkovim delovnim srečanjem o glasbenem šolstvu Sodelovanje je dobrodošlo, razprava naj pove vsebino So lahko programi Glasbene matice in SCVG Emil Komel komplementarni? Glasbenemu šolstvu na Goriškem je posvečeno delovno srečanje, ki ga Glasbena matica prireja v ponedeljek, 22. novembra, ob 16. uri v Kinemaxu v Gorici. Okrogla miza je vključena v niz pobud ob praznovanju stoletnice Glasbene matice, ob zaključku razprave pa je ob 18.30 predvidena projekcija filma Muzika od Trsta do Trbiža. Med srečanjem bo v ospredju pozornosti delovanje goriške Glasbene matice in Slovenskega centra za glasbeno vzgojo Emil Komel, njuni predstavniki pa bodo pojasnili, kako gledajo na prihodnost svojih ustanov in še predvsem na okrepitev sodelovanja med njima. »Sodelovanje med Glasbeno matico in SCVG Emil Komel bi bilo nedvomno dobrodošlo; kakšno naj bo, pa upam, da bo povedala ponedeljkova razprava,« pravi predsednica šole Komel Mara Černic in pojasnjuje, da imata obe glasbeni šoli zanimive in specifične programe. »V zadnjih časih zelo dobro delamo s pianisti, ki so se uveljavili na državni ravni, in imamo razred harfe, po drugi strani pa tudi Glasbena matica z razvijanjem drugih programov dosega zelo dobre rezultate. Za nekatere instrumente in pobude bi bilo zato vredno pomisliti o združitvi moči, od česar bi imeli koristi vsi, ki kaj stavimo na glasbeno izobrazbo,« poudarja Černičeva, za katero je ponedeljkovo srečanje priložnost za izmenjavo mnenj in iskanje sinergij. »V ponedeljek bo vsakdo predstavil svojo vizijo, svoja razmišljanja in predloge. Upam pa, da bo prišlo do pozitivnih zaključkov. Doslej smo zelo občasno prirejali skupna srečanja, vendar nismo dovolj pozorno prisluhnili drug drugemu. Nismo sedli na mizo, nismo se pogovorili o pomenu, ki ga za nas imata glasba in sploh glasbeno izobraževanje,« pojasnjuje predsednica Glasbene matice Nataša Paulin, ki je prepričana, da je prišel čas za spremembe, do katerih pa mora vsekakor priti brez prisile. »Glasbeni šoli imava iste cilje, prenova glasbenega šolskega sistema pa nas sili v določene izbire, za katere se moramo odločiti s čim širšo razpravo,« poudarja Paulinova in opozarja, da bosta morala tako Glasbena matica kot SCVG Emil Komel upoštevati določila, ki jih predvideva ministrska reforma za šolsko leto 2011-2012. »S prihodnjim šolskim letom gojenci ne bodo več mogli zaključiti svojega študija pri naših ustanovah. Zaradi tega se bomo morali posvetiti učenju otrok in mladih od 6. do 19. leta starosti, nato pa bodo morali glasbeniki nadaljevati svojo pot na akademski ravni na konservatoriju,« pravi Paulinova in poudarja, da bi bilo treba sodelovanje vzpostaviti tudi glede pobud, ki jih bo sami zelo težko izpeljati. »Ne vem, ali bomo tako mi kot SCVG Emil Komel sposobni opremiti digitalni laboratorij, saj to veliko stane in je zelo zahtevno. Če bi združili moči, bi v tem primeru verjetno uspeli,« pravi Paulinova. Da mora priti do sodelovanja med slovenskima glasbenima šolama, sta prepričana tudi profesorja David Bandelj in Manuel Figheli. Prvi poučuje na SCVG Emil Komel, drugi pa na Glasbeni matici. »Nujno je treba navezati stik in združiti moči. Začetni koraki bodo morda počasni, vsekakor pa bi bilo dobro, če bi določene pobude izpeljali skupaj. V kratkem mogoče ne gre pričakovati velikih sprememb, prej ali slej pa mora priti do skupnega koraka,« poudarja Bandelj, po drugi strani pa Figheli ugotavlja, da je bilo doslej sodelovanja med ustanovama bolj malo. »Sam poučujem harmoniko, toda ne vem, kaj se dogaja v razredu harmonike na SCVG Emil Komel,« pojasnjuje Figheli, ki je prepričan, da je sodelovanje edina pot za zvišanje kakovosti obeh glasbenih šol. »Za začetek bi lahko prirejali skupna srečanja ali nastope, ki bi lahko bili tudi internega značaja. Zelo zanimivo bi bilo skupaj prirediti kak "masterclass" v okviru katerega bi k nam prišli učit in predavat profesorji in glasbeniki, ki so uveljavljeni na mednarodni ravni,« pojasnjuje Figheli in poudarja, da je treba sodelovanje razširiti tudi čez mejo. »V Sloveniji stalno prirejajo seminarje in izobraževalna srečanja; bolj pogosto bi se jih morali udeleževati, saj je ta edini način, da bi razširili svoja obzorja,« poudarja Figheli. Danjel Radetič Lekcija harmonike pri Glasbeni matici bumbaca Mladi gojenci SCVG Emil Komel bumbaca GORICA - Lokali Nočni hrup odganja goste hotela »Vprašanje predčasnega zaprtja lokalov se nas žal neposredno tiče. Problem nočnega hrupa nas je namreč že močno oškodoval. Na spletu so nas nekateri gostje ožigosali kot hotel s hrupnimi sobami, kar negativno vpliva na rezervacije.« Tako je povedal Boris Visintin, direktor goriškega Best Western - Palace hotela, ki z zaskrbljenostjo gleda na predlog župana Ettoreja Romolija o morebitnem preklicu t.i. sklepa proti nočnemu hrupu. Hotel na Korzu Italia je ena izmed štirih ustanov, ki so včeraj naslovile na goriškega prvega občana, na prefekturo in na kvesturo pismo, v katerem zahtevajo soudeležbo pri napovedanih pogajanjih med občinsko upravo in upravitelji nočnih lokalov. Ob upravi hotela bi svoje stališče v zvezi z nočnim hrupom radi izrazili tudi odbor Civis iz Ulice Crispi, goriško pokrajinsko nepremičninsko združenje in zveza malih lastnikov nepremičnin iz Gorice. Visintin je povedal, da se je njihov problem pojavil maja lani, ko so nasproti hotela ponovno odprli bar Morocco. »Razumem stališče upraviteljev lokala, ki skušajo privabiti čim več gostov, upoštevati pa je treba tudi naše potrebe in pravice gostov, ki pri nas prenočujejo in ki si po določeni uri želijo miru. Problem smo sprva skušali urediti po prijateljski poti, besede pa niso zalegle. Nekaj krat se je tudi zgodilo, da so z glasbo nadaljevali čez 2. uro po polnoči. Zahvaljujem se silam javnega reda, ki so nam v teh primerih bile vedno ob strani«, je povedal Visintin, ki ne izključuje, da bo hotel naposled ubral sodno pot. (Ale) POKRAJINA - Kmalu nov kazalnik za podeljevanje prispevkov za odpravo škode po divjadi Več denarja za Gorico in Trst Pokrajinska uprava namestila svetlobne odbojnike na 128 kilometrov svojih cest - Lovci povečali odstrel merjascev v Podgori Goriška in tržaška pokrajina bosta prejeli več denarja za odpravo škodo po divjadi. Na zadnjem zasedanju omizja krajevnih avtonomij so namreč na predlog goriške pokrajinske odbornice Mare Černic med kriterije za porazdelitev denarja vključili nov kazalnik, ki upošteva razmerje od-streljenih divjih živali in velikost območja, kjer je do odstrela prišlo. »Doslej sta bili goriška in tržaška pokrajina oškodovani zaradi njune omejene zemljepisne velikosti, na podlagi novega kazalnika pa bo prišlo do prerazporeditve sredstev med pokrajinami. Goriška pokrajina bo prejela za eno tretjino več sredstev, tržaška pa bo svojo finančno dotacijo celo podvojila,« pravi Mara Černic in pojasnjuje, da je v skladu za odpravo škode zaradi divjadi skupno petsto tisoč evrov letno. Vključitev novega kazalnika med kriterije za porazdelitev sredstev mora potrditi deželni odbor, sicer pa Černičeva pojasnjuje, da je pred nekaj tedni glede te tematike prišlo do srečanja z deželnim odbornikom Claudiom Violinom. »Pri iskanju stika z odbornikom nam je pomagal deželni svetnik Igor Ga-brovec, k spremembi kazalnikov pa so spodbudili predstavniki Kmečke zveze in kmetje, ki jim merjasci na Krasu in v Brdih pov- zročajo zelo veliko škodo,« razlaga Mara Černic, ki se je pred nekaj dnevi sestala tudi z briškimi lovci. »Svojčas sem lovce prosila, naj bodo bolj prisotni v bližini Gorice, to pa so tudi dejansko storili. Od 6. do 31. oktobra so v briškem lovskem okraju uplenili 38 merjascev, od katerih jih je bilo kar 11 uplenjenih v Podgori,« razlaga Černičeva in pojasnjuje, da so drugih 11 merjascev uplenili v Ločniku, 6 v Pevmi, 4 v Števerja-nu in po tri v Mošu in na Jazbinah. Pokrajina je sicer v zadnjih tednih izpeljala še eno pobudo, ki zadeva divje živali oz. varnost v cestnem prometu. »Na dva tisoč stebričkov ob 128 kilometrih pokrajinskih cest smo namestili svetlobne od-bojnike, ki odvračajo živali od nočnega prečkanja cestišča, ko mimo privozijo avtomobili,« pravi Mara Černic. Svetlobne od-bojnike so med drugim namestili tudi na pokrajinske ceste med Pevmo in Števerjanom, med Devetaki in Selcami, med Zagrajem in Sovodnjam. »Svetlobne odbojnike bi bilo treba namestiti tudi ob cesti v Grojni, s katero pa upravlja goriška občina, in cesti za Mošem, za katero je pristojna dežela,« ugotavlja Černičeva in pojasnjuje, da je pokrajina v namestitev svetlobnih odbojnikov vložila 11.000 evrov. (dr) Svetlobni odbojniki odvračajo divje živali od nočnega prečkanja cest bumbaca TRŽIČ - Aretirali romunski par S klonirano kartico kupovala televizor Izbrala sta si lep 40-palčni televizor, ko sta ga nameravala plačati, pa nekaj ni bilo v redu s kreditno kartico. Prodajalec je večkrat poskusil unovčiti plačilo, a mu ni nikakor uspelo, tako da je posumil v veljavnost kartice in nato obvestil sile javnega reda. Na kraj so prišli policisti tržaškega komisaria-ta in ugotovili, da je bila kreditna kartica klonirana. Zaradi tega so nataknili lisice mlademu romunskemu paru, in sicer 20-letni ženski in 30-letnemu moškemu. Dogodek se je pripetil v začetku novembra, nato pa so policisti sprožili obsežno preiskovalno akcijo. Romunska državljana sta name- ravala kupiti LED-televizor, vreden okrog tisoč evrov, policisti pa so med preiskavo ugotovili, da je pred kratkim dvojica poskusila kupiti še dva prenosna računalnika in tri predvajalnike Ipod, ki so bili skupno vredni nekaj tisoč evrov. V naknadnem preiskovalnem delu so policisti ugotovili, da sta romunska državljana posedovala več kloniranih kreditnih kartic, ki sta jih uporabila za svoje nakupe v številnih trgovinah Furlanije-Julijske-krajine, Tridentinskega in Južne tirolske. Moškega so z obtožbo goljufije in ponarejanja kreditnih kartic prepeljali v goriški zapor, žensko pa v tržaškega. GORICA - Nova računalniška storitev Odslej tudi preko spleta vložitev prošnje za potni list Sprejemali bodo naročila za odvzem prstnih odtisov Policija uvaja novo računalniško storitev, s katero se želi približati državljanom. Odslej bo tako preko spleta mogoče začeti postopek za vložitev prošnje za pridobitev elektronskega potnega lista. Na notranjem ministrstvu so namreč razvili nov računalniški program, s katerim so poenostavili postopek za izdajo elektronskega potnega lista. Interesenti morajo odpreti spletno stran www.passaportionline.poli-ziadistato.it, kjer morajo v okenca vpisati svoje ime, priimek, datum rojstva in bivališče. Na spletni strani se bo mogoče naročiti tudi na odvzem prstnih odtisov. Vpisati bo treba dan in uro, nato pa se bo treba odpraviti v goriško kvesturo ali pa na policijski komisariat v Tržiču. Vsak uporabnik bo preko spleta lahko vložil največ pet prošenj za izdajo potnih listov, v družini s šestimi člani bosta zato morali vložiti prošnje dve osebi. Datum naročila bo mogoče tudi spreminjati; pred določitvijo novega termina bo vsekakor treba izbrisati že izbranega. Kdor na domu nima dostopa v svetovni splet, bo lahko vložil prošnjo v matičnem uradu občine, v kateri ima bivališče. 16 Sobota, 20. novembra 2010 GORIŠKI PROSTOR / NOVA GORICA - Arčon na sestanku v Ljubljani Vila Rafut ni več naprodaj, obeta se prenos na občino Arčon predlagal, da se vila brezplačno prenese na lokalno skupnost - Nadaljnji pogovori v prihodnjih mesecih »Vila Rafut ni več naprodaj,« je povedal novogoriški župan Matej Arčon po sestanku z Mitjem Valičem, generalnim direktorjem Direktorata za investicije na ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo v Ljubljani. Novogoriška občina in omenjeno ministrstvo sta dosegla načelni dogovor glede bodoče usode vile: Arčon je v Ljubljani predlagal, da se vila brezplačno prenese na lokalno skupnost. Pogovori in nadaljnja usklajevanja se bodo nadaljevali v začetku prihodnjega leta. Vilo Rafut je omenjeno ministrstvo že pred časom začelo prodajati za dober milijon evrov. V tem času se je oglasilo tudi nekaj ponudnikov z nezavezujočimi ponudbami. Mestna občina Nova Gorica ima predkupno pravico za vilo in zgornji del parka, medtem ko je spodnji del parka že v njeni lasti. Ko smo o tem v začetku novembra spraševali tedanjega župana Mirka Brulca, je povedal, da se je občinska uprava s pristojnimi zgolj pogovarjala okrog uveljavljanja predkupne pravice, da pa bo to odločitev nove občinske uprave in novega župana. V začetku tega tedna je novi župan Ma- tej Arčon povedal, da je občina že uveljavljala predkupno pravico za vilo, in sicer septembra letos. Z ministrstva je tako te dni prišla ponudba za odkup, vendar je Arčon napovedal, da je ne bo sprejel, in dodal, da namerava na sestanku s pristojnimi v Ljubljani predlagati možnost brezplačnega prenosa objekta na lokalno skupnost. Po četrtkovem sestanku je torej jasno, da občina ne bo uveljavljala predkupne pravice na tem objektu, bi pa ob prenosu Vile Rafut na lokalno skupnost prevzela obveznosti, ki izhajajo iz njene obnove, uporabe in upravljanja. Prek Regijske razvojne agencije naj bi občina poiskala tudi možnosti pridobivanja evropskih sredstev za revitalizacijo objekta, tako po vsebinski kot finančni plati, obe strani pa bosta preučili pravne podlage in pogoje za izvedbo te pobude. Z ministrstvom se bodo pogovarjali tudi o možnosti parcelacije zemljišč, tako bi občina lahko odkupila še zgornji del parka. »Najbolj pomembno je, da je prodaja ustavljena in da je interes pri ministrstvu, da se vila prenese na lokalno skupnost. Mislim, da gre za velik uspeh,« pravi župan Matej Arčon. (km) GORIŠKA BRDA - Trikilometrska trasa Učna pot po sledeh Alojza Gradnika Slabo vreme v minulih dneh, ki je poskrbelo za razmočen in blaten teren, je včeraj žal preprečilo otvoritveni pohod po Gradnikovi učni poti. Ta je nastala v sodelovanju osnovne šole Dobrovo, občine Brda, tamkajšnjega TlC-a in planinskega društva. Trikilometrska trasa poti pa vseeno vabi obiskovalce na sprehod po briških vinogradih, sadovnjakih in vaseh, prepleten s sledovi, ki jih je zapustil pesnik, prevajalec in sodnik Alojz Gradnik. Spomin na pesnika, ki je preminil leta 1967, je med domačini še vedno živ. V pot so vtkane postojanke, ki obiskovalca popeljejo po njegovih stopinjah: v rojstni hiši v Medani, kjer je 12-članska družina nekaj let živela v najemu, je postavljena stalna razstava o njegovem življenju, na vaškem pokopališču je moč obiskati pesnikov grob. Vmes pa lahko pohodniki občudujejo briško naravo, ki je pesnika tolikokrat navdihnila v njegovih delih. Posebno doživetje je razgledna točka. Tam bodo uredili ploščad, od koder se ponuja pogled na kar 24 zvonikov na briških gričih. Gre za prvo od šestih načrtovanih poti, ki jih bodo do pomladi uredili v Goriških Brdih. »Ta je učna, ostale bodo pa planinske poti,« pojasnjuje Zvezdan Mikulin, tajnik briškega planinskega društva. Učna pot začenja pri gradu Dobrovo, kjer pohodnike