'(B,
Oo*
» NO. 71
Ameriška Domovina
zi^u. e _
'r'ci/)Tf'/'ne»'oo/’n'®
'//e^ 0/i;V)°5>. AMCRICAN IN SPIRIT
4^092^€IGN IN LANGUAGE ONLY
—‘	SLOVGNIAN
serving Cmcago, Milwaukee, Waukegan, Duluth, JoUet, San rrancisco. MORNING N6WSPAPCB
Pittsburgn, New York, Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg, Denver, inmanapolis, Florida, Ely, Pueblo, Bock Spring*, *11 Ohio
AMERIŠKA DOMO VINA (ISSN 0164-680X)
CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY MORNING, JUNE 18, 1980
Novi grobovi
Frances Kotnik
U Včeraj je v Aristocrat ne-govališču i3o dolgi bolezni umrla 97 let stara Frances Kotnik z 1013 E. 77 St., rojena Bajt v vasi Zelše pri Cerknici, Slovenija, od koder je prišla v Cleveland leta 1908, vdova po leta 1965 umrlem možu Franku, mati Williama, Amelie Kikel (Geneva, O.), Adolpha, Mrs. Frank (Ann) Arko (Parma Hts., O.) in Henryja, 7-krat stara mati, 15-krat prastara mati, sestra Nettie Miheliča in Margaret Kapudar (Pa.). Pokojna je Lila najstarej.ša faranka pri Sv. Vidu in je bila članica ADZ št. 4. Pogreb bo iz Zelotovega pogrebnega zavoda na 6502 St. Clair Ave. v petek, 20. junija, ob 9.15, v cerkev sv. Vida ob 10, nato na Kalvarijo. Na mrtvaškem, odru bo jutri popoldne od 2. do 5. in zvečer od 7. do 9.
Angela Rogel
Pretekli ponedeljek je v Sunny Acres bolnišnici umrla 86 let stara Angela Rogel, rojena Laushine v Ribnici, Slovenija, od koder je prišla v Cleveland leta 1910, vdova po pokojnem možu Charlesu, ki je last oval in vodil Rogel I’ailor Shop na 6526 St. Clair Ave. od leta 1933 do 1955, mati Ray n ion da in Stanley j a, stara mati Debre, prastara mati Tammy, sestra Cele Knofels in Antona (oba že Pok.). Pokojna je bivala na 1064 E. Gl St. 25 let. Bila je članica ADZ št. £. Pogreb bo iz Zelotovega pogrebnega zavoda na St. Clair Ave. jutri, v četrtek, ob 10.30, nato na Pokopališče Lake View. Na mrtvaškem odru bo danes popoldne od 2. do 4. in zvečer od 7. do 9.
Josephine Brian
Preteklo nedeljo je umrla 61 let stara Josephine Brian s 6381 Cumberland Drive v Mentorju, Ohio, ki je bivala Pred leti v Clevelandu, rojena Škufca, vdova po pok. možu Michaelu, mati Mrs. Joseph (Alberta) Mazie, Mrs. Albert (Anna) Vina, Mrs. Leonard (Josephine) O’Bryan, Mrs. Joseph (Mary) Grdina, Jose-Pha in pok. Michaela ml.,*17-krat stara mati, 18-krat prastara mati, sestra Francke Zajc, Micko Škufca, Janeza m pok. Josepha (vsi v Slov.). Pogreb bo iz pogrebnega zavoda Brunner na 8466 Mentor Ave.- (Rte. 20) v Mentorju danes dopoldne, v cerkev sv. Marije v Mentorju ob 12. (o-poldne), nato na pokopališče sv. Pavla v Euclidu. Družina ko hvaležna za darove v pokojničin spomin Slovenskemu domu za ostarele na Neff Rd.
Joseph W. Woodrich
Preteklo nedeljo je v Mt. Sinai bolnici bo daljši bolezni umrl 67 let stari Joseph W. Goodrich, ki je bival pred Mti na E. 76 St., sin Anthony-la in Rose, roj. Popovič, Udo-vic> brat Helen Sweet! ter stric Richarda Sweet in Alme Heintz, veteran druga svetov-ne vojne. Pogreb bo iz Grdi-novega pogrebnega zavoda na Lake Shore Blvd. danes dopoldne, v cerkev Naše Gos-Pe Karmelske v Wickliffu ob J-30, nato na pokopališče Ver-Mh duš.
Brigada (2,008 mož ameriške vojske pojde v Indijski ocean
WASHINGTON, D.C. --Po sovjetski zasedbi Afganistana in zajetju ameriških talcev v Teheranu je predsednik Jimmy Carter odredil ustanovitev posebne vojaške enote, katere poglavitna lastnost bi bila možnost za hitre posege v oddaljene kraje, kjer bi bili ameriški državljani ali interesi ogroženi.
Vojaški poveljniki v Pentagonu so že ustanovili tako enoto, jo izvežbali in jo sedaj nameravajo poslati v Indijski ocean, kjer bo čakala na razplet kriz v Iranu in Afganistanu.
V	tej posebni brigadi je 12,000 vojakov, pripadnikov mornariške pehote. Ker ameriška mornarica nima dovolj ladij za vse te vojake in še posebej ne za njihovo opremo, je morala najeti več ladij od privatnih lastnikov.
Nek tanker, na katerem bodi imeli samo pitno vode, stane točno $31,752 na dan. Namestitev in vzdrževanje te brigade za eno leto bo pa stalo ameriške davkoplačevalce okrog 100 milijonov dolarjev ali pa morda še veliko več.
—-----o------
Znova veliki izgredi črncev v Južni Afriki
JOIIANESBURG. J. Af. -Ob četrti obletnici velikih izgredov v črnski naselbini Soweto, so črnci in mešanci zopet demonstrirali proti sistemu apartheida v Južni Afriki, na podlagi katerega so leti močno zapostavljeni v primerjavi z belci.
Demonstracije so kaj kmalu postale izgredi in policija je streljala na izgrednike in jih pri tem ubila najmanj 15, ranila pa okoli 50.
Južnoafriška vlada je kritizirala tuje novinarje zaradi njihovih poročil o izgredih in jih celo obtožila, da spodbujajo izgrednike.
V	tej državi je okrog 2G milijonov prebivalcev, od teh jih je kar 19 milijonov črnskega rodu. Vso politično o-blast pa imajo v svojih rokah belci. Črnci se temu upirajo, nekateri tudi z orožjem.
Zadnje vesti
•	Washington, D.C. — Jor-danijski kralj Husein je na o-bisku v ZDA. Včeraj se je sestal s predsednikom Carterjem. Državnika sta govorila o Srednjem vzhodu. Carter želi, da bi se Husein pridružil predsedniku Sadatu in se udeležil pogajanj z Izraelom, a tega kralj noče storiti.
•	Teheran, Iran. — Nek tukajšnji časopis je poročal,, da iranski parlament ne bo odločil o usodi zajetih talcev pred septembrom letos.
•	New York, N.Y. — Naj-novejša javna povpraševanja kažejo, da vodi Ronald Reagan pred predsednikom Carterjem z 51 proti 44 V in ako bi bile volitve danes, bi zmagal Reagan.
•	London, Vel. Brit. — Angleška vlada se je odločila, da bo dovolila namestitev 160 ameriških raket srednjega dometa. Rakete so znane pod imenom “Cruise”.
•	Niagara Falls, N.Y. — V požaru, ki je zajel hišo v tem mestu, je umrlo 7 otrok, starih od 2 do 15 let.
•	Islamabad, Pak. — Poročila, ki prihajajo iz Kabula, govorijo o oboroženih spopadih med privrženci predsednika Karmala in tistimi, ki pripadajo neki drugi skupini v komunistični stranki.
---t—o—----
Nadaljsvžffije sobotne dostave pošte še niso rešili v fiCongresn
WASHINGTON, D.C. — Vodilni član predstavniškega doma Kongresa Thomas P. O’Neill je rekel, da bodo kongresniki dali ameriški pošti dovolj denarja, da bo mogla nadaljevati s sobotno dostavo pošte.
Doslej je bilo precej dvoma o tem, ali bo pošta zmožna obdržati sobotno dostavo. Proračunski odbori so namreč odredili, da si mora pošta prihraniti najmanj milijardo dolarjev. Ako bi ukinili sobotno dostavo, bi si prihranili kar polovico te vsote,
Kljub izjavi O’Neilla usoda sobotne dostave pošte še ni dokončno rešena.
Spor med Egiptom in Libijo se je zopet neverno zaostril
KAIRO, Eg. — Zadnja leta sta Egipt in Libija močno sprta, posebej zaradi politike egiptskega predsednika An-vara Sadata napram Izraelu in ZDA.
Libijski samodržec Moa-mar Gadafi smatra Sadata za izdajalca arabskega naroda in je v nekem govoru v mestu Tripoli pretekli teden pozval častnike in vojake egipt-ske vojske, naj strmoglavijo Sadata in vrnejo Egipt na pravo, arabsko pot.
Sadat in Gadafi sta že bila blizu vojne v preteklosti in Sadat je zahteval od egiptskega parlamenta, naj mu dovoli proglasitev i z r e d nega stanja v krajih Egipta, ki so vzdolž meje z Libijo.
Sadat je že ponovno rekel, da je Gadafi blaznež. V zadnjih letih je tudi prišlo do obmejnih spopadov med vojskama obeh držav.
Egiptska vojska je večja kakor libijska, Libijci pa imajo na razpolago ogromno količino sodobnega orožja, ki so ga nakupili od Sovjetske zveze.
Iznajdljivi in hrabri uporniki nadaljujejo z napadi v Afganistanu
PES A V AR, P uk. — V vzhodnem delu Afganistana, v dolini Sultani, se je vnela huda borba med afganistanskimi uporniki in sovjetsko enoto, ki se je bila skušala prebiti do neke postojanke, ki jo napadajo drugi uporniki. Kraj te bitke, v kateri je menda veliko izgub na obeh straneh, je oddaljen le kakih 35 milj od pakistanske meje.
Uporniki, ki so se vtihotapili v glavno mesto Kabul, pa izvršujejo napade na posamezne pripadnike Karmalo-ve vojske in policije ter tudi na posamezne sovjetske vojake.
Sovjetska letala in topništvo še napadajo položaje u-pornikov v okolici Kabula in jim po vsem sodeč prizadaja-jo težke izgube.
Zahodni vojaški strokov-
II.
Pokrajinski sveti so po današnji zakonodaji izgubili veliko nalog, tako da jim zlasti od ustanovitve dežel ostaja zelo malo funkcij. Zato pa so vse važnejše prav občinske uprave. Prav občinska uprava glavnega mesta pokrajine
—	v našem primeru Gorice
—	je zato temeljnega pomena.
V goriškem občinskem svetu se že od konca vojne sem, od prvih volitev s slovensko listo z lipovo vejico, od SDZ od Slovenske skupnosti — bije morda v ožjem pomenu najvažnejši boj za manjšinske pravice. “In ae se boj za pravdo v njih zrcali” — beremo v neki pesmi o goriškem gradu in njegovih dvoranah, tistem gradu, ki je leta po vojni bil pozorišče hudih bojev za priznanje pravic Slovencem naše Občine.
Slovenski svetovalci so pod znakom lipove vejice vodili trd bbj, ki je bil v tistih na-
Goriška občina
petih časih verjetno ostrejši in nevarnejši, kot je to danes. Zato gre njim vsa čast, da so takrat tako živo izkazovali slovensko prisotnost v našem mestu. Vsi ti so vodili svoj boj in s tem dali pobudo mlajši generaciji za nove boje in napore. Novi časi so prinesli nato druge oblike političnega delovanja, a to še ne pomeni, da se je pretrgal tisti nevidni člen, ki je ostal vsem skupen.
Naš politični trenutek zahteva od nas'spet močne prisotnosti v tem forumu, ki je goriški občinski svet. V njem so slovenski svetovalci pod znakom lipove vejice tudi v zadnjih letih vodili neenak boj za uveljavitev slovenske narodne skupnosti v goriškem mestu in občini sploh. S svojim delovanjem so skušali nadaljevati pred leti začeto delo. Srečali so se z neštetimi problemi, ki jih vedno srečujejo predstavniki manjšinskih strank. Vseeno pa j«
in Slovenci
jasno, da se je ta boj izplačal in da se bo izplačal tudi — jutri!