na nezahtevno pot pospremi prva informativna tabla v slovenskem, italijanskem in angleškem jeziku, Informativna tabla na začetku Gradnikove poti foto k.m. ki je v desetih točkah posvečena predvsem Gradnikovim pesniškim zbirkam. Pot nato z Dobrovega vodi proti Meda-ni po makadamskih stranpoteh, med vinogradi, sadovnjaki. V Medani si je moč ogledati Gradnikovo rojstno hišo, kjer je družina živela kratek čas, sedaj pa je v objektu poleg omenjene stalne razstave tudi galerija. Trenutno so v njej na ogled pesnikovi portreti, ki so jih ustvarili učenci osnovne šole Dobrovo. V bližini medanskega pokopališča je Gradnikova domačija, ki pa žal propada. Briška občina jo je sicer želela odkupiti in jo rešiti pred uničujočim zobom časa, vendar se je zadeva zapletla zaradi večjega števila dedičev. Na objektu se je pred časom udr-la streha, kar je po vsej verjetnosti dokončno zapečatilo njegovo usodo. Informativna tabla ob pokopališču popotnike seznani s tem, da je pesnik zadnji počitek našel v ljubljeni Medani. Grob je z obeh strani obdan s cipresama, na nagrobni plošči pa so izpisani verzi iz njegovega soneta Večerne sence. Obenem pa je z informativne table moč izvedeti še, da so ob rojstvu otroka bogati ljudje zasadili cipreso v bližini doma. V Vipolžah rastejo v grajskem parku starega gradu večstoletne in največje ciprese na Slovenskem. Tudi v nadaljevanju se razlage na informativnih tablah posvečajo tipičnemu briškemu rastlinju oziroma kulturam kot so fige, grozdje, oljke, murve, slive in češnje. (km) Vila Rafut je eden najlepših primerov neoislamske kulture v Evropi foto k. m. Aretirali 27-letnika Karabinjerji iz Tržiča so aretirali 27-let-nega Marcella Solazza, delavca v ladjedelništvu, ki je po rodu iz Apulije. Do aretacije je prišlo v okviru obsežne operacije, ki so jo sile javnega reda izvedle med Kalabrijo, Abruci in drugimi italijanskimi deželami. Solazza naj bi bil vključen v kriminalno združbo, ki je pre-prodajala drogo. Zaščita mladoletnikov Danes bodo na sedežu goriškega zdravstvenega podjetja podpisali sporazum za zaščito mladoletnikov v sodnih postopkih. V petek Romoli pri Arčonu Prvo uradno srečanje med novogoriškim županom Matejem Arčonom, ki je funkcijo nastopil pred dobrim tednom, in goriškim županom Ettorejem Romo-lijem bo v petek, 26. novembra, na sedežu novogoriške občine. Arčon se bo z gostom pogovarjal o možnostih za krepitev sodelovanja. (km) Gorica na spletu I, v« v v • Konec meseca čiščenje bregov Vipave Na območju sovodenjske občine se bo 29. novembra začelo čiščenje bregov reke Vipave. Za poseg so se na deželi odločili, potem ko je Vipava septembra prestopila svoje bregove in poplavila nekaj hiš v Rupi in Gabrjah. Dela je odredil deželni odbornik za civilno zaščito Riccardo Riccardi, posegi pa bodo zaobjeli sečnjo drevja in grmičevja, ki je zaraslo strugo in brežine reke Vipave. Za uresničitev posega bo po vsej verjetnosti treba poseči in odstraniti rastlinje na bregovih, ki so v zasebni lasti. Zaradi tega so iz uradov sovodenjske občine že odposlali pisno obvestilo lastnikom zemljišč, ki zdaj morajo odgovoriti občini in pisno pooblastiti podjetje Edilalpi iz kraja Arta Terme, da lahko stopi na njihova zemljišča. Ob zaključku posega bodo delavci podjetja Edi-lalpi naložil les zunaj dosega poplavnih voda, kjer bo na razpolago lastnikom zemljišč. Fundacija Goriške hranilnice je v okviru razpisa Giovanidee nagradila kulturno združenje MAS, ki se je prijavila s spletnim portalom www.goriziatube.it. Proti vsem mafijam Danes ob 17. uri bo na Trgu Falcone Bor-sellino v Tržiču pobuda »Contro tutte le mafie« (Proti vsem mafijam). Prebirali bodo besedila in delili informativni material. Danes praznik dreves Goriška zveza Legambiente bo danes priredila praznik dreves, v okviru katerega bodo med 10. in 12. uro sadili drevesa pri novi bolnišnici. Za informacije pokličite na tel. 340-0012185. Posvet o disleksiji Na goriški pokrajini zbirajo prijave za udeležbo na posvetu o problemih dojemanja in disleksiji. Na posvetu, ki bo 1. decembra na pokrajini, bodo spregovorili izvedenci iz cele Italije. Združitev Italije na Goriškem Danes ob 10. uri bo na sedežu Fundacije Goriške hranilnice posvet o učinkih procesa združitve Italije na goriško stvarnost. Z moderatorko Dalio Vodice se bodo pogovarjali zgodovinarji Georg Meyr, Roberto Spazzali, Franco Cecotti in Giulio Mellinato. Prireja združenje eStoria. • • • V V • Spomin nanje je se ziv Odprli dokumentarno razstavo - Župan Matej Arčon predlagal spremembo »hiške« v muzej Prvačina v Vipavski dolini je znana tudi po tem, da je bila bolj kot drugi kraji na Goriškem zaznamovana s pojavom svojevrstnega vala izseljevanja, ki mu pravimo aleksandrinke. V spomin na dekleta in žene, ki so v prvi polovici prejšnjega stoletja odhajale v Egipt, da bi se tam zaposlile, so pred kakim letom odprli manjšo razstavno sobo v hiši blizu vaške cerkve. Pred petimi leti je nastalo tudi zelo delavno kulturno društvo, ki želi ohraniti dediščino aleksandrink. V soboto je bilo v Prvačini praznično in veselo, saj je omenjeno društvo pripravilo občuteno in prisrčno prireditev z naslovom »Skoraj pozabljene«, pod katerim se skrivajo zgodbe pogumnih deklet in žena, ki so žrtvovale svojo mladost, da bi z zasluženim denarjem izvlekle iz bede sebe in družine. Prireditev je potekala na trgu sredi vasi, in sicer na stopnišču, ki pelje h cerkvi. Z lepo slovensko pesmijo je nastopil moški pevski zbor Lijak 1883 z Vogrske-ga, pobudo, ki je sovpadala z odprtjem dokumentarne razstave, pa so pozdravili nov novogoriški župan Matej Arčon, ravnatelj Goriškega muzeja Andrej Malnič ter Daša Koprivec, kot predstavnica Slovenskega etnografskega muzeja v Ljubljani. Vsi trije so se pohvalno izrazili o društvu in o prizadevanjih, ki jih vlaga v ohranitev zgodovinskega spomina na poglavje aleksandrink, ki nekoliko tonilo v pozabo. Zupan je celo nakazal možnost od- Prireditev na stopnišču sredi Prvačine kupa tako imenovane »hiške«, ki naj bi se spremenila v pravi manjši muzej. Zgodbe o aleksandrinkah in o pripravah na zelo lepo urejeno razstavo so pripovedovale nekatere članice društva. Prav iz njihovih pripovedi je bilo občutiti, kako močno je pojav aleksandrink zakoreninjen v zavesti slehernega vaščana Prvačine in okoliških vasi. Na koncu so foto vip si udeleženci praznika ogledali razstavo, nakar so lahko okusili slaščice in druge dobrote, ki so jih domače ženske spekle po receptih, ki so jih domov prinašale aleksandrinke. Na voljo je bilo tudi vino s posrečenim nazivom »Kapljice spomina«, ki ga je za to priložnost pripravil domači vinogradnik, tudi sam potomec aleksandrinke. (vip) / GORIŠKI PROSTOR Sobota, 20. novembra 2010 1 7 GORICA - O_Persuasioni Anna Kanakis predstavlja knjigo Popoldne srečanje o moških in koncert tria iz Trsta V današnjem programu Ex Bor-derjevega praznika kulture »O_Persua-sioni« izstopa srečanje s filmsko igralko Anno Kanakis, ki se je letos preizkusila tudi kot pisateljica. Tako bo drevi ob 20.45 v deželnem avditoriju v Gorici predstavila svojo knjigo »Sei cosi mia quando dormi«. Odlomke bo prebirala Mariolina De Feo. Že ob 17. uri bo v avditoriju sre- ANNA čanje z naslovom »Obiettivo maschio!«, Kanakis med katerim bosta spregovorili novinarki Arianna Chieli in Nadia Busato, ki svo- predstavil svojo zadnjo zgoščenko Come je članke pišeta za revije Grazia, Playboy il re di un paese piovoso.« Trio sestavljajo Italia in Leiweb. Ob 18.45 bo nastopil pevka Alessandra Chiurco, rogist Flavio tržaški glasbeni trio Anna Garato, ki bo Davanzo in pianistka Anna Garano. CI3 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI PROVVIDEN TI, Travnik 34, tel. 0481531972. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU BRAČAN (FARO), Ul. XXIV Maggio 70, tel. 0481-60395. DEŽURNA LEKARNA V ŠKOCJANU RAMPINO, Trg Venezia 15, tel. 048176039. DEŽURNA LEKARNA V ROMANSU DEL TORRE, Ul. Latina 77, tel. 048190026. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU S. ANTONIO, Ul. Romana 93, tel. 0481-40497. Gledališče ABONMA LJUBITELJSKIH GLEDALIŠKIH SKUPIN v organizaciji PD Štandrež v župnijski dvorani Anton Gregorčič v Štandrežu: 12. decembra ob 17. uri »Črna komedija«, nastopa gledališka skupina KUD Dolomiti -Dobrova; 9. januarja 2011 ob 16. uri »Dan oddiha«, nastopa GD Kontrada - Kanal; 29. januarja 2011 ob 20. uri premiera; 30. januarja ob 17. uri »Zbeži od žene«, nastopa dramski odsek PD Štandrež; informacije po tel. 0481-20678 (Božidar Tabaj). GLEDALIŠKI FESTIVAL GORIŠKI GRAD: gledališču Verdi v Gorici: v soboto, 27. novembra, ob 20.30 »Oblivion show«; predprodaja vstopnic v knjigarni Antonini na Korzu Italia 51/a v Gorici (tel. 0481-30212). V GLEDALIŠČU VERDI V GORICI bo v sredo, 24. novembra, ob 20.45 koncert »Briganti emigranti« Eugenia Benna-ta; informacije po tel. 0481-383327 in na spletni strani www3.comune.gori-zia.it/teatro. V OBČINSKEM GLEDALIŠČU V GRADIŠČU bo v ponedeljek, 22. novembra, ob 21. uri »Testimoni«, igrajo Giampiero Ingrassia, Cesare Bocci in Giovanni Vettorazzo; informacije blagajni v Ul. Ciotti 1 v Gradišču (tel. 0481-969753). V OBČINSKEM GLEDALIŠČU V KRMINU v sredo, 1. decembra, »Spirito allegro«, igrajo Corrado Tedeschi, Debora Caprioglio in Marioletta Bideri; Kam po bencin Danes in jutri bodo na Goriškem dežurne naslednje bencinske črpalke: GORICA AGIP - Ul. Duca dAosta 74 ESSO - Ul. Brass 7/b ERG - Ul. Brig. Re, na državni cesti 56 km 33+ TRŽIČ ESSO - Ul. Boito 64 API - Ul. Grado RONKE SHELL - Ul. Redipuglia 25/a ERG - Ul. Aquileia 35 FOLJAN-REDIPULJA TOTAL - Ul. Pietro Micca 15 ŠLOVRENC AGIP - Ul. Nazionale, na državni cesti 56 VILEŠ ERG - Državna cesta 351 km 16+250 KRMIN SHELL - Drevored Venezia Giulia 23 informacije po tel. 0481-532317 in 0481-630057. V OBČINSKEM GLEDALIŠČU V TRŽIČU: 23. in 24. novembra, ob 20.45 »Oblivion Show«; 25. novembra ob 20.45 koncert polifoničnega zbora iz Rude; informacije po tel. 0481790470. V SLOVENSKEM NARODNEM GLEDALIŠČU NOVA GORICA na Trgu Edvarda Kardelja 5 v Novi Gorici bo danes, 20. novembra, ob 10.30 in 16. uri (Goriški vrtiljak) Polonca Kovač: »Zelišča male čarovnice«, gostovanje Lutkovnega gledališča Maribor; ob 10.30 gledališka igralnica z Nevenko Vrančič: »Psiček in muca«; predpro-daj a in informacije na blagaj-na.sng@siol.net in po tel. 0038653352247. ZIMSKI POPOLDNEVI v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici ob 16.30: v soboto, 27. novembra »Acqua«, nastopa gledališka skupina Unoteatro (za vse starosti); informacije v uradih CTA, Ul. Cappuccini 19/1 v Gorici od ponedeljka do petka med 10. in 12. uro ter med 15. in 16.30, ob petkih med 10. in 14. uro (tel. 0481-537280, info@cta-gorizia.it, www.ctagorizia.it/blog). U Kino DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 16.00 - 18.40 -21.30 »Harry Potter e i doni della morte: parte 1«. Dvorana 2: 16.15 »Oceani« (digital 3D); 17.50 - 20.10 - 22.10 »Una vita tran-quilla«. Dvorana 3: 17.30 - 20.00 »Stanno tutti bene«; 22.10 »Ti presento un amico«. DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 17.45 - 20.30 »Harry Potter e i doni della morte: parte 1«. Dvorana 2: 18.15 - 20.15 - 22.15 »Saw 3D« (digital 3D). Dvorana 3: 16.00 - 18.40 - 21.30 »Harry Potter e i doni della morte: parte 1«. Dvorana 4: 17.15 - 20.00 »Un marito di troppo«; 22.10 »Harry Potter e i doni della morte: parte 1«. Dvorana 5: 17.30 - 20.00 »Stanno tutti bene«; 22.00 »Unstoppable - Fuori controllo«. Razstave STALNA RAZSTAVA GLASBIL sodobne izdelave z naslovom »Theatrum In-strumentorum« je na ogled v dvorani deželnih stanov goriškega gradu od torka do nedelje med 10. in 19. uro; informacije na www.comune.gorizia.it. V GALERIJI A. KOSIČ (Raštel 5-7/Trav-niku 62) v Gorici (vhod skozi trgovino obutev Kosič) je na ogled razstava akvarelov in olij Andreja Kosiča od torka do sobote med 9. in 12.30 ter med 15. in 19.30. V GALERIJI FRNAŽA v Novi Gorici bo do 26. novembra na ogled razstava slik »Zahodi sonca« Miroslava Ivankovica. V GALERIJI ARS na Travniku v Gorici je na ogled razstava Deziderija Švare z naslovom »Nenapisana pisma...«. V MUZEJU TERITORIJA V KRMINU je na ogled razstava del Dore Bassi; do 21. novembra od četrtka do sobote med 16. in 19. uro, ob nedeljah med 10.30 in 12.30 ter med 16. in 19. uro. OB 70. LETNICI KLAVDIJA PALČIČA bo v Kulturnem domu v Gorici odprtje raz- stave »Pripovedna prehajanja« v ponedeljek, 22. novembra, ob 18. uri. V GALERIJI DORE BASSI v deželnem avditoriju v Ul. Roma v Gorici bo od 24. novembra do 8. decembra razstavljal Davide Garbuggio in od 28. decembra do 12. januarja 2011 bo razstavljala Alessandra Bernardis; od ponedeljka do sobote med 10. in 12. ter med 16. in 19. uro, informacije po tel. 0481-383287-383297, www.comune.gorizia.it, urp@comu-ne.gorizia.it. V VEČNAMENSKEM CENTRU v Ul. Baiamonti v Gorici bo v sredo, 24. novembra, ob 16. uri odprtje prodajne razstave izdelkov udeležencev laboratorijev centrov CISI in ANFASS iz Gorice. Razstava bo odprta v sredo, 24. novembra, od 16. do 20. ure, v četrtek in petek, 25. in 26. novembra, od 9. do 19. ure ter v soboto, 27. novembra, od 9. do 17. ure. GORIŠKA ARHEOLOŠKA SKUPINA (posta@gagoriziano.org, www.gagori-ziano.org) prireja voden ogled razstave »Munch e lo spirito del Nord - Scandinavia nel secondo Ottocento« v vili Manin v Passarianu v nedeljo, 9. januarja 2011; informacije in razervaci-je do 25. novembra po tel. 348-7606976 (med 14. in 18. uro). V KULTURNEM CENTRU LOJZE BRATUŽ v Gorici je na ogled likovna razstava koroškega umetnika Gustava Ja V GALERIJI MARIA DI IORIA v državni knjižnici v Gorici je na ogled razstava z naslovom »Stefano d'Ungheria, fon-datore dello Stato e Apostolo della na-zione«; do 28. januarja 2011 z brezplačnim vstopom od ponedeljka do petka med 10.30 in 18.30, ob sobotah med 10.30 in 13.30. V POKRAJINSKIH MUZEJIH v goriškem grajskem naselju je na ogled razstava fotografij filmskih zvezd med 30. in 50. leti Artura Gherga; do 31. januarja 2011. V RAZSTAVNIH PROSTORIH FUNDACIJE GORIŠKE HRANILNICE v Ul. Carducci 2 v Gorici je ob stoletnici smrti Carla Michelstaedterja na ogled razstava »Far di se stesso fiam-ma«; do 27. februarja 2011 od torka do petka med 10. in 13. uro in med 16. in 19. uro, ob sobotah in nedeljah med 10. in 19. uro. Vsako soboto bo ob 17. uri brezplačni vodeni ogled, ob nedeljah bosta brezplačna vodena ogleda dva, ob 11. in 17. uri. Hfl Osmice À Koncerti Zveza Slovenske Katoliške Prosvete - Gorica CECILIJANKA 2010 REVIJA GORIŠKIH PEVSKIH ZBOROV Sodelujejo tudi zbori iz tržaške in videmske pokrajine ter Koroške in Slovenije. POSVEČENA JE glasbeniku EMILU KOMELU ob 50-letnici smrti GORICA, KULTURNI CENTER LOJZE BRATUŽ Danes, 20. novembra 2010, ob 20.30 Jutri, 21. novembra 2010, ob 17. uri Revija poteka pod pokroviteljstvom goriške občine in pokrajinske uprave In ob podpori Javnega Sklada za kulturne dejavnosti Republike Slovenije in Fundacije Cassa di Risparmio iz Gorice skuto, mariniran goveji