Slovensko politično življenje na Goriškem označujejo različne faze in etape. Vedno pa kaže ta neko močno in odločno življenjsko voljo, ki mora prav v slovenskem samostojnem nastopu najti svojo pravo podobo! Ce smo znali vsakemu obdobju najti primerne oblike dela — to je sicer vprašanje zase. Vsekakor pa so bili poskusi v tem smislu vedno naravnani v iskanje pravilnih, ustreznih in času najbolj odgovarjajočih oblik dela.
Novi časi zahtevajo novih prijemov. Zato pa še ne pomeni to, da zahteva tudi, naj bi zavrgli to, kar je vredno, da ostane. Zavedati se namreč moramo, da ostaja slej ko prej veljavna splošna smer naše zamejske politike, ki je predvsem samostojnost in demokratični pluralizem. Brez teh bistvenih silhic bi tudi
R. CLARK: KONGRES MORAi i* Cleveland*
PREISKOVATI VLOGO CIA V IRANSKIH RAZMERAH!
NEW YORK, N.Y. Bivši pravosodni tajnik v administraciji predsednika Lyndona Johnsona Ramsey Clark je izjavil na tiskovni konferenci, da mora ameriški kongres odobriti uradno preiskavo o vlogi, ki jo je igrala v iranskih razmerah ameriška CIA. Ako kongresniki tega ne bodo storili, je dodal, je pripravljen sam voditi takšno preiskavo.
Clark, ki se je vrnil z obiska v Teheranu, kjer se je u-deležil skupaj z 9 drugimi A-merikanci konference o ameriških zločinih, storjenih proti Iranu tekom zadnjih 30 let, je rekel, da je razpoloženje v Iranu glede talcev dokaj ugodno.
Ako je ameriška vlada pripravljena slediti mirni politiki napram Iranu in ako neha svoja prizadevanja, pospeševati notranja nasprotja v tej državi, meni Clark, bodo talci kaj kmalu izpuščeni na svobodo.
Govoril .je z raznimi iranskimi voditelji, je nadaljeval Clark, in nobeden od teh ni zahteval, naj bi bili talci predani revolucionarnemu sodišču. Najvažnejše za iranske voditelje je, da ne bi izgleda-lo, da bi klonili pred ameriškim pritiskom glede izpustitve talcev.
O	svoji vlogi na konferenci v Teheranu je Ramsey Clark zatrjeval, da je bila koristna' in važna. On ii drugi člani delegacije so prepričali kar 12 drugih delegacij od 54, ki so se udeležile konference, naj zahtevajo takojšnjo izpustitev vseh zajetih talcev na svobodo.
Ameriška delegacija je tudi bila prva na konferenci, ki je omenila sovjetsko zasedbo Afganistana, je pristavil Clark.
O o d 1 o čitvi predsednika Carterja, da Amerikanci ne smejo potovati v Iran brez posebnega dovoljenja zvezne vlade, je povedal Clark, da
celotna politična zgradba naše slovenske stranke enostavno propadla!
Kar smo prej zgoraj navedli s posebnim ozirom na pomen goriške občine in slovenske politične prisotnosti v občinskem svetu — to vse posebej velja za sedanji in bodoči narodni trenutek. Za celotno problematiko naše zamejske skupnosti.
Naj te misli prispevajo tudi k osvetlitvi v sedanjem političnem trenutku, ko se bomo v kratkem odločali o nadaljnjih izbirah za petlet-je 1980-1985 v naših občinskih upravah.
Gre za pomembne korake, ki jih moramo z veliko politično zrelostjo vrednotiti in tudi zato z vso odgovornostjo sprejeti svoje odločitve. Mislimo pa, da za zavednega pripadnika manjšinske skupnosti izbira vsekakor ne more biti težka.
smatra pravico svobodnega potovanja posameznika kot eno bistvenih človeških pravic. Ta pravica je omenjena že v angleški Magni Carti, v ameriški ustavi, in je bila potrjena tudi preko raznih odločitev ameriškega vrhovnega sodišča.
Predsednik Carter je že izrazil mnenje, da bi morala zvezna vlada oz. pravosodno tajništvo zahtevati obtožnico proti Clarku in drugim članom teheranske delegacije. Clark je rekel, da je pripravljen na to možnost in da je uverjen, da bi ga sodna obravnava oprostila vsake krivde.
Na tiskovni konferenci je Clark omenil še, da so ga že poklicali po telefonu nekateri svojci talcev in mu čestitali za njegova prizadevanja v prid talcem. Clark soglaša s trditvijo, da morajo bili talci izpuščeni takoj.
Neugodne gospodarske razmere vzrok stavke sovjetskih delavcev
MOSKVA, ZSSR. — Zahodni novinarji v tem mestu so zbrali dokaj točne podatke o veliki stavki sovjetskih avtomobilskih delavcev v mestih Gorkij in Togliatti, ki je bila od 6. do 8. maja letos. O tej naj večji stavki v zgodovini Sovjetske zveze niso objavili sovjetski časopisi niti ene besede.
Vesti o tej stavki kažejo, da je sodelovalo kar 200,000 delavcev, in da se je ta stavka končala šele, ko so sovjetski uradniki poslali veliko količino hrane v oba mesto. Delavci so stavkali namreč zaradi nezadostnih zalog hrane.
Med stavko ni bilo nobenih izgredov in tudi policija ni uporabila sile proti stavkajočim. V zadnji večji stavki, o kateri vedo na Zahodu, ki se je vršila leta 1962 v mestu Novočerkasku, je takratni sovjetski voditelj Nikita Hru-ščov poslal vojsko v mesto. V borbi med stavkujočimi in vojaki je menda umrlo več sto ljudi, večinoma civilistov.
V zadnjih letih so bile tudi nepotrjene vesti o krajših stavkah v drugih mestih v ZSSR in še posebej v pristanišču Odessi. Pristaniški delavci so baje protestirali proti pošiljanju pomoči Kubi, Vietnamu in drugim Sovjetl-ji naklonjenim državam.
Romanje v Lemont—
Ker je le še nekaj sedežev K prostih na avtobusu, ki bo peljal romarje na Vesesloven-sko romanje v Lemont v dneh 5., 6. in 7. julija, prosimo, da se takoj priglasite! Prijave sprejema samo še John Petrič. Kličite za pojasnilo tel. 431-3465 ali pa 481-3762. Zadnji dan za prijave bo torek, 24. junija! Čas odhoda bo objavljen v A.D. 25. ali 27. junija.