file s krompirjevo tortico s hrenom, čokoladna pita s hruškami. Udeleženci prejmejo v dar recepte in potrdilo o obiskovanju tečaja; vpisovanja po tel. 334-2825853, pro-mo@adformandum.eu. M Izleti BERTO TONKIČ v Doberdobu je odprl osmico; toči belo in črno vino ter nudi domač prigrizek; tel. 0481-78066. V DOBERDOBU pri Dolincah (Ul. Bra-tuž) je odprl osmico Marko Ferfolja »Belota«; tel. 329-6483970. KD SOVODNJE organizira v soboto in nedeljo, 18. in 19. decembra, dvodnevni izlet v Brunik, Merano in Bo-cen. Odhod iz Sovodenj v soboto ob 6.30. Prihod v Brunico ob uri kosila. Posamezen ogled mesta in tržnic. V zgodnjih popoldanskih urah prihod v Merano in čas na razpolago za ogled mesta in tržnic. Skupna večerja v pivnici Forst v vasici Lagundo. V nedeljo zjutraj obisk tovarne keramik Thun. Sledi ogled središča Bocna z vodičem. Kosilo prosto. Popoldan na razpolago za ogled muzejev, tržnic in drugih zanimivosti mesta. Povratek v Sovodnje v večernih urah; informacije in vpisovanje po tel. 349-3666161 (Erik) do 30. novembra. REVIJA »STRADE«, ki jo izdaja zadruga Arcobaleno, je pobudnik niza izletov, med katerimi bodo spoznali nekatere slovenske reke in kraje, skozi katere tečejo. Prvi izlet bo 4. decembra z zbirališčem bo ob 10. uri na Trgu Virgilio, nato pa bodo izletniki obiskali izvira Hublja in Vipave, arheološko najdišče in muzej v Ajdovščini, rimske ostaline v Hrušici in Vipavski križ. Poleg krajevnih vodičev bodo izletnike spremljali direktor revije Stra-de Andrea Bellavite, predsednik društva Jadro Karlo Mucci in Alessandro Astone. Izlet stane 50 evrov, cena pa vključuje prevoz, kosilo in vstopnino za muzeje. Vpise zbirajo v turističnem uradu CTS v Ulici Diaz v Gorici (tel. 0481-82273). □ Obvestila ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PRO-SVETE prireja danes, 20. novembra, ob 20.30 in v nedeljo, 21. novembra, ob 17. uri v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici 52. revijo goriških pevskih zborov Cecilijanka. Sodelujejo tudi zbori iz tržaške in videmske pokrajine ter Koroške in Slovenije. Posvečena je glasbeniku Emilu Komelu ob 50-letnici smrti. V KULTURNEM DOMU V NOVI GORICI v sredo, 24. novembra, ob 20.15 bo koncert skupine Feedback; informacije po tel. 003865-3354013, www.kulturnidom-ng.si. VEČERNI KONCERTI združenja Rodolfo Lipizer v deželnem avditoriju v Ul. Roma v Gorici: v petek, 26. novembra, ob 20.45 »Il giocatore« Cherubinija, »La serva padrona« Pergolesija in »Opera giocosa italiana«; informacije in rezervacije po lipizer@lipizer.it in www.lipizer.it. ZDRUŽENJE MUSICA APERTA prireja v okviru glasbenega niza »Gorizia classica« danes, 20. novembra, ob 17. uri v dvorani Pokrajinskih muzejev v goriškem grajskem naselju koncert pianista Marca Grieca; vstop prost. 9 Šolske vesti JESEN NA MIZI: Ad formandum vabi k vpisu na kulinarični tečaj, namenjen ljubiteljem kuhanja, ki bo v četrtek, 25. novembra, ob 18. uri v Dijaškem domu S. Gregorčiča v Gorici. Jedilni list: bučni njoki z žajbljevim maslom in dimljeno AŠKD KREMENJAK IZ JAMELJ prireja tekmovanje v briškoli vsaki petek v večnamenskem centru v Jamljah; vpisovanje od 20. ure naprej. KRUT obvešča, da je goriški urad odprt ob torkih od 9. do 13. ure (tel. 0481530927). KNJIŽNIČNI SISTEM GORIŠKE POKRAJINE prireja srečanja za otroke z naslovom »Leggimi tanto. Leggimi forte«; danes, 20. novembra, ob 10.30 v knjižnici v Krminu, ob 11. uri v knjižnici v Tržiču in ob 15. uri v knjižnici v Zagraju. PD RUPA-PEČ prireja tečaj božičnih izdelkov, ki ga bo vodila poznana umetnica Patrizia Bottaz (v petek, 26. novembra, in v petek, 3. decembra); informacije in vpisovanje po tel. 0481882095 (Alma Pavletič) samo še danes, 20. novembra. V SPOMIN NA MIRKA ŠPACAPANA bo danes, 20. novembra, ob 18. uri maša v cerkvi Sv. Justa v Podgori. DRUŽBA ROGOS prireja v sprejemnem centru Gradina tečaj »Ribe v morju in na krožniku - spoznavanje naših rib iz ekološkega in kulinaričnega vidika«. Predavanja v italijanskem jeziku bodo v petek, 26. novembra, ter v petek, 3., in v soboto, 4. decembra od 19.30 do 21.30; informacije in vpisovanje na inforo-gos@gmail.com ali po tel. 333-4056800. UPOKOJENCI CISL za goriški center, Moš in Števerjan prireja v soboto, 11. decembra, božični srečanje v restavraciji Tre Soldi Goriziani v Gorici; informacije in rezervacije na sedežu v Ul. Manzoni 5 v Gorici ali po tel. 0481533321 od ponedeljka do petka. GORIŠKA POKRAJINA obvešča, da bosta zgodovinski arhiv in knjižnica zaprti ob sredah zaradi izpopolnjevalne-ga tečaja uslužbencev do 29. decembra. 0 Prireditve ZSKD vabi na predstavitev prevoda »Slava vojvodine Kranjske«, ki bo v ponedeljek, 29. novembra, ob 18. uri v Kulturnem domu v Gorici. AŠKD KREMENJAK vabi danes, 20. novembra, ob 20. uri v večnamenski center v Jamljah na predstavitev 13. društvenega koledarja z naslovom »Naše zlate roke«. Na predstavitvi bodo organizatorji predvajali kratek film o nastajanju letošnjega koledarja, ki je posvečen domačinom, ki se ukvarjajo z umetniškim udejstvovanjem. Za klavirsko spremljavo bo poskrbela Beatrice Orlando. V KULTURNEM DOMU V GORICI bo danes, 20. novembra, ob 20.30 prireditev »Gorizia ascolta prima che s'alzi il vento« v organizaciji združenja Pan-ta rhei iz Gorice. GLASBENA MATICA prireja v goriškem Kinemaxu ob 100-letnici delovanja v sodelovanju s Kinoateljem in SCGV Emil Komel v ponedeljek, 22. novembra, med 16. in 18.30 delovno srečanje z naslovom »Glasbeno šolstvo na Goriškem«, sledila bo predstavitev dokumentarnega filma »Muzika od Trsta do Trbiža«. V KINODVORANI DAMS-A na Travniku 41 v Gorici bodo predvajali filme v sklopu projekta »Nouvelle Vague - Dall'Europa agli USA«: v ponedeljek, 22. novembra, ob 20.30 »Taxi Driver«; vstop je prost, obvezna je rezervacija po tel. 0481-536069 ali na se-greteria.eva@gmail.com. GORIŠKA MOHORJEVA DRUŽBA vabi na predstavitev Knjižne zbirke za leto 2011 in Našega koledarja 2011 v četrtek, 25. novembra, ob 17. uri v galeriji Ars na Travniku 25 v Gorici. GORIŠKA POKRAJINSKA MEDIATE-KA UGO CASIRAGHI prireja filmski pregled glasbenih zvrsti v šestdesetih in sedemdesetih letih z naslovom »Od travnikov v Woodstocku do cest v Bronxu«. Pred projekcijami bodo potekala tematska srečanja: v četrtek, 25. novembra, ob 18. uri v goriški me-diateki v Ul. Bombi 7 v Gorici »Elektronska glasba: prepovedan planet?«, sodeloval bo Luca Cossettini, raziskovalec na področju muzikologije in zgodovine glasbe pri Videmski univerzi. Ob 20.45 v goriškem Kinema-xu »Berlin Calling«. ZSKD IN GLASBENA MATICA vabita mlade na jazz delavnico s prof. An-drejko Možina, ki bo v soboto, 27. novembra, od 15. do 18. ure v Tumovi dvorani v KB centru. 0 Mali oglasi IŠČEM SLOVAR SSKJ - DZS tel. 0481882592 ali 338-7124855. Pogrebi DANES V GORICI: 11.00, Livio Tunini iz splošne bolnišnice v cerkev Srca Jezusovega in na glavno pokopališče. DANES V FARI: 11.00, Diomira Pe-corari vd. Marega na pokopališču. DANES V TRŽIČU: 10.50, Tullio Mo- raro iz bolnišnice v cerkev Device Marcelliane, sledila bo upepelitev. 20.11.2005 20.11.2010 Bernardka Radetič Si in vedno boš naša zvezda repatica. Društvo Tržič 18 Sobota, 20. novembra 2010 MNENJA, RUBRIKE SLOVENIJA TA TEDEN Najvišji sodniki kot branjevke Vojko Flegar / Še malo, pa bo slovensko vrhovno sodišče praznovalo prvo obletnico. Ne prav slavno: konec februarja prihodnje leto bo namreč minilo leto dni, kar nima predsednika, temveč le »poslovodečo« predsednico. In čeprav je pravosodni minister Aleš Zalar nedavno v parlament spet poslal predlog za izvolitev predsednika, ni izključeno, da bo tudi ta poskus izbire prvega sodnika v državi spodletel. Celo prav verjetno je. Prvi kandidat, ki se je v začetku letošnjega leta prijavil na razpis pravosodnega ministrstva, je obtičal že v situ svojih kolegov vrhovnih sodnikov, prav tako pa ni dobil pravzaprav nujne podpore sodnega sveta. Drugemu kandidatu, dotedanjemu podpredsedniku vrhovnega sodišča, je šlo nekoliko bolje. Dobil je podporo sodnega sveta, čeprav ne tudi »posvetovalne« podpore občnega zbora vrhovnih sodnikov. Minister Zalar formalno tako maja letos ni imel formalnega razloga, da ga ne predlaga poslancem v izvolitev, bilo pa je očitno, da je to storil s precej težkim srcem. Razmerje političnih sil kandidatu ni bilo naklonjeno, pri čemer pa je bilo očitno, da je opozicija kandidatu naklonjena (in kandidat svetovnonazorsko bližje njej), vladna koalicija pa ne; samo ministrova stranka je iz »lojalnosti« napovedala podporo predlogu. S komaj tretjino glasov vseh poslancev se je bil nato tudi ta kandidat za predsednika vrhovnega sodišča nazadnje prisiljen posloviti. Zdaj je, kot rečeno, v parlamentu še tretji predlog. Tokratni kandidat, nekdanji sodnik koprskega sodišča Branko Masleša, je v »predhodnem postopku« dobil podporo tako vrhovnih sodnikov kot sodnega sveta. A še preden je pravosodni minister Zalar predlog poslal na poslanske klopi, so se v javnosti na kandidatov račun pojavili očitki in obtožbe na račun njegovega dela in obnašanja pred dvajsetimi in več leti. Masleša da je bil, če strnem bistvo teh očitkov, ob neki priložnosti, ko je bil kot preiskovalni sodnik poklican na kraj dejanja, izrazil navdušenje nad natančnim strelom v čelo, s katerim je obmejni stražar vojske nekdanje Jugoslavije ubil človeka, ki je ilegalno prečkal mejo z Italijo, v dneh osamosvojitvene vojne (junija leta 1990) pa da je govoril o tem, da bo jugoslovansko letalstvo z bombami zasulo Slovenijo. Vse obtožbe je Masleša odločno zanikal in jih označil za izmišljotine, vendar to opozicije ni prepričalo. Toliko bolj, ker o primernosti kandidata za predsednika vrhovnega sodišča pomislekov ni javno izrazil kdorsibo-di, ampak eden izmed - ustavnih sodnikov. In za njim še eden od vrhovnih sodnikov. Odločitev pravosodnega ministra, da kandidata navzlic temu predlaga za predsednika vrhovnega sodišča pa je opozicijo le še bolj razvnela in ko se je Masleša kot kandidat pojavil pred pristojnim parlamentarnim odborom (ki ga je nazadnje z glasovi koalicijskih poslancev potrdil), je bilo že slišati napovedi interpelacije proti ministru Zalarju, če predloga ne bo umaknil. A kot da to, da člani najvišjih sodnih organov javno obračunavajo med seboj, še ne bi bilo dovolj, sta se z notarsko overjenimi izjavami oglasili še dve priči iz tistih časov. Nekdanji tožilec in zapisničarka koprskega sodišča pa trdita prav nasprotno kot ustavni in vrhovni sodnik. Masleša da se je ob ogledu kraja dejanja zgrozil nad ubojem človeka, ki je hotel prečkati mejo, svoje ogorčenje pa da je izrazil tudi prisotnemu častniku jugoslovanske vojske. Po teh pričevanjih je opozicija svoje zahteve ta teden navidezno omilila in bi od pravosodnega ministra rada le še začasni umik predloga za imenovanje do razjasnitve okoliščin, češ da so državljani zmedeni, ker ne morejo vedeti, komu lahko verjamejo, za državo pa je pomembno, da ima vrhovno sodišče predsednika brez sence dvoma. Sliši se vljudno in konstruktivno, a gre bolj za pridobivanje časa oziroma poskus podaljšanja začasnega vodstva na vrhovnem sodišču. Na to kaže tudi predlog, da bi v »korist resnice« vlada zaprosila za vpogled v italijanske arhive in v dokumente jugoslovanske vojske, ki so (predvidoma) v arhivu Srbije, kar pa bi kajpak zahtevalo precej časa, v najboljšem primeru verjetno nekaj mesecev. O izvolitvi Masleše bodo poslanci predvidoma vendarle odločali prihodnji teden, kajti minister Zalar je opoziciji odvrnil, da je zdaj »gospodar postopka parlament«, on sam pa je svojo nalogo opravil s tem, ko je predlog za imenovanje poslal poslancem in ga matičnemu parlamentarnemu odboru obrazložil. Navzlic temu, da je bila večina odbornikov zanj, pa Masleša ne more biti gotov, da bo izvoljen, saj v smiselnost njegove izvolitve dvomijo tudi nekateri poslanci vladne koalicije. Prepiri in zmerljivke med najvišjimi sodniki ter politizacija funkcije predsednika vrhovnega sodišča pa zaupanju državljanov v pravno državo že doslej niso koristili. PARIZ - Danes okrogla miza o slovenski fotografiji Slovenski umetniki in galerije na 14. sejmu Paris Photo V pariškem razstavišču Le Carroussel du Louvre te dni poteka fotografski sejem Paris Photo. V središču letošnje izdaje je Srednja Evropa. Ob madžarskih, poljskih, čeških in slovaških se predstavljajo tudi ljubljanski galeriji Fotografija in Photon, Javni zavod P.A.R.A.S.I.T.E. ter nekaj slovenskih ustvarjalcev na področju fotografije in videa. V sekciji "Statement", za katero je dela izbrala v Parizu živeča slovenska kuratorka Nataša Petrešin-Bachelez, je poudarek na mladih umetnikih in hibridnih praksah, ki presegajo koncept klasične dvodimenzionalne fotografije. Tak je denimo Uroš Abram s serijo "Made in me", kjer je fotograf za camero obscuro uporabil svoja usta. Selektorica je želela izpostaviti še dokumentarni značaj fotografije, ki ga ta dobiva od 70. let dalje in mednarodno prehajanje umetnikov iz države v državo, o čemer priča v Pragi živeča Slovenka Aleksandra Vajd, ki jo razstavlja galerija iz Krakova. V omenjeni sekciji razstavljata tudi obe slovenski galeriji. Galerija Fotografija predstavlja Tanjo Verlak s serijo Zoo, ki je metafora o omejenosti in nesvobodi. Roman Uranjek skupaj s Stojanom Kerblerjem prilepi irwinovske križe na izložbe kot ilustracijo religije potrošništva, Jane Štravs se poslužuje modne fotografije v apokaliptične namene, Igor Andjelič pa si pris- Fotografski sejem Paris Photo bo svoja vrata zaprl jutri ansa vaja Vilo Malaparte kar preko screen-shota iz filma Prezir. Tu je tudi mladi diplomant praške FAMU Abram, Kerbler pa se predstavlja še s portreti ljudi iz Haloz. Kot je povedala Barbara Čeferin iz galerije Fotografija, je zanimanje za razstavljene avtorje veliko, priča so pozitivnim odzivom strokovne in medijske javnosti. Še posebej veliko pozornosti je po njenih besedah pritegnil Klavdij Sluban z odtisi iz serije "Transsiberiade". Pod okriljem galerije Photon se predstavljajo Tomo Brejc s fragmentiranimi prikazi živali, Peter Koštrun s poetično serijo Meja v megli in Bojan Salaj s serijo spovednic naravne velikosti. V segmentu specializiranih založb Slovenijo predstavlja Javni zavod P.A.R.A.S.I.T.E iz Ljubljane, ki veliko pozornost posveča knjigi umetnika. Od slovenskih umetnikov je v Centralni sekciji zaslediti tudi dela v Parizu živečega slepega fotografa Evgena Bavčarja, v času sejma se vrtijo video dela Marine Gržinic, Aine Šmit in Anje Medved. Medvedova, kot smo že poročali, predstavlja video Ordinacija spomina, zbir spominov prebivalcev obeh Goric. Danes bo v okviru sejma okrogla miza, posvečena slovenski fotografiji. Vodila jo bo Petrešin-Bacheleza, sodelovali pa bodo Gržiniceva, Vajdova in Sluga. Sejem se bo zaključil jutri. SKLAD MITJA CUK SVETUJE Biti otrok danes Danes so se mnogi spomnili, zlasti s prireditvami, da je 20. november proglašen za mednarodni dan otrokovih pravic. Če se ne spuščamo v primerjavo o tem, kaj to pomeni za našo »napredno« družbo in kaj za države v razvoju ali za manj razvite predele sveta, kjer otrok ne uživa nobenih pravic, lahko brez posebnih statistih ugotovimo, da je nekoč je pomenilo biti otrok vse nekaj drugega kot danes. Tisti, ki postajamo v naši družbi in v našem času stari starši lahko sami ugotovimo, da smo v svojem otroštvu doživljali čudovit in spokojen čas. Igrali smo se, jedli, spali in v novem dnevu vse to ponovili v nekem zaporedju in urejenem načinu življenja, v neke vrsti rutine, ki so jo odrasli le redkokdaj prekršili. Nekateri obujajo spomine, da ni bilo tega na razpolago ali onega, da ni bilo materialnih dobrin, da smo »verbali« čevlje od starejših bratov in bratrancev, da smo morali vse pojesti s krožnika (saj ni bilo denarja!), vendar je bil smisel za skupnost, za solidarnost, za pripadnost takrat veliko trdnejši. V 21. stoletju je vse drugače. Današnji otroci niso prejeli v dediščino sreče in umirjenost, ki so ju izkusile prejšnje generacije. Čas mnogim zabriše spomine, tako da se nekateri starši in stari starši danes ne spominjajo več tistega umirjenega načina otroškega življenja, ki smo ga bili vajeni še pred nekaj desetletji. Pozabili so, kako je videti, ko sanjariš o vsem, blaženo neveden o tem, kako se v resnici vrti svet in koliko slabega premore, na dneve, ko je bilo poletje vedno sončno, ko so se igrali skrivalnice in druge otroške igre brez priga-njanja vse do večera. Danes se zdi, kakor da bi si starši zadali nalogo, da sodobnemu otroku ne bodo dopustili biti otrok. Tudi sami so nekakšna žrtev sodobnega sveta in sodobne družbe, ki nas navaja, naj stremimo le za zaslužkom, uspehom in prestižem. Zdi se, da brez vsakodnevne naporne službe ne moreš biti poklicno uspešen. Po nekakšni naravni nuji priganjajo na podoben način tudi svoje otroke, naj ne izgubljajo časa za nekoristno početje in naj bodo raje produktivni. Pozabili so, kako lepo je bilo brezskrbno otroško sanjarjenje. Za tem so namreč izkusili marsikaj, naučili so se, kaj je dobro in kaj ni, kaj je prav in kaj ni. Te in podobne izkušnje pa so jih skoraj usodno usmerile v eno samo dimenzijo razmišljanja: storilnost in uspešnost. (Izjeme so seveda vedno mogoče!) Navadno si vsi starši želijo, da bi bili njihovi sinovi in hčere brez napake: da bi merili k visokim ciljem, trdo delali in vlagali v delo čedalje več napora, da bi bili najboljši, najuspešnejši. Zdi se, kakor da si danes nihče ne želi več čisto normalnega otroka. Novi "nadotrok" naj bi obiskoval šolo, bil najboljši v razredu, se hitro vrnil domov, se potopil v domače naloge, za tem utrjeval znanje iz šolskih knjig, nato letel v glasbeno šolo, likovni krožek, k zboru, tenisu, odbojki, karateju, košarki in še na številne druge kraje, kjer otroka učijo katerekoli veščine, ki je temu svetu znana. Po možnosti naj bo pri vsem otrok izredno uspešen. Morebiti bi taki starši spoznali, če bi se močno zamislili, da obravnavajo svoje otroke le kot stroje in robote, ker si ne želijo omahljivcev ali takih otrok, ki bi jih bilo treba tolažiti. Poleg tega ne verjamejo, da bi se njihovi otroci lahko učili iz svojih napak, iz svojih izkušenj, pač pa so prepričani, da jim je za to dovolj, če jim starši nakažejo, katere napa- ke so storili oni sami in se jim je treba izogniti. Taki starši ne stojijo otroku ob strani, ko je potrebno, da mu pomagajo spet na noge, pač pa zahtevajo od svojih otrok, da sledijo strogi rutini, ki so si jo zamislili sami za otroka že skoraj od njegovega rojstva dalje, da bi iz njega naredili v življenju uspešnega človeka. Tako se nekoliko zapostavljajo individualnost, izražanje samega sebe, ustvarjalnost, uveljavljanje lastne otrokove želje, da bi se ukvarjal z dejavnostjo, ki si jo je sam izbral, da bi se pustolovsko podal v neznano, kjer bi se moral znajti sam. Navzemanje znanja v šoli postane golo tekmovanje za oceno, mnogi (tisti, ki si to lahko privoščijo) izbirajo v ta namen najbolj prestižne šole, ne glede na tako ali drugačno otrokovo resnično nagnjenost. So tudi starši, ki sprejemajo otrokove uspehe, kakor če bi ti bili njih lastni, ne izgubijo priložnosti, da bi drugim naštevali vse čudovite uspehe svojega otroka, da bi le vsem dali vedeti, kako njihov otrok pobira vse nagrade in prva mesta. Tako ni nič čudnega, če se znajo prevečkrat celo elegantno znesti nad starši otrok, ki niso tako »prestižni«. Trdno oporo prejemajo pri tem od sredstev javnega obveščanja, ki poudarjajo pozitivnost tistih otrok, ki žanjejo vse nagrade, svetujejo, kako naj se še naprej uspešno bojujejo proti stresu, kako naj se učijo in kdaj, da bodo »prvi«. Starši pa pozabljajo, da v svojem lastnem otroštvu še niso imeli 24 ur na dan na razpolago vse vrste telekomunikacijskih kanalov z milijoni informacij. Zdi se, kakor da bi se svet zaklel, da ne bo pustil otrokom biti otroci. Že od mladih nog naj nosijo svojo odgovornost v sto-rilnostni družbi. Ni dovolj, da otrok raste, pač pa je važna informacija, kako hitro bo zrasel in koliko nas bo to stalo? Toda vemo, da je prav vsak otrok na svoj način za nekaj nadarjen in zato ga moramo tudi primerno podpirati. Ne smemo dovoliti, da bi postalo naše, 21. stoletje usodno za otroke. Seveda nihče ne zahteva, da bi hčerko učili »Daj gospe Guštin lepo rokico!«, kot nekoč... Vendar je nekaj primernega obnašanja staršev do otrok, otrok do staršev in drugih ljudi, kljub modernosti našega časa, še vedno potrebno; in to kljub starševski poklicni zavzetosti, usmerjenosti in pomanjkanju časa ter brezbrižnosti do ostalih. Na osnovna pravila higiene ne smemo nikakor pozabiti, zlasti kar se tiče umivanja rok že v zelo zgodnjem otroštvu, čeprav se zdi, da izhajajo iz starega veka. Hranjenje ni igra in je zato primerno, da se držimo osnovnih pravil lepega vedenja in otroka učimo, naj pri mizi sedi, dokler poteka obed. Učimo otroka, naj vedno pogleda v oči sogovornika. Reči »prosim« in »hvala« je pravzaprav dolžnost tudi za majhne otroke. Tudi majhen otrok mora spoznati, do kod sme in kaj mora spoštovati v odnosu do staršev, bratov in sester, sošolcev in drugih ljudi. Spoštuje naj vsa živa bitja. Zelo majhen otrok se mora tudi naučiti razlikovati med »tvoje« in »moje«. Zagotovo se je marsikaj spremenilo v času, vendar so poleg »prestiža« in »uspeha« pomembne stvari, ki jih ne smemo spregledati, tudi v sodobnih razmerah »biti otrok«. (jec) / RUBRIKE Sobota, 20. novembra 2010 19 ta teden edinost pred 100 leti Edinost je tokrat objavila pismo nekega ogorčenega bralca, ki se nanaša na dogajanje med šolsko mašo. »Veselil sem se teh otročičev iz naše slovenske šole, ko so v velikem številu korakali v cerkev pod vodstvom vrlih učiteljev, oziroma učiteljic. Vedrih in veselih obrazov so se vedli najdostojneje, da jih je bilo res veselje gledati. - Videl sem pa tudi one iz - Legine šole. Pičlo število fantičev in dekletec. Mrko so gledali kakor da se sramujejo! Nekega dečka - bilo mu je kakih dvanajst let - sem vprašal v cerkvi, zakaj da se tako nekam odstranja in stišče žalostno v kot? In odgovoril mi je: »Sram nas je, ker moramo zahajati v laško Legino šolo!« Jaz pa sem mu odgovoril: Tebe naj ne bo nič sram, marveč naj se sramujejo - tvoji stariši! Tu pa pravim, da v prvi vrsti naj se sramujejo svojega nekulturnega in nehumanega početja, tega zločina proti človeški civilizaciji, oni, ki z zvijačo in grožnjo, in izrabljevaje siromaštvo in ljudsko bedo zagre-šajo najgnusnejo vseh kraj - krajo človeških duš!! Slovenskim starišem pa pravim: če ste res stari-ši svojim otrokom po božji volji, če jim res hočete dobro, če si jih res hočete ohraniti - sebi, ne pošiljajte svojih otrok v žrelo tujincev! Slovenski otrok spada v slovensko šolo, ker le tu je res - doma, kjer se more razvijati naravno: primerno svojemu rojstvu in svojemu bodočemu namenu!« Jezni Križani pa se spet pritožujejo nad pomanjkanjem slovenskih napisov na železniški postaji. »V Sv. Križu so bili, dokler ni prišel v Grljan sedanji postajenačelnik, lepaki tudi v slovenskem jeziku. Sedaj je izginil slovenski jezik popolnoma in vse je le nemško in laško. In na tej postaji izstopa dnevno najma-nje po stodvajset domačinov Slovencev. Le ob nedeljah in praznikih vidiš kakega Laha ali Nemca. - Po-zivljamo upravo južne železnice, naj pouči one podrejene organe, kako da morajo spoštovati tudi jezik domačega ljudstva, po katerega tleh teče ta železnica.« ta teden primorski dnevnik pred 50 leti PRIMORSKI DNEVNIK Primorski dnevnik je podrobno poročal o praznovanju sv. Martina. »No, letos so bili Prosečani in Kon-tovelci res zadovoljni s sv. Martinom. Po tolikih letih je bilo končno vreme lepo in toplo, čeprav ni sijalo sonce. Toda oblaki, ki so že zjutraj začeli zagrinjati nebo, so vendar prizanesli domačinom in tisočem okoličanom ter Tržačanom, ki so ves dan v trumah prihajali na Prosek, da dostojno počastijo ta stari proseški praznik, in seveda, da si ob dobrem domačem kozarcu pogasijo žejo in ob paru klobas z zeljem potolažijo želodec. Zato lahko rečemo, da je bil letošnji sv. Martin res v zadovoljstvo vsem, ki so prišli v to našo prijazno in gostoljubno slovensko vas. Kot običajno je bil tudi letos na Kržadi sejem. Kramarji so vzdolž glavne ceste postavili svoje stojnice. Številnim odjemalcem so ponujali čevlje, obleko, najrazličnejše slaščice, igrače in vse drugo raznovrstno in pisano blago, ki ob takih priložnostih ustvarja res dobro razpoloženje. Na semnju je bilo vsega polno, za mlade in stare. Še posebno so prišli na svoj račun otroci, ki so si ob vsaki stojnici radovedno ogledovali razstavljene igrače in slaščice, saj so bili prepričani, da bodo prišli pri eni ali drugi stojnici na svoj račun. Mamica ali očka sta od časa do časa segla v žep in z vsem srcem zadovoljila željo svojega ljubčka. Pri Dolencu pa je bilo že v zgodnjih jutranjih urah precej živo. Tam se vsako leto ustavijo trgovci s prašiči. Letos jih je bilo mnogo in so ponujali res lepe prašičke. Tudi kupcev je bilo precej, saj so bile cene, sorazmerno s preteklimi leti, skoraj za vsak žep. Gibale so se od štiri tisoč do osem tisoč lir za glavo. Če pomislimo na nekatera pretekla leta, ko so zahtevali za mladega prašiča starega mesec in pol dni od sedem tisoč do osem tisoč lir, moramo reči, da so bile letošnje cene res konkurenčne. Za isto vrsto se je letos lahko kupilo prašička od dveh in pol do treh mescev ... « FILMI PO TV Nedelja, 21. novembra, Slovenija 2, ob 23.20 Dvojček Režija: Benoit Mariage Igrajo: Dominique Baeyens, Philippe Grand'Hen-ry,Laurent Kuenhen, Jan Decleir Claire in Pierre pričakujeta otroka. Ob ultrazvočne pregledu jima zdravnik pove, da bosta dobila dvoj-čka.Claire na naslednjem obisku pri zdravniku pove, da čuti bolečine, kot da bi hotel eden izmed zarodkov uničiti drugega. Odločita se za operacijo, s katero bodo pustili živeti le enega izmed dvojčkov. K Pierru, ki je očesni zdravnik, prihaja iz bližnjega zavoda za prizadete nekoliko zaostal fant Laurent, ki vidi le na eno oko. Sčasoma bo izgubil vid. Pierre ga vzame pod svoje okrilje. Zdi se, kot da oba, Claire in Pierre, vidita v njem izgubljenega dvojčka. Ponedeljek, 22. novembra, Slovenija 2, ob 22.20 Dirty pretty things Režija: Stephen Frears Igrajo: Chiwetel Ejiofor, Zlatko Buric, Andrey Tautou, Sophie Okonedo, Sergi Lopez Okwe je nezakoniti priseljenec iz Nigerije. Doma je bil zdravnik, v Londonu čez dan vozi taksi in ponoči dela v recepciji neuglednega hotela, v katerem so našli svoj dom zakoniti in nezakoniti priseljenci. Tiste redke ure, ko lahko spi, mu daje gostoljubje njegova prijateljica Senay, priseljenka iz Turčije, ki jo angleške oblasti skrbno nadzorujejo. Postavljenih pravil za nezakonite priseljence nikakor ne sme kršiti in eno izmed pravil je,da ne sme v svoji sobi prenočiti prav nikogar. In Senay krši prav to pravilo in še marsikatero drugo. V hotelu se dogajajo mračne stvari. Ponedeljek, 22. novembra, Rete 4, ob 23.55 Full metal jacket Režija: Stanley Kubrick Igrajo: Matthew Modine, Adam Baldwin, Vincent D'Onofrio, R. Lee Ermeyt Južna Karolina, 1967. Ameriška vojaška baza za urjenje vojakov, ki so namenjeni v vietnamsko vojno. Narednik Hartman uri novo generacijo mladeničev po ustaljenem receptu: verbalno poniževanje, trpinčenje,zaničevanje. Iz ljudi hoče narediti vojaške stroje, brezkompromisne ubijalce. Med vojaki izstopa Gomer Pyle, debeli nesposobnež, s katerim Hartman ravna še posebej kruto. Pyle postopno izgublja razum; po končanem urjenju najprej ustreli narednika in nato še sebe. Vietnam, nekaj _ mesecev pozneje. Joker, uradno narednik J. T. Davis, pripada oddelku za propagando in obveščanje. Kot poročevalec za vojaško glasilo 'Stars and Stripes' spoznava manipulacije medijskega obveščanja. Ko gre s četo v izvidnico, začne nevidni ostrostrelec v ruševinah mesta Hue desetkati vrste ameriških vojakov. Sreda, 24. novembra, Slovenija 2, ob 22.15 Hudodelci Režija: Franci Slak Igrajo: Mario Šelih, AnjaRupel, Velimir "Bata"Ži-vojinovič, Rade Šerbedžija, Mustafa Nadarevič Peter Bordon, zamejski Slovenec, se v prvih povojnih letih iz Trsta zateče v Ljubljano. Spoprijatelji se s tremi starejšimi italijanskimi komunisti, političnimi begunci, ki so kakor on pribežali v Ljubljano. Leta 1948 jih jugoslovanska varnostna služba zaprosi za posredovanje pri neki zadevi v Trstu. Peter ponudbo sprejme, predvsem zaradi učiteljice angleščine Florence. Ko se vrne v Ljubljano, ne da bi naročeno opravil, izve, da so njegove prijatelje zaprli. Četrtek, 25. novembra, Canale 5, ob 23.30 Wall Street Režija: Oliver Stone Igrajo: Michael Douglas, Faith Geer, Leslie Lyles in James Karen V tem osupljivem pogledu v zakulisje poslovnega sveta osemdesetih let ambicioznega mladega borznega posrednika premami vpliv, družbeni status in finančna moč legende Wall Streeta Gordona Gekka (Michael Douglas v vlogi, ki mu je leta 1987 prinesla oskarja za glavno moško vlogo) in vstopi v nezakonit, a dobičkonosen svet industrijskega vohunstva. Kmalu odkrije, da je cena za bogastvo, ki pride čez noč, previsoka. V napeti zgodbi Oliverja Stonea o morali in ameriških sanjah, ki naenkrat postanejo prava mora, igrata tudi odlična Daryl Hannah in Martin Sheen. (Iga) NASA SLIKOVNA in MALA KRIŽANKA REŠITEV V NASLEDNJI ŠTEVILKI NA STRANI RADIO IN TV SPOREDOV sestavil lako pesniško ime za starega grka travnik ob vodi Sesti mesec v letu italijanska pesnica, slovita kurtizana športna zvrst japonski pisatelj in dramatik (kobo) kraj v vzhodnem predelu gane narkotično sredstvo, hlapljiva tekočina ameriški igralec malambri naš pevovo-dja (oskar) prebivalec evr. države jed iz pre-tlačenega krompirja ameriška filmska zvezda očesna mrežnica post scriptum neapeljski kantavtor (pino) albanski politik (razim) bakrov karbonat italijanski politik (giovanni) pevka otta klasinc tržaški športni klub levi pritok tibere kitajski državnik zedong tisoč metrov reka v franciji, levi pritok isere enotnost, edinost zadnji beneški dož vrsta višnje riccardo illy oblečena lutka v izložbah primorski dnevnik, tvoj dnevnik james ivory vodje gospodarskega obrata am. režiser stone ursula andress hip, trenutek črnkasta krava (nar.) nino manfredi italijanski pevec zero južnoevrop. observatorij (kratica) ivan minatti ropotija, krama reka v nemčiji mesto v kolumbiji irska (pesniško) krščanska molitev zobec na vrhu trdnjave naša nikalnica beri primorski dnevnik otoška skupina valeutih osvežilna pijača prav tako, enako (lat.) tudi, pravtako v londonu nekd. arabec mesto v severni italiji, ob reki adiži italijanski pad švi. smučarka hess it. pisatelj satir in komedij (pietro) nebesno telo, ki kroži okoli sonca vojaško pristanišče v apuliji kontakt brez soglasnikov češka pri-trdilnica SLOVARČEK - ABE=japonski pisatelj • ERIN = pesniško ime za Irsko • ESO = kratica za južnoevropski observatorij • RAT = otočje v Aleutih • TONGO = kraj v vzhodni Gani 1 2 3 4 5 6 7 8 ■ 9 10 11 ■ ■ 12 13 14 15 16 17 VODORAVNO: 1. lepo oblikovana posoda kot priznanje za zmago na športnem tekmovanju; 6. deklica iz "Čudežne dežele"; 7. posebna vrsta stavke (s sedenjem); 8. začetnici nemškega pisatelja in no-belovca Manna; 9. liga brez samoglasnikov; 10. otok v Novih Hebridih ali vzdevek nekdanjega odličnega španskega košarkarja San Epifania; 12. slap pri iziviru Savinje, v Savinjskih Alpah; 15. glavno mesto brazilske države Rio Grande; 16. italijanska pevka; 17. brodnik, ki prevaža duše umrlih čez reko Stiks na oni svet. NAVPIČNO: 1. ruski pesnik in pisatelj, nobelovec (Boris); 2. mednarodne športne igre na štiri leta; 3. največji morski sesalec; 4. nestabilni prosti radikal organskih kislin; 5. nemški filmski režiser (Fritz); 11. milanski nogometni klub; 13. izguba čiste teže; 14. Krasov nogometaš Carli. (lako) 1 0 Nedelja, 21. novembra 2010 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.eu kolesarstvo - Slovo Petra Wrolicha, najboljšega slovenskega športnika z avstrijske Koroške »Končal sem na nivoju lige prvakov« Petkratni udeleženec Tour de France bo odslej organizator velikih športnih manifestacij po celem svetu Loški kolesar-profesionalec Peter »Paco« Wrolich s svojo zadnjo štartno številko iz svetovnega prvenstva oktobra letos v Geelongu v Avstraliji ivan lukan CELOVEC - Kolesar Peter »Paco« Wrolich (36), eden najuspešnejših, če ne najuspešnejši slovenski zamejski športnik iz Avstrije, je končal svojo skoraj 12-let trajajočo kariero kot profesionalen športnik. Odločitev o svojem umiku je sporočil na novinarski konferenci v Celovcu, padla pa je že v Avstraliji oktobra letos, ko se je kot član avstrijske reprezentance udeležil svetovnega prvenstva v cestni dirki v Geelongu. Takrat si je za spomin na svojo zadnjo dirko kot profesionalec tudi vzel štartno številko, ki jo je včeraj prinesel sabo na tiskovno konferenco. Petkratni udeleženec najprestižnejše dirke na svetu Tour de France, dveh olimpijskih iger ter številnih svetovnih prvenstev, nazadnje oktobra letos v Avstraliji, je svojo odločitev utemeljil s spoznanjem, da je treba kariero končati še na visokem nivoju. »Končal sem mojo kariero v ligi prvakov na področju kolesarstva, v Protour, in ne v drugi ali celo tretji,« je v pogovoru za naš dnevnik dejal »Paco« Wrolich, ki je zadnje desetletje s svojimi uspehi uspešno promoviral slovenski šport na Koroškem po celem svetu. Njegovi največji uspehi v 12-letni karieri kot kolesar-profesionalec so bili dru- go etapno mesto na Tour de France 2005 v Toursu, etapna zmaga na dirki po ameriški zvezni državi Georgia 2008 še pred Armstrongom, Leipheimerjem itd, zmaga v skupnem seštevku na dirki po Avstrali- ji, Sun Tour 2001, ter zmaga na enodnevnem klasiku Okoli Kolna 2002. Na klasični dirki Milano - San Remo je nastopil kar 11-krat! Hkrati s svojim umikom kot aktiven športnik je Peter Wrolich, doma iz Loč ob Baškem jezeru, sprejel atraktivno ponudbo mednarodne prireditvene agencije »Star events« iz Monaca, ki mu zagotavlja perspektivno dejavnost na področju organizacije in izvedbe vrhunskih športnih dogodkov po celem svetu. »Z delom sem že začel. Izziv, da se sedaj uveljavim kot organizator in prireditelj velikih športnih eventov po svetu, je velik,« je dejal Wrolich. Kot je na tiskovni konferenci še poudaril, bo ostal predsednik kolesarske zveze na avstrijskem Koroškem, s katero ima velike načrte in kateri se bo sedaj lahko še bolj posvetil. »Deželo Koroško bom spet premaknil v središče športne pozornosti ne samo v Avstriji, temveč v celotnem prostoru Alpe-Jadran,« je še napovedal Wrolich, ki je odločitev o koncu svoje aktivne športne kariere - kot je sam dejal - sprejel »s težkim srcem, a s pogledom na bodočnost.« Ob tem se je posebej zahvalil svoji ženi, svoji družini, svojim prijateljem in tudi medijem, ki so ga skozi vsa leta spremljali in podprli na njegovi uspešni športni poti. Ivan Lukan Fak »Slovenec« Zgodba o prestopu Hrvata Jakova Fa-ka v slovensko biatlonsko reprezentanco je dobila epilog. Triindvajsetle-tni biatlonec, ki je na OI v Vancouvru osvojil bronasto kolajno, je naposled prejel soglasje Hrvaške biatlonske zveze, da lahko nastopa za Slovenijo. Hrvati so sprva zahtevali kar 100.000 evrov odškodnine, naposled so se dogovorili o obliki sodelovanja, s katerim naj bi mladi hrvaški biatlonci dobili v Sloveniji boljše razmere za razvoj in trening. Fak je zagrozil s koncem kariere, če mu matična zveza ne bi dovolila prestopa. »Fak je bil že dve leti enakovreden član naše ekipe. Videli smo ga kot svojega člana,« je povedal trener slovenskih biatloncev Uroš Velepec. Pridobila bo tudi slovenska štafeta. Derbi kroga Tržaški rokometni klub Pallamano Trieste bo danes v dvorani na Čar-boli gostil Pressano, s katerim deli prvo mesto na lestvici A1-lige. Začetek ob 18.30 Nagrajevanje V dvorani Saturnia na Pomorski postaji v Trstu bo jutri nagrajevanje 42. Barcolane. Začetek ob 10. uri. Začetek V švedskem kraju Gallivare se danes začenja svetovni pokal v smučarskem teku. V prosti tehniki se bodo ženske pomerile na razdalji 10 km (ob 10.45), moški pa na razdalji 15 km. Nastopila bo tudi Petra Majdič. košarka Premagljiva La Fortezza Prekinili pogodbo z Lenardonom Tržaški AcegasAps je pred jutrišnjo tekmo proti ekipi La Fortezza iz Recanatija včeraj sporazumno prekinil pogodbo s košarkarjem Simonejem Lenardonom, ki ga tako jutri ne bo na parketu. Na papirju ima AcegasAps tokrat lahko nalogo: ekipa iz Recanatija, ki trenutno z Osimom deli zadnje mesto na lestvici, ima eno samo zmago v osmih srečanjih. Novinec v ligi je svoje doslej nesrečno prvenstvo začel na najslabši način: na prvi domači tekmi je namreč odpovedala naprava za merjenje časa in društvo ni imelo nadomestne naprave. Kljub začasnemu vodstvu je ekipa torej izgubila z 0:20. V nadaljevanju je Reacanati zmagal le enkrat, in sicer proti Rivi del Garda na domačih tleh v 6.kolu. Kot po italijanski navadi je za vse grehe plačal trener Mar-sigliani, heroj dveh zaporednih napredovanj, ki so ga med tednom zamenjali z Robertom Russom, ki je v zadnjih letih vodil razne ekipe v tej kategoriji (lani je bil v Molfetti). Ekipa ni na papirju tako slaba, saj ima nekaj izkušenih igralcev: tržaški gledalci se mogoče spomnijo argentinskega centra Marcela Dipa (205 cm), ki je v sezoni 2007/08 igral v Gorici; več let pa je v Legadue igral tudi organizator igre Davide Parente (187 cm), ki dosega letos skoraj 11 točk na tekmo. Malo več kot 10 pa jih beleži Attilio Pierini (krilo-cen-ter, 201 cm, osmo sezono v Recanatiju), podobno kot drugi Argentinec v ekipi, Oscar Alberto Chiaramello (198 cm), ki je več let igral v Legadue, eno sezono z Montegranarom pa tudi v najvišji ligi. Najboljši strelec je bek Mei (185 cm, dober strelec trojk, povprečno 14 točk na tekmo), ki kot Parente prihaja iz Montecatinija, ki je letos razpustil ekipo. Pred tremi koli je ekipo dopolnil še organizator Roberto Fossati, ki je v prejšnjem stoletju eno sezono tudi igral s Pavio v najvišji ligi, več let v Trentu, lani pa s San Severom napredoval v Legadue. Ekipo dopolnjujeta še krilo Pe-derzini (198 cm, povprečno 9,5 točk na tekmo) in bek Silvestrucci (186 cm). Tržačani so seveda favoriti, tudi glede na večji doprinos klopi, nikakor pa ne smejo podcenjevati nasprotnika, ki se je večkrat dobro upiral tudi bolj kotiranim nasprotnikom. Predvidevanja za zmago: AcegasAps 90%, La Fortezza Recanati 10% (Marko Oblak) nogomet - Danes ob 18. uri v Rimu Udinese na preizkušnji Roma bo pokazala, ali je Guidolinovo moštvo res v formi - Benitez nima več dosti popravnih izpitov Po porazu v mestnem derbiju se je začel Benitezov stolček pošteno majati. V naslednjih dneh bo Inter pred dvema odločilnima tekmama najprej v prvenstvu in nato še v ligi prvakov. Predsednik Mo-ratti, ki ni bil prav nič zadovoljen z zadnjimi nastopi ekipe - in decembra bi se želel prvič v zgodovini okititi z naslovom svetovnega klubskega prvaka - bo torej čez nekaj dni odločil o bodočnosti španskega trenerja. Benitez doslej ni prepričal s svojimi izbirami, čeprav so ekipo močno omejevale številne poškodbe. Inter bo igral jutri v popoldanskih urah v Veroni in bo že vedel za končni izid Milana, ki bi lahko bil po današnji tekmi že devet točk pred njim. Črnomodri bodo odšli v Verono brez osmih pomembnih igralcev, med temi so tudi Milito, Chi-vu in Maicon. Kot zadnji se je na seznamu poškodovanih znašel Coutinho, tako da so trenerjevi apeli, naj se ekipo januarja okrepi, celo upravičeni. A bo Benitez takrat še Interjev trener? Jutri bo Inter igral z dvema napadalcema (ob Eto'oju še Pan-dev); za njima bo španski strateg v postavo vključil Sneijderja, ki se z zadnjimi bledimi nastopi vse bolj oddaljuje od zlate žoge, čeprav bi si za prejšnjo sezono najbrž ravno on najbolj zaslužil to nagrado. ROMA DREVI PROTI UDINE-SEJU - Nekako v isti situaciji na lestvici kot Inter sta tudi Roma in Juventus. Ra-nierijevi varovanci bodo igrali že drevi ob 18.uri na Olimpicu. V goste prihaja Udi-nese, ki je po gladki zmagi nad Leccejem v res dobrem trenutku forme. A tudi Roma je že preveč oddaljena od vrha, da bi se lahko pred domačim občinstvom zadovoljila s točko. Čeprav je Totti proti Ju-ventusu dosegel prvi gol v letošnjem prvenstvu, bo tokrat Ranieri dal prednost Borriellu, medtem ko naj bi kapetan igral v ligi prvakov. Pri Udineseju nimajo teh težav, tako da lahko Guidolin izbira postavo brez kake potrebe po kroženju igralcev. Trenutno sta najbolj v formi Floro Flores in Di Natale. Juventus odhaja v Genovo, kjer bo že ob uri kosila igral proti Genoi. Sicer v prejšnjih dneh se je poškodoval Amauri, a Delneri lahko znova računa na Kraši-ca, ki bi lahko bil odločilen proti ekpi, ki ravno po pasovih nasprotniku prepušča precejšnjo svobodo. Sicer nov trener Ballardini je že vnesel določene taktične spremembe v primerjavi s predhodnikom Gasperinijem. Toni je za njegovo igro zelo pomemben, v napadu pa naj bi mu pomagala Rudolf in Mesto. IBRA ALI GILA? - Današnja večerna tekma med Milanom in Fiorenti-no je tudi dvoboj med dvema izrednima napadalcema. Sicer so značilnosti Ibra-himovica in Gilardina različne. Prvi nedvomno veliko več sodeluje s soigralci, medtem ko Gilardino bolj spominja na Inzaghija. Smrtonosen v kazenskem prostoru, a je igralec, ki običajno pretežno čaka na predložke proti sredini kazenskega prostora. Fiorentina lahko povzroči nemalo težav Milanu, pozor zlasti na Var-gasa, ki bi lahko na levi strani spravil v težave Antoninija. Medtem je Ronaldinho opozoril nase, ker so ga zalotili ob dveh ponoči, ko je še krožil po mestu. Seveda bodo tej tekmi z zanimanjem sledili v taboru Lazia, ki bo jutri zaposlen v Parmi. Domači trener Marino je prejšnji teden nekoliko zadihal, a domalega poraza si ne more privoščiti. Reja s postavo nima težav, saj so na razpolago vsi najboljši. NAPOLI ZA VEČERJO - Spored zaključuje jutrišnja večerna tekma med Napolijem in Bologno. Bo Emilijancem zadostoval Di Vaio za osvojitev točke na vročem San Paolu? FANTANOGOMET - Bologna nima ravno učinkovitega napada, tako da bi bilo primerno v vratih zaupati De Sanc-tisu in v obrambi še Cannavaru (oba Na-poli). Obrambno vrsto lahko dopolnijo Zebina (Brescia), Silvestre in Terlizzi (oba Catania). Na sredini bi lahko Daniele Conti (Cagliari) z golom prinesel dodat- ne točke, kar velja tudi za Iličica (Palermo) in Gubertija (Sampdoria). Tokrat ni tekme, za katero lahko vnaprej napovedujemo pravo točo golov. Morda Maxi Lopez (Catania), znova Miccoli (Palermo) in Pazzini (Sampdoria) so lahko primerna izbira, saj Bari, Cesena in Lecce nimajo vrhunskih obrambnih vrst. NAŠA NAPOVED - Danes (ob 18.00) Roma - Udinese 1:2 (1 - 50%, X -30%, 2 - 20%), (ob 20.45) Milan - Fio-rentina 2:2 (55%, 30%, 15%); jutri (ob 12.30) Genoa - Juventus 1:1 (30%, 30%, 40%), (ob 15.00) Brescia - Cagliari 1:1 (35%, 35%, 30%), Catania - Bari 2:1 (40%, 35%, 25%), Cesena - Palermo 1:2 (25%, 45%, 30%), Chievo - Inter 0:2 (25%, 30%, 45%), Lecce - Sampdoria 1:1 (30%, 40%, 30%), Parma - Lazio 1:1 (35%, 30%, 35%), (ob 20.45) Napoli - Bologna 2:1 (45%, 30%, 25%). (I.F.) naš pogovor - Gruzijec Kakhaber Kaladze »Rojeni smo za nogomet« Abhazija za nas ostaja del naše države - Tudi pri Genoi se potegujemo za zgornji del lestvice Gruzijski kapetan Kakhaber, ali Kakha, Kaladze je bil bo tekmi proti Sloveniji na koprski Bonifiki, kot večina od klubov »zdresiranih« nogometašev, redkobeseden. 32-letni nogometaš Genoe, ki je med letoma2001 in 2010 zbral pri Milanu 194 nastopov, je takole ocenil gruzijski in slovenski nastop: »Igrali smo kar dobro, čeprav je treba priznati, da je igrala Slovenija bolje. Oni so igrali na svetovnem prvenstvu in so odlična ekipa. Naši napadalci so bili spretni in so izkoristili dve napaki v obrambi.« Gruzija ima nogometno tradicijo. Ekipa Dinamo Tblisi, pri kateri ste začel svojo nogometno pot, je kar dvakrat osvojila državni naslov v nekdanji Sovjetski zvezi. Gruzijci smo rojeni za nogomet. Veliko rojakov igra v najboljših evropskih prvenstvih. Tudi o 18-letnem reprezentantu Janu Ananidzeju bomo bržkone še slišali govoriti. Jano igra pri moskovskem Spartaku in je bil najmlajši igralec, ki je zabil gol v ruskem prvenstvu. Ali se redno vračate v domovino? Kakšno je stanje po vojni z Rusijo? Doma sem iz Samtredie, mesta na zahodu Gruzije. Zdaj se je situacija nekoliko normalizirala, čeprav je še občutiti napetost. V bližini vašega rojstnega mesta je tudi Abhazija, ki je zdaj samostojna država. Abhazija se je odcepila oziroma so jo zasedle ruske enote. Za nas ostaja del naše države. Pri Milanu ste igrali kar devet sezon. To so bila nepozabna leta. Še vedno se rad vračam v Milan, kjer imam veliko prijateljev. Milanu moram res biti hvaležen. Z njim sem osvojil številne lovorike. V Genovi pa v glavnem sedite na klopi. Bil sem veliko poškodovan. Nisem še stoodstotno pripravljen. Prepričan sem, da bom dobil priložnost. Ali lahko Milan osvoji »scudetto«? Milan vsako sezono igra za prvo mesto. Letošnja pa je zelo izenačena. Veliko je enakovrednih ekip: Inter, Milan, Ju-ve, Roma, Lazio, Napoli. Tudi mi bi se radi uvrstili v zgornji del lestvice. (jng) / ŠPORT Sobota, 20. novembra 2010 2 1 nogomet - V jutrišnjem 12. krogu D-lige V Montecchiu Maggiore Kras Repen za kontinuiteto Trener Marino Kragelj ima pripravljeni dve varianti, z ali brez vratarja Contenta deželne lige Vesna proti nekdanjemu trenerju PROMOCIJSKA LIGA - V promocijski ligi bo kriška Vesna (12 točk) jutri na domači zelenici gostila Lumignacco (16), ki ga vodi lanski Vesnin trener Roberto Veneziano. Prav zaradi tega bo dvoboj še bolj občuten. Trener Andrea Massai napoveduje borbeno tekmo: »Lumignacco ima dober napad. Napadalec Dessi je doslej dosegel 7 golov, Scarbolo pa šest.