Škof Hickey povišan in premeščen—
Clevelandski škof James A. Hickey, ki vodi škofijo že od leta 1974, je bil povišan v nadškofa in premeščen v Washington, D.C. Nastopil bo novo dolžnost 5. avgusta. Njegov naslednik v clevelandski škofiji še ni imenovan. Škof Hickey je star 59 let in je zelo naklonjen Slovencem. Oba prejšnja nadškofa v Washingtonu, D.C. — nadškofija je bila ustanovljena šele L 1939 — sta postala kardinala.
Prodaja krofov—
Članice Oltarnega društva pri Sv. Vidu bodo prodajale svoje okusne krofe v soboto, 21. junij?, v društveni -sobi svetovidskega avditorija.
I
Tajnica Lilije —
Tajnica Dramatskega društva Lilije je Zdenka Zakrajšek, 174 Brush Rd., Richmond Hts., Ohio 44143. Vsa pisma in sporočila, namenjena tej organizaciji, naj bodo poslana na ta naslov.
Spominski darovi—
Kot šopek neusahljivega cvetja, v spomin pok. Louise Trpin je darovala za koroške študente $10 družina Frank Urankarja. V isti dobri namen je daroval John Petrič $10 v spomin pok. Louise Trpin in $10 v spomin pok. Mariji Žakelj Za darove v korist Mohorjeve se lepo zahvaljuje . poverjenik družbe J'. Prosen.
Deklico še pogrešajo—
Za pogrešano deklico Tiffany Papesh še ni nobenega sledu. Policija jo še vedno išče, prav tako sodelujejo mnogi prostovoljci, a brez uspeha. Tiffany biva s svojo družino i.a Maple Hts. Deklica je stara komaj 8 let. Ni več dvoma, da jo je moral nekdo ugrabiti.
Inflacijska stopnja v Sloveniji še vedno na zelo visoki ravni
LJUBLJANA, Slov. — Cene na drobno v Sloveniji v maju so bile višje od lanskega maja kar za 27.9%, poroča Zavod SRS za statistiko. Cene v maju v primerjavi z a-prjlom so bile višje za 2%.
Po načrtih zvezne vlade v Bebgradu,- izdelanih konec preišftjeva leta, bi "v rrie!s cene povišati letos le za 19';, kar pa bi dosegi* ju-
VREME
Sončno ter toplo dopoldne, nato poobiačitev in možnost dežja Najvišja temperatura okoli 75 F. Delno oblačno in nekaj hladnejše jutri z naivišjo femperaturo okoli 66 F.
lija, ako ne bi zvezni izvršni svet zamrznil vse cene pretekli teden.
Zavod za statistiko je poročal med drugim, da so bila tekoča goriva in mazila dražja v Sloveniji v primerjavi z lanskim majem za 58.1 L, kurjava 55.3U, sidje 49.80 , obrtne storitve 43.60 jajca 42.5%, mleko in mlečni izdelki 34.2%, zelenjava 24.2% in’ mesni izdelki 22%.
»c..

n
Ameriška Domovina
A VI I «/ ■ t-/» V— II« » VI1
6117 ST. CLAIR AVE. — 431-0628 — Cleveland, OH 44103
!l
Beseda iz naroda...
AMERIŠKA DOMOVINA (ISSN 0164-680X)
James V. Debevec — Owner, Publisher Dr. Rudolph M. Susel — Editor
Published Mon., Wed., Fri., except holidays and 1st 2 weeks
in July
~	~~ NAROČNINA:	”
Združene države:
$28.00 na leto; $14.00 za pol leta; $8.00 za 3 mesece Kanada in dežele izven Združenih držav:
$40.00 na leto; $25.00 za pol leta; $15.00 za 3 mesece Petkova izdaja: $10.00 .na leto; Kanada in dežele izven Združenih držav: $15.00 na leto.
SUBSCRIPTION RATES:
United States:
$28.00 per year; $14.00 for 6 months; $8.00 for 3 months Canada and Foreign Countries:
$40.00 per year; $25.00 for 6 months; $15.00 for three months Fridays only: $10 per year—Canada and Foreign: $15 a year
Second Class Postage Paid at Cleveland, Ohio
^ —	•	*	No. 71 Wed., June 18, 1980
Olje, olje...
Položaj na Srednjem vzhodu okrog Izraela se vedno bolj zavozlava in nevarno zateguje. Mirovni postopek, sklenjen med Egiptom in Izraelom v Camp Davidu, z bistvenim posredovanjem ameriškega predsednika, se ne razvija po, njegovi želji, to pa ne zato, ker izraelska vlada tolmači važne točke sporazuma po svoje, zlasti tiste, ki obravnavajo vprašanje judovskega poseljevanja po ozemlju, ki ga Palestinci smatrajo za svoje in kjer živijo že stoletja, in pa tiste, ki govorijo o arabski avtonomiji, njeni vsebini in obliki na teritoriju zahodno od reke Jordan. Človek nehote dobi vtis, da je Begin, izraelski premier, namerno gledal na to, da so bili sklepi v Camp Davidu formulirani tako, da jih je mogoče različno razlagati. Na ta način si je zagotovil dovolj prostora za poznejše manevriranje, s katerim se preprečuje zaželeni napredek mirovnega procesa.
V stvari se problem palestinskega vprašanja ves ta čas ni premaknil nikamor. Begin trdovratno vztraja na stališču, kakor ga interpretira sam, egiptovski, predsednik Sadat sprevideva nastali položaj in se ’ je začel krčiti s svojo pripravljenostjo voditi pogajanja naprej' — brez izgleda na kak kompromis. On ima, kot znano, težko stališče do ostalega arabskega sveta in ne more pristati na izraelsko briskiranje palestinskega problema, ker bi to potMlo očitek- separatnega miru, ki mu ga drugi Arabci očitajo.
Ko bi bila to kaka omejena zadeva Izraela, Egipta in Amerike, bi ne bilo toliko skrbi, intenzivnega zanimanja in zabavljanja po skoraj vsem svetu glede političnega položaja na Srednjem vzhodu. Toda Arabci imajo olje, polno olja, ki ga svet nujno potrebuje, a lastniki petrolejskih ležišč so že bogati dovolj, da lahko z olja žejnim svetom igrajo svojo politiko. V tej točki je pa skrita zagonetka.
Izrael ni ljubljenec sveta in ima razen Amerike zelo malo požrtvovalnih prijateljev, pa dolgo vrsto nasprotnikov. Amerika je mogočna, a ni vsemogočna. Verjetno bi bilo Izraelovo stališče mnogo lažje, če bi igral še na kako drugo karto, ne samo na ameriško. Da take karte ne more dobiti, je v prvi vrsti krivo a-rabsko olje v posesti držav, ki Jude globoko sovražijo in se trudijo vedno in povsod, kako bi jim škodovali. Najbolj poučen primer v tem oziru so Združeni narodi, kjer doživlja Izrael poraz za porazom. Značilno je. da je začela zapuščati Izrael tudi zahodna Evropa, ki je iz lojalnosti do Amerike — in morda iz lastnega boljšega prepričanja — dolgo stala Izraelu ob strani. Dogodki, zadnjega časa pa kažejo na njen preokret, a ta ima svoj vzrok v — olju.
Ko je bil novi ameriški državni tajnik Edmund S. Muskie prvič v Evropi, so mu tam povedali, da bodo zahodno evropske države, članice Skupnega trga, začele ukrepati svojo lastno politiko na Srednjem vzhodu, ki bo upoštevala palestinske zahteve glede ureditve teritorialnih in dravno-pravnih vprašanj na prostoru nekdanje Palestine, če sedanja pogajanja med Izraelom in Egiptom ne bodo pokazala pozitivnih u-spehov. Evropejci se bojijo, da razgovori glede avtonomije ne bodo uspeli, pa 'če bi tudi rodili kakšno kompromisno rešitev, jo palestinski in drugi arabski krogi ne bodo voljni sprejeti. Z ozirom na to bodo Evropejci sredi tega poletja sami posegli v razvoj dogodkov rta Srednjem vzhodu z lastnim načrtom, ki bo u-radno priznal Palestinsko osvobodino organizacijo (PLO) in odobril koncept palestinske države na. izraelski meji kot legitimno zahtevo.
Muskie je od Evropejcev zvedel, da bo taka politika preprečila nevarno širjenje nezadovoljnosti po a-rabskem svetu; da bo zagotovila, da bo olje redno teklo iz arabskih zalog v njihove dežele; in da se bodo pogajanja nadaljevala. Tudi je bilo rečeno, da pomanjkanje ameriškega pritiska na Izrael za njegovo popustljivost nasproti zahtevam PLO škoduje Ameriki pri njenem vplivu na muslimansko gibanje, da bi podprlo ameriške napore- za svobodo Afganistana.
Ameriška vlada je te iniciative Evropejcev odklonila kot nesprejemljive, ves problem visi v zraku, grozeč globoko razcepiti staro ameriško-evropsko zavezništvo v NATO paktu. NATO pomeni edino obrambno moč zoper agresivne načrte Sovjetske zveze v Evropi pod firmo varšavskega pakta. Ohromitev NATO bi značila najnevarnejšo politično in vojaško napako v
Iskreno vabilo na misijonsko prireditev
EUCLID, O. — V nedeljo, 29. junija, ki je obenem tudi praznik sv. Petra in Pavla, priredi MZA na Slovenski pristavi prireditev v pomoč slovenskim misijonarjem in misijonarkam. Doslej smo-slednje leto želi od te prireditve lep uspeh. Tako tudi letos pričakujemo odziv od stalnih, pa tudi novih udeležencev, da sodelujejo v ta namen.
Sklepal bi, da je zanimanje za misijonsko akcijo ne- ’ kako merilo od posameznikov, koliko je v nas živega pojmovanja za to zadevo, ki jo neštetokrat izgovarjamo v očenašu: “Pridi k nam Tvoje kraljestvo.” (V angleščini se moli: “Thy kingdome come” — izpušča se: k nam. Bo bolj usmerjeno, da je vseobsegajoče.
Dejansko od vsakega posameznika je odvisno udejstvovanje, ki dopolnjuje to drugo prošnjo Gospodove molitve. Je samo zvok prazne besede;' ali je v prošnji živa zavest, ■ ko ponavlja to besedo, je obvezan, da pripomore s svojimi dejanji do uresničenja.
Če se poglobimo v vsebino evangelijske zakladnice, ki so nam ohranjene, beremo Odrešenikove besede: “... povzdignite oči in poglejte polja, da so že bela (zrela) za žetev.” (Jan. 4, 35.) — Teda,; je rekel svojim učencem: “Žetev je velika, delavcev pa malo. Prosite torej Gospoda žetve, naj pošlje delavcev na svojo.žetev.” (Mat. 9, 38.)
Kmalu bo 2000 let po Nje-gbveffFprrfrotfu na svet, na žalost je še ogromna množica ljudstev, ki do njih še ni prišel glas evangelija, ker ni posredovalcev. Pa hvala Bogu, se še odzovejo poklicani, da nadaljujejo posla nstvo Cerkve! Tudi iz našega' naroda so odšli in po vseh celinah sveta sejejo seme blagovesti. Kdor zasleduje njih delovanje, pozna, p kakšnimi napori obdelujejo ledino primitivnosti, kolikšna je žrtev izločiti se udobnosti sodobonosU in se vživeti v njih miselnost in uboštvo..
Ni samo, da jim v duhovnem pogledu posredujejo nazor krščanskega pojmovanja življenja, tudi jih seznanijo z izobrazbo, ki jim omogočuje znosnejše življenje. Saj, kjer koli pridejo, jim ustanavljajo > šole, bolnišnice, zavetišča, jih uče obdelovati zemljo, kopati vodnjake itd.
Zares dobrote deleč! Težko je pa biti. na terenu brez sredstev in pomoči. To je kot vojska, v kateri so vojaki brez vojne opreme, ker jim zaledje ni poslalo sredstev .. .
Tako upravičeno pričakujejo od pas, da se jih spomnimo in jih gmotno in duhovno spremljamo, da bo njih žrtev
imela uspeh. Končno z njih delavnostjo bo tudi naše sodelovanje imelo delež v misijonskem delokrogu. Kot smo v primeru obdelovanja njive ,
—	prispodoba kmečkega življenja — doprinesli z oranjem, rahljanjem zemlje in setvijo, vsak'svoj doprinos, da je vsejano zrno obrodilo dobro mlatev in smo vsi sodelavci uživali kruh, prav tako smo vključeni v sejalcev skupino tudi tisti, ki iz zaledja z njimi sodelujemo.