« Pri Vesni ne bodo igrali Leone, Pernorio in Peter Carli. Sodil bo Venturini iz Tolmeča. Juventina bo jutri, brez diskvalificiranega Fave-ra, gostovala v Lauzaccu. Union 91 ima dve točki manj (14) od Ju-ventine, ki je v sredo izenačila (2:2) na zaostali tekmi proti Marti-gnaccu. Rdeče-beli še ne igrajo prepričljivo, tako da ima trener Tomizza kar nekaj razlogov za zaskrbljenost. Če se Juventina želi še naprej boriti za najvišje mesto na lestvici, jutri ne sme izgubiti. Sodil bo Pordenončan Giordano. 1. AMATERSKA LIGA - Vi-tuličevi Sovodenjci bodo v Turjaku igrali z nekoliko okrnjeno postavo. Odsotna bosta Komic in Nasser. Milenkovic ta teden zaradi vročine ni treniral, Ferluga pa je bil odsoten zaradi službenih obveznosti. »Zadnjeuvrščeni Tur-riaco (5 točk op. ur.) je v zadnjih dveh krogih izgubil, vseeno pa je trd oreh. Ne smemo jih podcenjevati,« je opozoril predsednik Zdravko Kuštrin. Sodil bo Tržačan Cova. Primorec (17 točk) bo jutri igral v Gorici. Azzurra, pri kateri igra slovenski nogometaš Matej Ferletič, ima deset točk, prav gotovo pa bo trd oreh za ekipo tre-benskega društva. 2. AMATERSKA LIGA - Od ekip naših društev bo le Breg (10 točk) igral doma. Brežani bodo v Dolini gostili Sant'Andrea San Vito (5). Za ekipo trenerja Dina Tommasija je zmaga tokrat imperativ. Sodil bo Tržačan De Mari-nis. Zarja Gaja (13) bo v gosteh proti Montebellu Don Boscu (13) igrala s precej okrnjeno postavo. Goran Križmančič bo zaradi diskvalifikacije prisilno miroval kar štiri kroge. Odsotni bodo še: Ber-nobi, Mihelčič, Segulin, Vito in Ivo Križmančič. Trener Lacalamita bo imel težave v obrambni vrsti. Sodil bo Tržačan Camber. Težave s poškodbami imajo tudi pri pro-seškem Primorju (13). Jutri v Fiu-micellu (4) ne bo Siccardija, Tom-masija, Pauletica in Kapuna. Pri Primorju že nekaj dni trenirata nekdanja Primorčeva igralca Leg-hissa in Udina. »Iščemo nadomestitve, saj bodo nekateri igralci bržkone odšli. Nekaterim smo dali 'ultimatum' do konca meseca. Ne potrebujemo igralcev, ki jim ni mar za naše društvo,« je bil oster predsednik Roberto Zuppin. Sodil bo Zampieri iz Latisane. 3. AMATERSKA LIGA - V Doberdob bo prišel goriški Audax (12 točk), ki je solidna in mlada ekipa. Trener Cristofaro ne bo imel na razpolago Calabreseja, Gobba, Černeja in Radetiča. Okreval pa je Alessandro Kobal. Mladost je v zadnjem krogu izenačila s Torrejem. »Če želimo obdržati stik z vrhom, moramo jutri zmagati,« je dejal spremljevalec Ezzio Bressan. Zmaga proti Unionu Quintu mora biti za Kras Repen Koimpex le uvod v daljšo serijo pozitivnih izidov. »Če bomo v nedeljo proti Montecchiu Maggiore izgubili in bomo igrali slabo, bo ves trud, ki smo ga doslej vložili zaman,« je opozoril Krasov trener Marino Kragelj. Ekipa repenskega društva bo jutri gostovala v Montecc-hiu Maggiore (Montécio v lokalnem narečju), v pokrajini Vicenza. Gostitelji so s 7 točkami zadnji na lestvici skupaj z Montebelluno in Torviscoso. Rdeče-beli pa imajo le štiri točke več. Montecchio je v zadnjem krogu s 3:0 izgubil proti Montebelluni, pred tem pa je na domačem igrišču iztrgal točko Pordenonu (0:0). Trener Kragelj je prepričan, da bo Montecchio na domačem igrišču zelo trd oreh. Ekipa iz Veneta je doma enkrat zmagala in trikrat igrala neodločeno. »Ponoviti moramo igro, ki smo jo pokazali proti Unionu Quintu. Igrati bo treba zelo zbrano in borbeno. Igrišče bo bržkone blatno, kar gre na roko gostiteljem. Mi smo bolj tehnična ekipa,« je dejal Kragelj in še dodal: »Po informacijah, ki sem jih prejel, je Montecchio zelo soliden na levem krilu.« Krasovce je ta teden na treningih precej oviral dež. »Trenirali smo v mejah normale. Kljub dežju so se fantje potrudili. Po pravici rečeno nisem še odločil, koga bom v nedeljo poslal na igrišče,« je priznal Kragelj. »Vratar Contento je lažje poškodovan, tako da obstajata dve varianti: če bo Contento okreval, bo on igral v vratih in na igrišče bom poslal mladega D'Agnola. Če bo v vratih igral mladi Dovier, pa Gabriele Giacomi je bil v nedeljo proti Unionu Quinto med boljšimi na igrišču. V ozadju Daniel Tomizza kroma bom na sredini igrišča zaupal Božiču,« razmišlja Kragelj, ki ne bo imel na razpolago diskvalificiranega Cipracce. Na klopi ne bo niti kaznovanega pomožnega trenerja Valterja Ridolfija. Na jutrišnji tekmi v Montecchiu Maggiore bo sodil Alessandro Bertazzoli iz Chiarija pri Brescii. gorica - Predstavitev ekip Olympie Odbojkarska kovačnica Del članstva na včerajšnji predstavitvi bumbaca Slovenski športni center Mirka Špacapana se je včeraj v večernih urah predstavil v belo modrih odtenkih. Na parketu so se predstavili vsi odbojkarji in odbojkarice športnega združenja Olympia. Se-deminsedemdeset igralcev in igralk (kar 73 % je mladoletnih) je porazdeljenih v pet delovnih skupin, nastopajo pa v petih mladinskih in dveh članskih prvenstvih v goriški pokrajini in v deželi. Skupno bodo letos odigrali 132 tekem. Odbojkarske ekipe so sicer samo del dejavnosti goriškega kluba, ki šteje 181 aktivnih članov. Edina ženska ekipa Olympia K2 sport je že začela z nastopi v prvenstvu U14, mlajši odbojkarji pa bodo nastopali v prvenstvu U13 (Olympia Corsi), in U14 (Olympia Fer-style). Dvanajst fantov od 14. do 15. leta starosti bo igralo v prvenstvu U16 (sponzor ekipe je gradbeno podjetje Hlede), že mesec dni pa nastopajo v Jadranskem pokalu. Odbojkarji, ki že trenirajo in nastopajo tudi v članskem prvenstvu D-lige (Olympia Fer-style), Predsednik Sfiligoj, levo Andrej Vogrič bumbaca pa bodo igrali tudi v deželnem prvenstvu U18 (sponzor Terpin). Decembra bodo s svojimi nastopi začeli tudi odbojkarji, ki bodo igrali v 1. diviziji (sponzor Andrej Terpin). Za razvejano in kvalitetno delo skrbijo trenerji Zoran Jerončič, Ivan Markič, Meta Okroglič, Rajko Petejan in Andrej Terpin. Predstavitev, ki jo je vodil športni direktor Andrej Vogrič s pomočjo Maje De-vetak, je bila tudi priložnost za zahvalo vsem, ki omogočajo in podpirajo njihovo dejavnost. Vogrič je tudi omenil vse dosežke, ki so jih lani dosegli mladi odbojkarji: nekateri so bili člani pokrajinskih in deželnih reprezentanc, ekipa U14 pa je nastopila na državnem finalu, isti fantje pa so s šolo Trinko osvojili tudi 3. mesto na šolskem državnem finalu letos oktobra. Prisotne je pozdravil tudi predsednik kluba Gregor Sfiligoj, ki se je zaustavil predvsem pri kompleksnosti upravljanja društva - čeprav je amatersko - in povabil vsakogar, ki bi rad pomagal, naj se jim pridruži. Predstavitvi so prisostvovali deželni svetnik Igor Gabrovec, podpredsednik ZSŠDI Livio Rožič, odbornica goriške odbojkarske zveze Maria Grazia Moratti, predsednik deželne odbojkarske zveze Dui-lio Bunello, tajnik SSK Damjan Terpin in Walter Bandelj, podpredsednik SSO za Gorico. Posnetek predstavitve (posnela je Da-miana Češčut) bo objavljen na spletni strani deželne odbojkarske zveze. (V.S.) namizni tenis Lisa Ridolfi za državno reprezentanco Po TV Treviso-Venezia Tekma 12. kroga bo že danes ob 14. uri v Trevisu, kjer bo gostovala prvouvrščena Venezia. Tekmo bodo neposredno prenašali po brezplačnem satelitskem kanalu Rai Sport 1. Trud in predvsem dobri nastopi nabrežinske namiznoteniške igralke Lise Ridolfi (intervjuvali smo je pred kratkim), ki igra za milanskega prvoligaša Sandonatese, je bil poplačan z vpoklicem v žensko državno člansko reprezentanco, ki jo vodi Csilla Batorfi. Ridolfijeva je pri »azzurrah« nadmoestila Nikoleto Štefanovo (Castelgoffredo), ki je zbolela. Poleg Ridolfijeve bosta italijanski dres oblekli še Debora Vivarelli (Castelgof-fredo) in Elisa Trotti (Alto Sebino). »Az-zurre« bodo od ponedeljka do srede gostovale v kraju Eger pri Budimpešti na Madžarskem, kjer bodo v torek v okviru evropske lige narodov (ELN) igrale proti Madžarski. »Zame je to res lepo zadoščenje. Letos sem res veliko napredovala, tako da je nastop z reprezentanco zaslužen,« je bila vesela Lisa Ridolfi, ki bo v sredo praznovala 22 let. Lisa, kot smo že poročali, je bila pred časom že na poskusnih treningih reprezentance, s katero pa še ni igrala na uradnih tekmah. Ridolfijeva je bila vpoklicana tudi za tekmo ELN 4. januarja proti Hrvaški. Na lestvici v skupini A s 5 točkami vodita Italija in Romunija. Hrvaška in Madžarska pa imata točko manj. (jng) kotalkanje Metka Kuk se je izkazala V Gradišču se je pred dnevi odvijala mednarodna kotalkarska tekma AICS za Memorial Fa-bio Paulin. Nastopilo je 18 društev iz Italije in Slovenije. V kategoriji kadetinj se je Metka Kuk (Aquile Bian-corosse) uvrstila na 3. mesto, kar predstavlja zanjo zelo lep uspeh, saj nastopa v zahtevni konkurenci starejših tekmic. BALINANJE Nepričakovan poraz V drugem krogu balinarksega prvenstva C lige je Portuale nepričakovano gladko z 12:6 podlegel Triestini, danes pa se bo podal na gostovanje k nevarnemu Fiumicellu. Vrhunsko predstavo sta v bližanju in obveznem zbija-nju pokazala Bonin in Sancin. Slednji je v predzadnjem obratu kot tolkač izboril kar 6 točk, na žalost pa je v zadnjem približal le 2 krogli in tako bil na koncu za točko prekratek (27:28). Prvi točki je svoji ekipi tudi tokrat priboril Skupek v tehničnem zbijanju (9:3). Med posamezniki je bil tokrat uspešen San-cin(13:4), ki se je na najboljši način oddolžil Boninu za začetni poraz. Uspešno je svojo nalogo opravila tudi trojka v postavi Micheli, Zocco in Bubola (13:1). Med tednom se je sestala balinarska komisija pri ZSŠDI in določila datume zimskih tekmovanj. Prvo bo na sporedu 2.decembra, ko bo na vrsti društvene trojke. Trinajstega in 14. januarja 2011 bodo spet trojke, 17. in 18. februarja društvene dvojke, 24. in 25. marca dvojke, 14. in 15. aprila četverke. 22 Sobota, 20. novembra 2010 ŠPORT / košarka - Jadran Qubik drevi na Opčinah proti Coneglianu Agresivni novinec bo pravi preizkusni kamen Conegliano zmagal v zadnjih treh nastopih - Vatovec: »Prepričani moramo biti v svoje sposobnosti« Jadran Qubik caffe bo danes pred prvim zrelostnim izpitom: na Opčine prihaja Conegliano, ki je direkten konkurent za obstanek. V Jadranovem taboru se pomembnega srečanja proti novincu v ligi - lani je Conegliano osvojil prvenstvo deželne C2-lige v Venetu - dobro zavedajo in želijo brezpogojno zmagati. Trener Walter Vatovec meni, da odsotnosti ne smejo pogojevati njihovega nastopa: »Prepričani moramo biti v svoje sposobnosti in vsak mora igrati maksimalno.« Na parketu ne bo Christiana Slavca, spet pa je vprašljiv nastop Lucia Tomasinija, ki zaradi poškodbe cel teden ni treniral. Trener je z opravljenim delom na treningih le delno zadovoljen, saj težko trenirajo, če niso v popolni postavi. V openski Polisportivi se bosta ob 20.30 pomerili ekipi, ki imata povsem Matteo Marusič je v osmih krogih dosegel 80 točk (55 % za 2 točki in 78 % pri prostih metih), zbral 24 skokov (19 v obrambi in 5 v napadu) in tri blokade, pridobil 6 in izgubil 13 žog kroma drugačni zgodbi: Jadran želi po treh zaporednih porazih reagirati, Conegliano pa je v polnem zagonu, saj je v zadnjih treh krogih osvojil tri zmage. V domači dvorani je premagal San Daniele in Venezio z dvema točkama naskoka, zmago pa si je priigral obakrat v zadnjih sekundah; na gostovanju pri Codroipu pa je dve točki osvojil potem, ko je še ob začetku zadnje četrtine zaostajal za 25 točk. Gre za mlado in homogeno ekipo, ki igra agresivno in potrpežljivo ter nima izrazitih strelcev. Režiser na igrišču je mladi Niko Dal Pos (letnik 1991), najboljši posameznik v ekipi pa je Massimiliano Cinganotto (letnik 1988) - povprečno dosega 13,6 točk na tekmo. V ekipi izstopa tudi Matto Polac-co (200 cm, letnik 1980). Sodnika bosta Sergio Figus in Lu-ca Degano. deželne lige - Drevi v Dolini Derbi kroga Breg proti UBC - Na 1. maj prihaja Portogruaro V osmem krogu deželne košarkarske C-lige bosta, zanimivo, Bor Radenska (4 točke) in Breg (10) drevi ob 20.30 prekrižala orožje z nasprotnikoma, ki sta se pomerila med seboj v sredo v zaostalem srečanju. Videmski UBC (10) je na tekmi, ki so jo bili preložili zaradi vpoklica Portogruarovega mladinca Cimana v državno mladinsko reprezentanco, premagal Venete z 68:63. Furlani bodo nocoj gostovali v Dolini, Portogruaro (6) pa na Prvem maju. Breg se bo torej spoprijel z moštvom, ki deli z njim in še z drugimi štirimi peterkami začasno vodstvo na lestvici. Na derbiju kroga bosta sodnika Toldo in Verardo iz Pordenona. Prva violina Videmčanov je nedvomno izkušeni krilni center Rovere, ki je bil na primer v zaostali tekmi odločilen s 24 točkami. Sploh pa gre za zelo uigrano in rutinirano postavo, v kateri so posebej nevarni na zunanjih položajih tudi veteran Rosso, play-makerja Bordi-gnon in Generale ter mladi Gambaro. Krašovčevi varovanci so vsekakor tudi nocoj favoriti za zmago, čeprav med tednom zaradi nekaterih odsotnosti niso trenirali najbolje. Imajo pa kljub temu vse možnosti, da ob primerni zbranosti tekmeca premagajo. Ves teden sta manjkala Visciano, ki si je proti Miljam zvil gleženj in njegova prisotnost je zato v dvomu, ter mladi Schillani, ki je bolehal za gripo in bo le sedel na klopi. Zelo pomemben je za Bor Ra- Niko Štokelj kroma densko dvoboj proti novincu v ligi, ki je lani v polfinalu play-offa D-lige izločil Kontovelce. Poleg že omenjenega talentiranega pordenonskega branilca letnika 1993 so nosilci igre moštva trenerja Fantina (kot igralec je dolgo let nastopal v A-ligi) v glavnem izkušeni možje, in sicer play-makerja Munaron in Zorzi, branilec Sgorlon, krila Chiesurin, Grion in Pizziuti ter argentinski center Pezzini. Gre v vsakem primeru za zelo neugodno postavo, ki razpolaga z veliko enakovrednimi igralci in si je po negotovem začetku (tudi zaradi poškodb stebrov Griona in Pezzinija) že precej opomogla. Varovanci trenerja Popoviča so med tednom trenirali kompletni in dokaj intenzivno, v sredo so odigrali tudi koristno pripravljalno tekmo proti četr-toligašu Santosu. Na igrišče bi lahko drevi prvič v tem prvenstvu stopil tudi dolgoletni kapetan Niko Štokelj. Sodnika na tekmi bosta Fabris iz Mo-ša in Barile iz Ronk. D-liga: sinoči Kontovel - Villesse 70:46 odbojka - Danes v deželnih ligah brez moških ekip Sloge Zadnja možnost za Val VBU morajo nujno premagati - Slogašice bi lahko dosegle prvo zmago - Olympia v Reani za prvo mesto v skupini V deželnih odbojkarskih prvenstvih