Kratka je doba človekovih preizkušenj, tudi če bi bilo
—	kar jih zelo redki dosežejo
—	sto let. Končno vsak s svojimi dejanji odloča, kar bo veljavno v tem odmerjenem času, za plačilo, ali kazen. Tudi s tega vidika ima misijonska prireditev- priliko — dobrega dela, ki te vabi, da na en ali drug način sodeluješ.
Pridite torej v nedeljo, 29. junija, na Slovensko pristavo na piknik MZA.
M. T.
------o------
Iz življenja Slovencev v Milwaukeeju
MILWAUKEE, Wis. — Mesec junij. Šole je konec. Počitnice in prireditve zunaj se pričenjajo!
Konec šole, naj večje vese-je za študenta, izpiti, pred tem pa večkrat hud glavobol. Počitnice so vsakemu človeku prepotreben čas razvedrila in oddiha. Poletne prireditve:	izleti, romanja,
potovanja, obiski in pikniki ter šport na vodi in na suhem in miren počitek, vse ]e v načrtu. Samo zdravje in mirp za nameček še medsebojno razumevanje, daj Bog, pa bo lepo.
Najprej se ozrimo malo nazaj v mesec maj. Dva pomembna dneva smo v tem času praznovali: Materinsko proslavo in Spominski dan.
Materinsko proslavo smo imeli pri nas 18. maja ob 2. popoldne pri kapeli v Parku. Materinski dan navadno zapusti v človeku nekako slovesno razpoloženje. Privatno in javno življenje se trudi, da nam predoči velik pomen matere. Saj je Stvarnik sam odlikoval mater s to častjo.
Letošnje praznovanje materinskega dne pri nas je bilo skromno, kakor še nikoli. Imeli smo pete litanije Matere božje, par pesmi in citat Cankarjeve črtice: “Na predvečer .. •” (Črtica sama je tako lepa in globoka, da gane'!
Praznik mater je lepo in primerno počastila Slovenska kulturna radijska ura s celo-urnfm sobotnim in nedeljskim sporedom 10. in 11. maja.
Spominski dan smo Slovenci praznovali 26. maja ob 11. s sv. mašo pri kapeli v Parku. Zbralo se je veliko število ljudi. Med drugimi smo opa-
povojni zgodovini. Povzročila pa bi jo judovska trmoglavost glede vrnitve zasedenega arabskega ozemlja zahodno od Jordana z delom Jeruzalema vred, ki zelo vznemirja Arabce, a ti imajo olje, katero vsa Evropa nujno potrebuje za svoj obstanek.
'Kako katastrofo preprečiti in zadevo mirno rešiti? Ni dvoma, da imajo Judje v Izraelu največjo in skoraj edino oporo za svojo trmoglavost v judovski skupini v Ameriki, ki je največja in najmočnejša na svetu. Po mnenju tega pisca bi kazalo iskati pomoči za reševanje izraelskega vprašanja, brez nevarnosti za svetovne katastrofe, pri Judih v Ameriki. Ameriško javno mnenje je mogočen faktor. To bi se. moralo izviti iz spon judovskega vpliva in izpovedati svojo voljo in stališče jasno in nedvoumno: Ni dovoljeno zaradi nepopustljivosti Izraela in pohlepa po sedanjem ozemlju tujega naroda pehati svet na rob svetovne vojne! A-merika v interesu svetovnega miru pri tem ne bo sodelovala. Bil bi to jezik, ki bi ga razumelo vesoljno judovstvo in odobraval ves svet.
L. P.
• -A •
} : *
žili goste iz Clevelanda, Chicaga, Waukegana, Racine, Jo-lieta in drugod.
Mašo je daroval p. Beno Korbič za vse branilce miru in svobode, ki so za to položili svoja dragocena življenja v boju proti brezbožnemu komunizmu. V tem smislu je bila med mašo tudi njegova pridiga, ki je vsem navzočim segla v srce. Med mašo je prepeval Triglavski zbor, ki ga vodi pevovodja Ernest Majhenič. Berila je bral Ludvik Kolman.
Spored po maši je vodil predsednik T r i g 1 ava Janez Limoni, ki je v pozdravnem govoru zelo izbrano in jedrnato priklical v'Spomin tragične dogodke iz leta 1945, ko je bil cvet slovenskega naroda izdan, vrnjen in zločinsko pobit po kočevskih in drugih jamah Slovenije, domobranski vodnik general Leon Rupnik pa vrnjen in sramotno v Ljubljani umorjen.
Pred zbrane je stopil podpisani. Njegova glavna misel je bila: “Ozrimo se danes po 35 letih nazaj v tisto leto, ko je bil uničen cvet našega naroda in poiščimo opore v tistih čustvih, ki so prestala preskušnjo časa, nasilja in preganjanja.
Močnejša od smrti je ljubezen. — S to mislijo sem danes med vami na tej proslavi. V tej misli se združimo, ko obujamo spomine na tiste dneve, kakršnih slovenski narod še ni doživel v svoji zgodovini.
Res ne moremo pozabiti 12,000 mož in fantov, ki ■ so dali svoje najdražje — svoje življenje za svoje — in naše ideale. Ne moremo in ne smemo jih pozabiti. Ali — ne-omadežujmo spomina nanje s krikom po maščevanju! — SpomirT nanje naj nam bo sVeta in edina želja, da se nekoč združimo čisti in neomajni s prepričanjem^ za katerega so oni pred 35 leti stopali skozi muke trpljenja v smrt in preko smrti v večno slavo ...”
Zbor pevcev je zapel “Vigred se povrne...”, ko je Jranjo Mejač iz “Tabora’ prebral ganljivo zgodbo, ki jo je doživel in napisal domobranec sam, kako se je rešil iz pekla smrti — kočevske jame, kamor so v mesecu maju in juniju metali vrnjene, mučene domobrance in četnike, pred jamo postreljene, nekatere tudi jiapol žive in žive. Pri tem je omenil tudi smrt j u g o s 1 o v anskega predsednika Tita, ki je bil sam kriv groznih pobojev svojih nasprotnikov in ki ga danes svet tako časti.
Zbor je zapel še pesem: “Jaz sem vstajenje in življenje”, na koncu pa vsi skupaj domobransko himno. Po sporedu je sledilo dobro pripravljeno kosilo.
Življenje in vrvenje v Triglavskem parku se je pričelo. Čeravno nam mesec junij do sedaj ni bil bogve kako vremensko naklonjen, so se našli dnevi, ko je naš “olepševalni odsek” pridnih ljudi prijel krepko za delo. In to se pozna. Pred kapelo in domom je resnično lepo. Poleg tega pridobitev 6 novih miz za piknike, 6 novih hrastovih klopi razporejenih po Parko, nova pota in še kaj. Pridite v nedeljo, 22. junija, (fa se sami prepričate, ko bodo Tri-glavani priredili prvi poletni piknik.
Začetek bo ob 11. s sv. mašo, nakar bo sledilo dobro kosilo: na ražnju pečeni piščanci, pečenice in “hamburgerji” z raznovrstno solato, kava in pecivo. Gostilna pa ima pripravljeno domače mil-wrauško pivo in vino iz Kalifornije — belo in rdeče — in nekaj “triglavčana”. Za ples
Ameriška Domovina prva dva tedna v juliju ne bo izšla zaradi počitnic svojega osobja
Ameriška Domovina je v zadnjih letih zmanjšate število svojega osobja na skrajno možnost. Vsakdo v tiskarni je neobhodno potreben, prav tako ima Ame' riška Domovina samo enega urednika, ki mora bte1 vedno na mestu, če naj list redno izide.
Pri tako omejenem številu osobja more to do h®! kaj oddiha le tako, da gre na kratke počitnice tu«1 sam list. Ameriška Domovina v prvih tednih julija bo izšla. Zadnja številka pred počitnicami bo izšte 27. junija, prva po njih pa 14. julija 1980.
Vse, ki imajo nujna sporočila, sestavke, napoved1 in vabila za prireditve in nastope v juliju, prosimo, p te pošljejo v objavo tako, da bodo najkas'neje 25. j11' nija v rokah urednika, če naj bodo objavljeni še pi'e“ počitnicami.
bo igral Amonov orkester L Chicaga in to prvič v našem Parku. Pravijo, da so od samega spake igralci. Le pridite, da jih slišite in vidite. Lahko se boste razvedrili tudi v vodi, pri balinanju in drugem raznem športu — tudi na gugalnicah... Tudi zapeli bomo na glas, da se bo slišalo v deveto vas!
■ mi
Od delavnih članic Triglava so položile zrelostne izpite na univerzi: stopnjo akademske časti: M.D. of Library - Marjanca Modic; B.D of Fine Arts z odliko - Biba Bambič (Kralj); Fanni Limoni pa je končala študije na M.T.C. in prejela diplome za R.N. Srednjo šolo (High School) so zaključile: CoffeL Kati, Berginc Ančka in Smolič Miriam. Vsem absolventkam — sotrudnicam društva Triglav naše iskrene čestitke'
*
Od pevcev slovenskega cerkvenega zbora sta praznovala 40-letnico zakonskega življenja naj starejša pevca Olga in Albert Pene. Oba sta pri zboru že od svoje mladosti. Olga je pri zboru glavna solistka - sopranistka. Bog daj obema še mnogo let zdravja, da bosta še prepevala v čast božjo in nam v veselje! Hvala vama in iskrene čestitke!
*
Druga slavij enca istega zbora sta Darko in Ančka Berginc. Pred kratkim sta praznovala 20-letnico skupnega zakonskega življenja Vsa družina, Darko, žena in obe hčerki, pojejo pri zboru. Darko je poznan solist — ba-: sist. Vsa družina je tudi delavna pri društvu Triglav. Šer na mnoga leta!
Prejšnjo nedeljo se je vsa župnija sv. Janeza poslovila c od vseh treh naših dobrih duhovnikov, ki so prestavljeni vsi naenkrat na druga mesta. Ob tem nenadnem dogodku vsa župnija žaluje. Saj so vsi trije tako zelo prirasli vsem zaradi svoje očetovske .dobrotljivosti in prijaznosti! Želimo jim net novem mestu njihove duhovniške službe božji blagoslov!
Društvo Triglav se je na svojem sestanku še posebej poslovilo od p. Benota, društvenega duhovnega vodje in, se mu lepo zahvalilo za očetovsko skrb pri društvu.
*
Ker bo ta moj dopis s čestitkami našim očetom pozen, naj vseeno veljajo besede hvaležnosti vsem našim živim :n mrtvim očetom za^ njihov praznik. Spominjajmo se jih na ta dan s posebne 1 hvaležnostjo in z molitvijo! ^
Neresnične sanje. Sinoči se: mi je sanjalo, da sem bil v Parku. Vse polno ljudi je bilo tam, ki so gledali, kako je neki mož z velikim buldožerjem zasipaval tisto jamo pri"; Strmškovem trejlerju — pod Rozinovo kočo. — Ko sem se kbudil, sem spoznal, da je tista jama tam še vedno —-jama .. .
Lepe počitnice želim vsem F. Rozina
Novi čas slovenskih oddaj na radiu
CHICAGO, 111. — Vesel’ sporočamo vsem prijatelje1” slovenskega radia v Chicaž”’ da se nam je končno posree* lo dobiti dnevni čas za ^ oddaje; to je ob štirih p°P0 dne vsako nedeljo na isti P° staji WOPA, Oak Park, I1’1' nois, 1490 KC.
Do sončnega zatona postaja večjo jakost ^ ob večernih ali ponočnih rah. Sedaj bomo dosegli bolj oddaljena predmestja naše sloven ske naselbi^ Lemont, Lockport,' Jolie ” West Chicago, South Chic‘^ go, East Chicago, Strea1”
wood, Lake Forest, Lake
Za'
rich, Libertyville, forest, Chicago Heigh15' Hammond, Michigan Gary, Indiana in še mnop druge.	.e
Pred slovensko oddajo J
i; d'
italijanski program in ou ■. uri ima na isti postaji s program naš rojak Eddie roša, ki igra svoje polk6 , je zelo priljubljen pri P°] kih. Njegova žena je polj5* ga rodu.	^
Prepričani smo, da bo 11 čas zelo dobrodošel našhk P slušalcem, saj jih bo S1°VM, ska pesem spremljala kje‘ . li že bodo preživljali oe^6 ski popoldan.	^
Vse prijatelje prosimo* ^
na”'
upoštevajo novi čas in d” pozorijo svoje sosede in z ce na novo uro.
Dr. Ludvik Leskova”
!Z NAŠIH VRSt
Columbus, O. — Spoš10^ ni! Prilagava ček za enolc ^ naročnino. Lepe pozd””
, SPf
i?
vsem.