je danes na sporedu šesti krog, na igrišče pa bo stopilo le sedem slovenskih ekip, saj sta Slogini moški ekipi tokrat prosti. Večina naših predstavnikov bo danes igrala pred domačim občinstvom. Soča Zadružna banka Doberdob Sovodnje bo danes gostila skromni Cer-vignano, ki je v skupini A gotovo najslabši in je šele prejšnji teden proti predzad-njeuvrščeni Buii osvojil svoj prvi set. Jakopičevi varovanci si danes zato ne smejo privoščiti spodrsljaja. Tri točke so imperativ, če hočejo ohraniti stik s tekmeci v boju za uvrstitev v skupino za napredovanje. V isti ligi, a v skupini B, ima danes precej težjo nalogo Val Imsa. Nasprotnik Makučevih varovancev je namreč nevarni Vbu, ki je sicer v zadnjih dveh krogih utrpel dva poraza (proti Fincantieriju in ekipi Il Pozzo/Remanzacco), a nedvomno sodi med boljše ekipe v C-ligi. Če bi valovci danes slavili, bi lahko to bil preobrat v njihovem prvenstvu, v primeru poraza pa se bodo morali verjetno že sprijazniti s tem, da se bodo v drugem delu znašli v skupini za obstanek, kar pomeni, da ne bi več mogli izboljšati svoje lanske uvrstitve. V ženski C-ligi se bodo slogašice pomerile z Buio, ki je v ligi novinec. Furlan-ke doslej niso osvojile niti seta, tako da imajo Maverjeve varovanke danes lepo priložnost za prvo zmago, s katero bi lahko nekoliko popravile svoj položaj na lestvici. Crissanijeva in soigralke bodo morale vsekakor igrati konstantno, saj je Buia borbena ekipa, ki si verjetno tudi sama želi prvega uspeha (ali vsaj točk). V ženski D-ligi imajo Kontovelke možnost, da popravijo vtis z derbija proti Boru. Gostile bodo novinca iz Vileša, ki bi moral biti zanesljivo med slabšimi v tej skupini, čeprav je na primer tudi presenetil Azzano X, ki je bil do tedaj nepremagan, točko pa je odščipnil tudi Latisani. Vsekakor gre za ekipo, ki Kontovela ne bi smela reseneje ogroziti, varovanke Tanie Cerne pa bodo morale nedvomno omejiti število napak, če nočejo po nepotrebnem zapraviti kake točke. Bor Kmečka banka pa se danes podaja v Pordenon, kjer bo igral proti Blu Volleyu. Pordenončanke so lani izpadle iz C-lige, v prvih krogih letošnjega prvenstva pa so verjetno iztržile manj kot so pričakovale, saj so slavile le dvakrat (imajo tekmo manj, izgubile pa so proti Konto-velu in Azzanu X). Borovke bodo morale spet igrati zelo borbeno in konstantno, če bodo hotele priti do novih točk. Doslej so na gostovanjih igrale precej slabše kot pred domačim občinstvom, mogoče pa se jim bo danes le odprlo. V moškem delu tega prvenstva bo v skupini A Olympia Ferstyle gostovala v Reani. Današnji spopad bo odločal o prvem mestu v skupini, saj so tako Gori-čani kot domačini trenutno na vrhu lestvice z 12 točkami. Olympia je svoj edini poraz utrpela proti Prati, Reano pa je že v prvem krogu premagal San Vito. Jasno je, da mladi Jerončičevi varovanci ne bodo imeli lahkega dela, vseeno pa je nov uspeh v njihovem dometu. V skupini B se bo Naš prapor v Gorici pomeril s Casarso. Nasprotniki so trenutno na prvem mestu, premagali so tudi tržaški Cus, izgubili pa so le s Travesiom. Gre torej za spoštovanja vredno ekipo, proti kateri bodo morali Brici igrati zelo agresivno, a brez nepotrebnih napak, če se ji bodo hoteli enakovredno upirati. (T.G.) Valovci doslej niso imeli veliko priložnosti za veselje kroma HOKEJ NA ROLERJIH Polet ZKB Kwins nocoj odločno za točke v Ferrari Polet ZKB Kwins bo v nocojšnjem sedmem krogu državne A1-lige v hokeju na rolerjih gostoval v Ferrari. »Po pravici povedano ne poznam ekipe iz Ferrare, ki ima šest točk na lestvici. Vsekakor bo treba na tej tekmi igrati za zmago. Ferrara in Arezzo bosta naša glavna tekmeca za obstanek v ligi,« je dejal poletovec Mojmir Kokorovec, ki je še dodal: »Treba bo igrati borbeno in zbrano kot proti Asiagu ali Milanu.« Poletov trener Aci Ferjanič danes ne bo imel na razpolago Sironic-ha, ki je v tednu zbolel za bronhitisom. Vsi ostali so nared za dvoboj proti Ferrari. Tekma se bo začela ob 20. uri. Derbi tekma kroga bo jutri pri Svetem Ivanu (Ul. Boegan) v Trstu, kjer bo Edera Belletti gostila državnega prvaka Asiago Vipers. Domači šport Danes Sobota, 20. novembra 2010 KOŠARKA DRŽAVNA C-LIGA - 20.30 na Opčinah, Ul. Alpini: Jadran Qubik - Conegliano DEŽELNA C-LIGA - 20.30 v Dolini: Breg - UBC; 20.30 v Trstu, 1. maj: Bor Radenska - Portogruaro UNDER 15 DRŽAVNI - 18.00 v Trstu, Istrska ulica: Salesiani Don Bosco - Jadran ZKB ODBOJKA MOŠKA C-LIGA - 20.30 v Sovodnjah: Soča ZBDB - Cervignano; 20.30 v Štandrežu: Val Imsa - VBU ŽENSKA C-LIGA - 20.00 v Repnu: Sloga - Buia MOŠKA D-LIGA - 20.30 v Gorici, Kulturni dom: Naš prapor - Casarsa; 20.45 v Reani: Reana - Olympia Ferstyle ŽENSKA D-LIGA - 20.15 pri Briščikih: Kontovel -Villesse; 20.30 v Pordenonu: Blu Volley - Bor Kmečka banka 1. ŽENSKA DIVIZIJA - 17.30 v Repnu: Sloga Barich - Coselli18.00 v Dolini: Breg - S. Andrea UNDER 16 MOŠKI - 16.00 v Tržiču: Fincantieri -Olympia UNDER 16 ŽENSKE - 15.30 v Trstu, 1. maj: Bor - S. Andrea; 16.00 na Proseku: Kontovel - Sokol B; 18.00 v Nabrežini: Sokol A - Azzurra UNDER 14 ŽENSKE - 16.30 v Starancanu: Staranzano Villesse - Olympia NAMIZNI TENIS ŽENSKA A1-LIGA 18.00 v Zgoniku: Kras ZKB -Norbello ŽENSKA A2-LIGA - 16.00 v Vidmu: Rangers - Kras ŽENSKA B-LIGA - 11.00 v Padovi: nastopa tudi Kras MOŠKA C-LIGA - 15.00 v Modernu: Moderno - Kras NOGOMET DRŽAVNI MLADINCI - 14.30 v Repnu: Kras Repen - Città di Concordia DEŽELNI MLADINCI - 17.30 v Štandrežu: Juventina - Muggia; 17.30 v Trstu, pri Sv. Alojziju: San Luigi - Vesna ZAČETNIKI 11:11 - 15.00 v Trstu, Ul. Locchi: Sant'Andrea San Vito A - Kras Repen A ZAČETNIKI 9:9 - 16.00 v Štandrežu: Juventina -Audax Sanrocchese B; 16.00 v Sovodnjah: Sovodnje - San Canzian ZAČETNIKI 7:7 - 18.00 v Križu: Kras Repen B -Roianese B HOKEJ NA ROLERJIH A1-LIGA - 20.00 v Ferrari: Ferrara Hockey - Polet ZKB Kwins Jutri Nedelja, 21. novembra 2010 NOGOMET D-LIGA - 14.30 v Montecchiu Maggiore: Montecchio Maggiore - Kras Repen Koimpex PROMOCIJSKA LIGA - 14.30 v Križu: Vesna -Lumignacco; 14.30 v Lauzaccu: Union 91 -Juventina 1. AMATERSKA LIGA - 14.30 v Gorici, na Stražicah: Azzurra - Primorec; 14.30 v Turjaku: Fo.Re. Turriaco - Sovodnje 2. AMATERSKA LIGA - 14.30 v Dolini: Breg -Sant'Andrea San Vito; 14.30 v Trstu, pri Sv. Alojziju: Montebello Don Bosco - Zarja Gaja; 14.30 v Fiumicellu: Fiumicello 2004 - Primorje 3. AMATERSKA LIGA - 14.30 v Doberdobu: Mladost - Audax NARASČAJNIKI - 10.30 v Bazovici: Kras Repen -Zaule NAJMLAJŠI - 10.30 v Dolini: Kras Repen - Sistiana; 10.30 v Gradišču: I.S.M. Gradisca - Juventina KOŠARKA UNDER 14 - 9.00 v Trstu, Ul. Locchi: Basketrieste - Jadran ZKB (deželni); 11.00 v Dolini: Breg -Nuovo Basket 2000 (open) UNDER 13 - 9.00 v Trstu, licej Oberdan: Azzurra A - Breg ODBOJKA UNDER 16 ŽENSKE - 11.00 v Ločniku: Millenium - Soča □ Obvestila OOZUS vabi vse člane, predsednike klubov in odgovorne za smučarsko dejavnost na informativni sestanek, ki bo v sredo, 24. novembra ob 20.00 v Gregorčičevi dvorani (ul. Sv. Frančiška, 20) v Trstu. Program: predstavitev OOZUS-a in novosti v smučarski sezoni 2010/11, predavanje o metodiki učenja otrok (predava Vid Baruca, član Demo teama ZUTS) in o novi smučarski opornici KTJ (predava doktor Damiani). ZAMEJSKO PRVENSTVO V ŠAHU bo letos v soboto, 4. decembra, v Gregorčičevi dvorani v Trstu. Pričetek bo ob 15.30. Kdor bi se ga želel udeležiti, se mora prijaviti, ker je število mest omejeno. Prijavite se lahko na naslov moblak@libero.it. AŠD SOKOL pod pokroviteljstvom ZSSDI vabi na posvet na temo: Pomen in cilji slovenskega zamejskega športa - nekoč in danes, ki bo v četrtek 25. novembra ob 20.00 v dvorani Iga Grudna v Nabrežini. Sodelovali bodo: Bojan Brezigar, Miloš Budin in Ivan Peterlin. JADRALNI KLUB ČUPA vabi članstvo na društveno večerjo v soboto, 27. novembra, ob 20.00 v restavracijo v Briščike. Prisoten bo minister dr. Boštjan Žekš. Obvezna rezervacija v tajništvu, 040-299858 (tel.-fax) ali info@yccupa.org. do srede, 23. novembra. SK DEVIN prireja tedensko zimovanje za novoletne praznike od 26. decembra 2010 do 2. januarja 2011 na Prelazu Jochgrimm z možnostjo tečajev smučanja in s Silvestrsko večerjo. Informacije na info@skdevin.it ali na 348 1334086 (Erika) AŠD SK BRDINA obvešča, da se bodo tudi v letošnji zimski sezoni odvijali tečaji smučanja. Informacije lahko dobite na sedežu društva, Repentabrska ul. 38 na Opčinah, ob ponedeljkih od 20.00 do 21.00 ure. Tel.347-5292058 (Sk Brdina) ali 347-4421131 (Valentina Suber), www.skbrdina.org,info@skbrdina.org / RADIO IN TV SPORED Sobota, 20. novembra 2010 23 Rai Tre SLOVENSKI PROGRAM Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) Teletekst: str. 316 - 342 - 343 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.25 Tv Kocka: Mali zobki, zdravi zob-ki 20.30 Deželni TV dnevnik, Utrip Evangelija in Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1 ^ Rai Uno 6.00 Aktualno: Euronews 6.10 Variete: Da da da in musica 6.30 Aktualno: Mattina in famiglia, vmes dnevnik in dnevnik L.I.S. 10.00 Aktualno: Settegiorni 10.50 Aktualno: ApriRai 11.05 Vremenska napoved 11.10 Tuttobenessere 12.00 Variete: La prova del cuoco 13.30 Dnevnik 14.00 Aktualno: Easy driver 14.30 Aktualno: Lineablu 16.15 Dok.: Dreams road 2010 17.00 Dnevnik in vremenska napoved 17.10 Glasb.: 53° Zecchino d'Oro - Finale 20.00 Dnevnik in športne vesti 20.35 Kviz: Soliti ignoti 21.30 Nan.: Don Matteo 7 23.40 Dok.: Memorie dal bianco e nero 0.25 Aktualno: Cinematografo (v. G. Marzullo) 1.25 Nočni dnevnik in vremenska napoved V^ Rai Due 6.00 18.05, 2.00 Talent: Extra Factor 6.20 Nan.: Girlfriends 6.40 Nan.: La peggiore settimana della nostra vita 7.00 Variete: Cartoon flakes weekend 7.20 Variete: Art attack 9.00 Nan.: Karku 9.25 Nan.: Unfabulous 9.50 Nan.: The Naked Brothers Band 10.15 Aktualno: Sulla via di Damasco 10.50 Aktualno: Quello che 11.30 Aktualno: Aprirai 11.35 Variete: Mezzogiorno in famiglia 13.00 20.30, 23.25 Dnevnik 13.25 Šport: Dribbling, sledi Pit lane 14.00 Glasb.: Top of the pops 2010 15.30 Film: Sorelle a meta (dram., ZDA '06, r. S. Robman, i. L. Chabert) 17.00 Aktualno: Sereno variabile 18.00 Dnevnik L.I.S. 19.30 Nan.: Squadra speciale Cobra 11 20.25 Aktualno: Žrebanje lota 21.05 Nan.: Cold Case - Delitti irrisolti 21.50 Nan.: The good wife 22.40 Šport: Sabato sprint 23.35 Aktualno: Tg2 Dossier 0.20 Aktualno: Tg2 Storie 1.00 Aktualno: Tg2 Mizar V" Rai Tre 6.00 Aktualno: Fuori orario. Cose (mai) viste 7.15 Nan.: La grande vallata 8.10 Film: El Zorro (pust., It., '68, r. G. Ardisson, i. G. Ardisson) 9.40 Nan.: L'ispettore Derrick 10.30 Glasb.: Il gran concerto 11.00 Aktualno: Tgr Bellitalia 11.30 Aktualno: Tgr Prodotto Italia 12.00 Dnevnik, športne vesti in vremenska napoved 12.30 Aktualno: Tgr - Il settimanale 12.55 Aktualno: Tgr Ambiente Italia 14.00 19.30 Deželni dnevnik in vremenska napoved 14.20 Dnevnik - Tg3 Pixel 14.50 Aktualno: Tv Talk 16.25 Aktualno: Rai educational - Art news 16.55 Dnevnik - kratke vesti L.I.S. 17.00 Nan.: La 25a ora 17.45 Šport: Magazine Champions League 18.10 Šport: 90° Minuto - Serie B 18.55 Dnevnik in vremenska napoved 20.00 Variete: Blob 20.10 Variete: Che tempo che fa 21.30 Aktualno: E se domani 23.20 Dnevnik, sledi Deželni dnevnik 23.40 Proza: Palco e retropalco 0.45 Dnevnik 0.55 Aktualno: Tg3 Agenda del mondo 1.10 Aktualno: Tg3 Sabato notte 1.25 Variete: Palco e retropalco 7.00 Nan.: Happy Days 7.35 Nan.: Kojak 8.30 Aktualno: Vivere meglio 10.00 Nan.: Carabinieri 7 11.00 Aktualno: Ricette di famiglia 11.30 Dnevnik in prometne informacije 12.55 Aktualno: Pianeta mare 13.25 Aktualno: Forum Bau 13.50 Aktualno: Popoldanski Forum 15.15 Nan.: Il ritorno di Perry Mason 17.00 Nan.: Monk 17.55 Nan.: Psych 18.55 Dnevnik in vremenska napoved 19.35 Nad.: Tempesta d'amore 20.30 Nan.: Walker Texas Ranger 21.10 Film: 24 ore (triler, ZDA, '02, r. L. Mandoki, i. C. Theron) 23.30 Nan.: Covert One: virus mortale 1.40 Nočni dnevnik 5 Canale 5 6.00 Pregled tiska 7.55 Dnevnik - prometne informacije in vremenska napoved 8.50 Glasb.: Loggione 9.30 Aktualno: Superpartes 10.30 Film: Il club degli imperatori (dram., ZDA, '02, r. M. Hoffman, i. K. Kline) 11.40 Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved 13.00 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 0.30 Resničnostni show: Riassunto Grande Fratello 14.10 Talent show: Amici (v. M. De Fi-lippi) 15.30 Aktualno: Verissimo - Tutti i colori della cronaca 18.50 Kviz: Chi vuol essere milionario (v. G. Scotti) 20.30 1.30 Variete: Striscia la notizia 21.10 Variete: C'e posta per te (v. M. De Filippi) 0.30 Aktualno: Nonsolomoda 25 e ol-tre... O Italia 1 6.15 Nan.: Willy, il principe di Bel Air 7.00 19.00 Risanke 10.45 Aktualno: Cotto e mangiato 11.05 Aktualno: Tv Moda 11.55 Nan.: Samantha chi? 12.25 Dnevnik in športne vesti 13.40 Nan.: Til death - Per tutta la vita 14.10 Film: L'impero colpisce ancora (fant., ZDA, '80, r. I. Kershner, i. M. Hamil) 16.35 Film: Camp Rock 2 - The final jam (glasb., ZDA, '10, r. P. Hoen, i. D. Lovato) 18.30 Dnevnik in vremenska napoved 19.15 Film: Elf (kom., ZDA, '03, r. J. Fa-vreau) 21.10 Film: Nanny McPhee - Tata Matilda (fant., ZDA, '05, r. K. Jones, i. E. Thompson) 23.05 Šport: World Series of Boxing 2.00 Pokerlmania ^ Tele 4 7.00 8.30, 13.30, 16.25, 19.30, 23.00 Dnevnik 7.35 Variete: Dopo il Tg... Tutti i gusti (pon.) 8.05 Rotocalco Adnkronos 9.00 Aktualno: Aria di casa 9.30 Nad.: Betty La Fea 10.30 Film: A casa di nonna 13.10 Aktualno: Conosciamo i nostri ospedali 14.00 22.35 Aktualno: Il Rossetti 14.15 Aktualno: Hard Trek 15.50 Dok.: Borgo Italia 16.55 Risanke 19.00 Aktualno: 1 x 2 - Aperitivo Bianco e Nero 20.00 Športne vesti 20.05 Campagna amica 20.30 Deželni dnevnik 21.00 Film: Sogni impossibili (kom., '02) 22.50 Aktualno: Antiche ville del FVG 23.35 Aktualno: Stoa' LA 6.00 7.00 7.30 9.55 10.50 11.20 12.30 13.55 17.05 19.00 20.30 21.30 23.40 0.40 La 7 Dnevnik, horoskop in prometne informacije Aktualno: Omnibus 13.30, 20.00, 23.30 Dnevnik Aktualno: Bookstore Nan.: Chiamata d'emergenza Resničnostni show: Cuochi e fiamme Aktualno: Life Šport: Rugby, Italija - Avstralija Film: Il casinista (kom., It., '80, r. P.F. Pingitore, i. P. Franco) Resničnostni show: Chef per un giorno Aktualno: In Onda Nan.: L'ispettore Barnaby (i. J. Nettles) Talk show: Victor Victoria - Senza filtro Aktualno: M.O.D.A. (t Slovenija 1 6.10 Kultura 6.20 Odmevi 7.00 Zgodbe iz školjke 7.20 Otr. nad.: Križ Kraž 9.00 Film: Kino Kekec 10.35 Polnočni klub (pon.) 11.50 Tednik (pon.) 13.00 17.00, 22.45 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 13.15 Glasbeni spomini z Borisom Kopitarjem 14.15 Film: Gospodična Marple 15.55 Sobotno popoldne 16.10 Zdravje 16.30 Usoda 16.35 Nasvet 17.15 Ozare 17.20 Sobotno popoldne: Na vrtu - Oddaja Tv Maribor 17.50 18.25 Podjetniki, mi smo face! 18.00 Z Damijanom 18.35 Risanka 18.55 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 19.20 Utrip 19.40 Šport 20.10 Film: Foylova vojna: Čas za ubijanje 21.40 Hri-Bar 23.20 Nad.: Usodna nesreča 0.20 Kratki igr. film: Jernej Kastelec (t Slovenija 2 0.25 Zabavni infokanal Skozi čas Pogledi Slovenije (pon.) Posebna ponudba SP v nordijskem smučanju, smučarski teki Magazin v alpskem smučanju Film: Penelopa Dok. odd.: Terme - Svet vode Circom Regional (pon.) Minute za... (pon.) Rokomet: Gyori - Krim, prenos Nogomet: Maribor - Domžale Koncert orkestra Buena vista Social Club Bleščica: oddaja o modi Slovenski magazin (pon.) 6.30 8.15 8.25 10.10 10.40 12.00 12.30 14.10 15.35 16.00 17.10 18.45 21.00 22.45 23.15 14.30 Zaigramo si televizijo - glasbena oddaja 15.30 Potopisi 16.00 Ciak junior - mladi in film 16.30 Arhivski posnetki 17.15 23.40 Vsedanes aktualnost 18.00 Brez meje 18.35 Vremenska napoved 18.40 Primorska kronika 19.00 22.05, 0.10 Vsedanes - TV dnevnik 19.25 Šport 19.30 Jutri je nedelja - verska oddaja 19.40 Tednik 20.15 Avtomobilizem 20.30 Film: Meteor 22.20 Dok. odd.: Zgodovina ZDA 22.50 Dok. odd.: Aquileia 0.25 Čezmejna TV TDD - Tv dnevnik v slovenskem jeziku "i Tv Primorka 11.30 Dnevnik - Tv Primorka, borzno poročilo, vreme in Kultura 14.00 Videonovice za gluhe in naglušne 15.00 Odbojka, 1/16 finala: Salonit Anhovo - Dinamo Bukarešta 17.00 Hrana in vino, izbrani recepti (pon.) 18.00 Kultura: Milan Pajk in razstava prostori samote (pon.) 18.30 Brez panike 19.10 Kuhajmo z Anjo 19.30 Duhovna misel 19.45 Tedenski pregled 20.00 Primorski tednik (pon.) 21.00 Z Mojco po domače 22.00 Primorska znamenja: Kraški pili - Kapelice 22.45 Videostrani Koper 13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna TV - deželne vesti 14.20 Euronews RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; ; 7.20 Dobro jutro: koledar, napovednik; 8.00, 14.00 Poročila in deželna kronika; 8.10 Kulturni dogodki; 9.00 Radio Paprika; 10.00 Poročila; 10.10 Koncert nagrajencev 8. mednarodnega harmonikarskega natečaja; 12.00 Ta rozajanski glas; 13.20 Glasba po željah; 14.10 Nediški zvon; 14.40 Music Box; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Mladi izvajalci; 18.00 Mala scena; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30 Poročila; 6.00-9.00 Jutro na RK; 6.45, 19.45 Radijska kronika; 7.00 Jutranjik; 8.00 Pregled tiska; 9.00-12.30 Sobota in pol; radijski obisk v Postojni; 9.10 Pregled prireditev; 10.00 Na obisku klapa Lungomare, ki slavi 20-letni-co ustvarjanja; 10.45 Nedeljski izlet; 12.00 Kulinarični kotiček; 12.30 Opoldnevnik; 13.00 Glasba po željah; 14.00 Torklja; 14.45 Du jes - humoristična odd.; 15.30 DIO; 16.20-19.00 SMS z žogo ali brez; 17.30 Primorski dnevnik; 19.00 Radijski dnevnik; 20.00 Legende; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30-0.00 Podzemlje. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00 Dobro jutro; Almanah; 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.13, 12.28, 15.28, 19.28 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 6.25 Drobci zgodovine; 8.00-10.30 Calle degli orti grandi; 8.05 Horoskop; 8.10 Appuntamenti; 8.35 Nogometna kabala; 8.45, 15.05 Pesem tedna; 9.00, 21.30 Prima dell'evento; 9.15 Pregled dogodkov; 9.33 Sobota z vami; 10.15, 19.15 Sigla single; 10.25 Radijski in televizijski programi, zaključek; 10.35 Proza; 11.00-11.58 Love generation; 12.02 I Ri-pescati (prva sobota v mesecu); 13.00, 21.00 Zelena Istra; 13.35 La biblioteca di Babe-le; 14.00 Slot parade; 14.35 The Chillout zone; 16.00-18.00 Ob 16-ih; 18.00-19.00 London calling; 20.00-0.00 Večerni RK; 20.00 Pic-Nic eletronique; 22.00 In orbita; 23.00 Il giardino di Euterpe; 0.00 Prenos RSI. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 23.00, 0.00 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.40 Čitalnica; 7.45 Vremenska napoved; 8.05 Ringa-raja; 9.05 Program za mlade; 10.10 Kul-turomat; 10.30 Gori, doli, naokoli; 11.30 Jagodni izbor; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slov. glasbe; 13.00 Danes do 13.ih; 13.20 Obvestila in osmrtnice; 14.30 Sobotno branje; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 DIO; 16.30 Razkošje v glavi; 17.05 Tedenski aktualni mozaik; 18.15 Izlivi; 19.00 Dnevnik; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Sobotni koncert; 21.20 Glasbeni vrtiljak; 22.00 Zrcalo dneva; 22.20 Iz sporedov; 22.40 Za prijeten konec dneva; 23.05 Literarni nokturno; 23.30 Radijska igra. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 5.30, 7.00 Kronika; 7.40 Žurnal; 8.15 Dobro jutro; 8.25 Vremenska napoved; 8.45 Kulturne prireditve; 8.55 Sporedi; 9.15, 17.45 Na Val na šport; 9.35 Popevki tedna; 10.00 Reakcija; 11.15 Zapisi iz močvirja; 11.35, 14.20, 17.35 Obvestila; 12.00 Nariši nov dan; 13.00 Danes do 13-ih; 13.30, 18.50 Sporedi; 14.00 Kulturni val; 14.45 Gost izbira glasbo; 15.03 RS napoveduje; 15.30 DIO; 16.05 Popevki tedna; 17.00 Proti etru; 19.00 Dnevnik; 19.30 Športna sobota; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Glasba svetov. SLOVENIJA 3 6.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.25 Jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Zborovski panoptikum; 10.50 Skladba tedna; 11.05 Naši umetniki pred mikrofonom; 11.25 Oddaljeni zvočni svetovi; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Kulturna panorama; 14.05 Divertimento; 14.30 Gremo v kino; 15.00 Filmska glasba; 15.30 DIO; 16.05 Sporedi; 16.10 Baletna glasba; 17.00 Operni recital; 18.00 Izbrana proza; 18.30 Arsov sobotni večer; 19.30 Operni večer; 23.00 Slovenski koncert; 23.55 Lirični utrinek. RADIO KOROŠKA 6.00-9.00 Dobro jutro; 9.00-10.00 Bi-Ba-Bo veseli vrtiljak; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-18.00 Farant; vmes 17.00-17.30 Studio ob 17-ih; Radio Agora: 13.00-15.00 Agora - Divan; 18.00-6.00 svobodni radio; Radio Dva: 10.00-12.00 Mozaik (105,5 MHZ). Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,00 € Letna naročnina za Slovenijo 210,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 20% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS V Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 24 Nedelja, 21. novembra 2010 V REME, ZAN IMIV O S TI jasno zmerno oblačno oblačno Ô rahel dež a A zmeren ÜÜ dež ÔC močan dež nevihte veter megla rahel sneg z sneg močan sneg topla fronta hladna fronta okluzija izobara , sredisče a sredisče ' ciklona ^anticiklona vremenska slika <5 tolmeč o 2/12 O gradec 4/9 celovec O 3/8 trbiž o -1/6 O 0/6 kranjska g. ¿9 o tržič 3/9 O kranj o 3/9 s. gradec celje 2/11 O maribor o 3/10 ptuj O m. sobota O 3/10 3 videm o 2 3/14 o pordenon 4/13 = 6/14 7/13 čedad o 4/13 ^ 0 ljubljana gorica c ° n. gorica 5/10 n. mesto 5/11_ gorica o ,,,, postojna o O 2/8 sm» ^ «V^* ¡J portorož o ---- črnomelj 8/14 umag opatija , reka 9/13 to zagreb 6/12 O pazin o iN NAPOVED ZA DANES Po vsej deželi bo spremenljivo oblačno. Oblačnost bo gostejša in vztrajnejša v Predalaph; v Kanalski dolini pa bo vreme lepše z le delno oblačnim nebom. Ponoči in zjutraj bo po nižinah možna megla. Ob morju bo precej spremenljivo. Na Kraški planoti in v Predalpah bo lahko možen kratkotrajen dež. Zmerno do pretežno oblačno bo, vendar povečini suho. Po nižinah vzhodne in osrednje Slovenije bo zjutraj in dopoldne megla ali nizka oblačnost. Najnižje jutranje temperature bodo od 0 do 5, na Primorskem okoli 8, najvišje dnevne od 8 do 14, v alpskih dolinah okoli 6 stopinj C. Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7 in 13 uri. C 1020 Danes bodo nad našo deželo dotekali nekoliko stabilnejši tokovi zahodne smeri, ki pa bodo v višjih plasteh ozračja še vedno vlažni. Jutri pa bosta na vreme pri nas vplivali dve fronti, ena zjutraj, « druga močnejša pa zvečer. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 7.11 in zatone ob 16.30 -Dolžina dneva 9.19 r LUNINE MENE ^ Luna vzide ob 15.24 in zatone ob 5.53 Nad večjim delom Evrope je območje nizkega zračnega pritiska. Nov frontalni val se pomika nad zahodno Sredozemlje. Z jugozahodnim vetrom doteka k nam v višinah nekoliko hladnejši in prehodno bolj suh zrak. BIOPROGNOZA Danes bodo sprva imeli težave le najbolj občutljivi, čez dan se bo vremenska obremenitev krepila in z vremenom povezane težave bodo pogostejše. Moteno bo spanje v noči na nedeljo. MORJE Morje je rahlo razgibano, temperatura morja 14,9 stopinje C. PLIMOVANJE Danes: ob 2.44 najnižje -20 cm, ob 8.48 najvišje 54 cm, 15.42 najnižje -60 cm, ob 22.07 najvišje 26 cm. Jutri: ob 3.11 najnižje -17 cm, ob 9.11 najvišje 53 cm, 16.11 najnižje -61 cm, ob 22.42 najvišje 25 cm. TEMPERATURE V GORAH OC 500 m............7 2000 m . 1000 m............5 2500 m . 1500 m............0 2864 m . . -2 . -5 . -7 UV INDEKS UV indeks bo sredi dneva ob jasnem vremenu po nižinah 4 in v gorah 4,5. O gradec 2/8 celovec O 2/6 tolmeč o 4/10 trbiž o 0/4 o 0/3 kranjska g. O tržič 2/6 čedad o 7/11 n. gorica 6/11 O kranj 06^ ljubljana 4/7 postojna O 3/5 kočevje reka 9/12 O 3/8 s. gradec celje 2/8 O maribor O 2/9 ptuj O m. sobota O 2/9 n. mesto 3/7 O zagreb 4/11 O T, (NAPOVED ZAJUTRI Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER Jutri bo oblačno s padavinami, ki bodo kar močne predvsem v dopoldanskih urah. Meja sneženja bo na okoli 1000 m nad morjem. V ponedeljek bo spremenljivo oblačno vreme, še bodo ponekod možne manjše padavine, nad 1000 m pa rahel sneg. Jutri in v ponedeljek bo oblačno z občasnimi padavinami. Meja sneženja se bo na severozahodu Slovenije spustila do nadmorske višine okoli 1000 m. astronomiJa - Prišel je iz druge galaksije raziskava - Obamova reforma naj ga ne bi bistveno izboljšala ZDA imajo najslabši zdravstveni V Rimski cesti sistem med razvitimi državami našli »tuj« planet NEW YORK - Mednarodna študija neprofitnega sklada Commonwealth iz New Yorka ugotavlja, da je med zdravstvenimi sistemi enajstih razvitih držav ameriški najmanj uporaben za bolnike, tudi za tiste, ki si lahko sploh privoščijo zdravstveno zavarovanje. Ameriški sistem je namreč enostavno predrag. Študija je zajela 19.700 ljudi v enajstih razvitih državah - ZDA, Avstraliji, Kanadi, Franciji, Nemčiji, Nizozemski, Norveški, Novi Zelandiji, Švedski, Švici in Veliki Britaniji. Po študiji sodeč kar tretjina odraslih Američanov, četudi ima zdravstveno zavarovanje, ne gre k zdravniku, ko je bolna, oziroma ne kupuje potrebnih zdravil, saj je to predrago. Na Nizozemskem to počne pet odstotkov, v Veliki Britaniji pa šest odstotkov odraslih. Kar petina Američanov ima velike težave s plačevanjem stroškov zdravstva, medtem ko je takšnih v Veliki Britaniji le dva odstotka, v Nemčiji trije odstotki, v Franciji pa devet odstotkov. Poleg tega ima 31 odstotkov Američanov veliko težav s papirji. Vsak obisk zdravnika namreč pomeni izpolnjevanje številnih formularjev, še večji problem pa nastane, ko morajo zavarovalnice plačati zdravljenje, saj vedno iščejo razloge, da jim tega ne bi bilo treba storiti. S tem ima težave 13 odstotkov Švicarjev, 20 odstotkov Nizozemcev in 23 odstotkov Nemcev. ZDA tako za zdravstvo namenijo največ denarja, obenem pa imajo ljudje z njim največ težav. Kongres je na pobudo predsednika ZDA Baracka Obame lani potrdil reformo zdravstvenega sistema, vendar pa je bila ta zaradi obsedenosti z iskanjem kompromisov na koncu tako "razvodenela", da po mnenju mnogih ni dosegla svojega osnovnega namena - narediti zdravstveno zavarovanje bolj dostopno tudi za več deset milijonov Američanov, ki si ga danes ne morejo privoščiti. Obama je namreč popustil in odstopil od zamisli oblikovanja javne zavarovalnice, ki bi na trgu tekmovala z zasebnimi in jih prisilila v znižanje stroškov. Brez zavarovanja so v ZDA večinoma samozapo-sleni, ki jih reforma sedaj sili v zavarovanje, stroški pa ostajajo astronomski. Po kongresnih volitvah 2. novembra, na katerih so slavili republikanci, bo reforma zdravstva verjetno še dodatno okleščena. (STA) WASHINGTON - Znanstveniki so prvič doslej odkrili planet iz druge galaksije oziroma planet, ki izvira iz druge galaksije, čeprav se danes nahaja v naši Rimski cesti, pisanje znanstvene revije Science povzema ameriška tiskovna agencija AP. Medtem ko so v "domači" galaksiji znanstveniki doslej identificirali že kakih 500 planetov, pa o planetih iz drugih galaksij doslej niso poročali. Na novo odkriti planet kroži okoli zvezde, imenovane HIP 13044, ki je od Zemlje oddaljena okoli 2000 svetlobnih let. Je za približno petino večji od Jupitra, za pot okoli svoje zvezde pa potrebuje le dobrih 16 dni. Zvezda HIP 13044, ki se ji življenjska doba počasi izteka, je prvotno pripadala drugi, manjši galaksiji, ki pa jo je Rimska cesta pred več kot šestimi milijardami let v primeru "medgalaktičnega kanibalizma" pogoltnila. Rusija bi rada imela najlepša stranišča na svetu MOSKVA - Rusija mora znova postati država z najlepšimi stranišči na svetu, kot je bila pred revolucijo leta 1917, je v sredo dejal vodja ruskega združenja proizvajalcev stranišč Vladimir Moskunov. Obenem je izrazil nezadovoljstvo s trenutnim stanjem stranišč v državi. Moskunov je dejal, da je bila kakovost stranišč v Rusiji pred revolucijo leta 1917 najboljša na svetu. Spomnil je na odlok, ki ga je car Peter Veliki izdal 9. aprila 1699 in s katerim je metanje odplak na ulico postalo kaznivo dejanje. Dodal je, da Moskva danes "nujno potrebuje sodobna stranišča". Prebivalci Moskve se strinjajo, da je stanje javnih stranišč v ruski prestolnici sramotno. Čeprav večina stranišč zaudarja in je njihova oprema zastarela, morajo ljudje za uporabo največkrat celo plačati. Moskunov je še predlagal, da bi 9. april razglasili za nacionalni dan stranišč. Svetovni dan stranišč je sicer bil včeraj. (STA) finska - Večino steklenic nameravajo prodati na dražbi Na Aalandskem otočju pokusili 200 let star šampanjec, ki so ga našli na morskem dnu HELSINKI - Potem ko so v razbitinah 200 let stare ladje na dnu Baltskega morja našli več steklenic redkega šampanjca, so v sredo v Mariehamnu na Aa-landskem otočju slovesno odprli dve steklenici in pripravili pokušino. Večino steklenic nameravajo sicer prodati na dražbi, poroča nemška tiskovna agencija dpa. Steklenice je našla skupina potapljačev, ki je letos poleti ob avtonomnem otočju Aaland, ki sicer spada pod Finsko, raziskovala razbitine neke ladje (na sliki). Slednja je potonila med letoma 1825 in 1830. Stalna temperatura vode in nespremenjena svetloba na približno 50 metrih globine sta pripomogli k ohra- nitvi šampanjca, morska voda pa zaradi pritiska v steklenicah ni vdrla vanje. Ime in izvor ladje, na kateri so našli dragoceni tovor, nista znana. Nekaj od 168 najdenih steklenic nameravajo prodati na dražbi, na kateri bi po navedbah dpa vsaka lahko dosegla ceno več deset tisoč dolarjev. Po besedah švedskega strokovnjaka za šampanjec Richarda Juhlina je bil okus 200-letnega šampanjca "odličen". Analize plutovinastih zamaškov so pokazale, da sta dragoceno vino proizvedli hiši Maison Juglar, ki je s proizvodnjo prenehala leta 1830, ter Veuve Clicquot, ki je še danes priznan proizvajalec šampanjca. (STA) poreč