Polonca in Jože
Bridgeport, Conn, štovani! Pošiljam vam nino za 6 mesecev in ne za sklad. Vas pozdravlja1” Joe Koko””
*	. ni ti'
Warren, O. — Cenje”^j rednik! Priloženo je -jp $35 za enoletno nar0”” j g Ameriške Domovine, ha” j, več, je pa v pomoč ^^jii! S pozdravom vsemu os° ' Frank Ponikv”
-
Chicago, 111.
ni! Prilagam ček za nar°p(): no Ameriške Domovine-blagoslavljaj vse vaše r vsem pri uredništvu in lT ^ vi pri plemenitem slovenske rojake in aloV sko stvar. Lep pozdrav! _ m p. Vendelin ŠpendoV
*	.ji
Geneva, O. — Spošto^”^ Priložen v pismu je cC^c‘ enoletno naročnino. 2	..
riško Domovino smo zel°
dovolj ni.
Alojz FiliP'
H*
Lakewood, O. — Sp0”^ ,0,
Po1 li
vse’,

ni! Prilagam ček za Želim veliko uspeha Prav tako lep pozdrav S spoštovanjem!
vse”
Vctlljciii..
Štefanija R°zrl1
’ *•	'	i"!
n :	-M
H h ^ t.
LUDVIK ČEPON:
Ob obisku v Rusiji
Vtisi in misli.
XII.
Izraz legenda, ki ga inturi-stični vodniki rabijo, ko govore o veri, o verskih obredih kar tako brez vsega drugega, je tudi eden izmed izrazov, ki je, kot se zdi, moral biti položen na jezik vodnikov od zgoraj, od inštruktorjev inturi-stične šole.
Kdo bi mogehzanikati, da je gotova mera legendarne primesi v zvezi z zgodbami o življenju svetnikov, da vsebuje tudi sv. pismo veliko parabol, prispodob, zgodb, a prikazati enostavno vse kot legendo ne gre. Je legenda in je zgodovina. Izločiti legendo iz zgodovine v največ primerih ni tako težko.
Tudi naslednje je značilno za komentacije inturističnih vodnikov. Verstva, vere so najbolj ranljive, ko gre za verske zlorabe in potvorbe, ki jih v gotovih primerih ni mogoče tajiti. Vodniki pridejo s temi zlorabami zelo radi na dan. Govoriti in razpravljati o čisto teoloških in moralnih verskih problemih vodniki niso ne pripravljeni, ne zmožni. Čemu se pa tudi spuščati na neznano in nevarno polje, ko je pa govoriti o verskih pomanjkljivostih in zlorabah toliko lažje in bolj prijemljivo.
Katedrala sv. Izaka
Samo dva primera. Najprej primer neodpustljive verske sovražnosti in nestrpnosti v zvezi z gradnjo katedrale Sv. Izaka v Petersburgu, sedanjem Leningradu. Katedrala je ena izmed najlepših božjih hramov na svetu tako v arhi-tektoniki, ki je kombinacija Sv. Petra v Rimu in Sv. Pavla v Londonu, in po izredno bogato okrašeni notranjščini, polni prekrasnih mozaikov in stebrovja iz marmorja in celo dragocenega zelenega malaki-ta.
Celih štirideset let so jo gradili in to v prvi polovici 19. stoletja. Arhitekt je bil slavni arhitekt Montferrant, Francoz po rodu. Trideset let svojega življenja in vse svoje izredne umetniške talente je vložil v gradnjo te veličastne bazilike.
Pred smrtjo je imel eno prošnjo in eno željo, hamreč, da bi bil pokopan v cerkvi, katere umetniško očetovstvo si je po pravici lastil. Želja se mu ni izpolnila. Zakaj ne? Ker je bil kot Francoz katoličan, v pravoslavni cerkvi za njegove telesne ostanke ni bilo prostora.
Pokopan je bil drugje. Pač pa so mu v cerkvi sami postavili spomenik, pred katerim nam je vodnik razlagal celo zgodovinsko ozadje tega spomenika, v tem primeru, vidno tudi z lastno, osebno občuteno obsodbo verske nestrpnosti.
Pri tem sem se tudi jaz sam zamislil in se spraševal: Ali se je v času 150 let od smrti arhitekta Sv. Izaka ostrina nestrpnosti med dvema velikima vejema krščanstva kaj' omilila in, če se je omilila, kot se zdi, da se je, ali ni k temu, po nekak^ ironični usodi, pripomogla : šiba ateističnega komunizma na eni strani in seveda II. Vatikanski koncil na drugi strani?
V Tadžikistanu
Iz Samarkanda na južni strani Uzbekistanske republike smo napravili enodnevni izlet v republiko Tadžikistan, ki leži ob meji Afganistana. Prebivalstvo te republike je, kot lahko pričakujete, muslimansko po veri.
V majhnem mestu Pendži-kent smo najprej ogledali izkopanine zgodovinskega mesta, ki so še v teku, potem pa
majhen krajeven muzej. Muzej ni nikakor špecializiran na eno ali drugo stroko. Vrsta razstavljenih predmetov gre od favne in flore pokrajine do narodnih kostumov in slik narodnih in verskih običajev domačinov.
Ustavili smo se pri sliki z muslimanskimi romarji v Meko. Romanje v Meko je eden izmed petih “stebrov” muslimanske vere, ki je znan pod imenom hadž. Vsak musliman naj bi napravil to romanje vsaj enkrat v življenju, če mu tega ni mogoče zaradi okoliščin, kot so razdalje in bolezen, storiti vsako leto.
Slika je kazala prizor, kako so se muslimanski verniki iz sovjetskega Tadžikistana pripravljali na romarsko božjo pot z zrakoplovom. Kurator muzeja nam je zelo zgovorno v gladki angleščini pri razlagi in komentiranju slike skušal prikazati, nikakor ne s kako ihto, ampak z nekako samo po sebi razumljivo osebno prepričanostjo zapoved romanja v Meko kot nekaj tudi za vero-samo nekaj popolnoma neos-novnega, nepotrebnega, nespametnega in za zdravje in za življenje samo nevarnega.
Rekel je, da v primeru — hadža iz njihovega kraja pogine na poti od samega “štra-paca” in nalezljivih bolezni kar visokih šestdeset procentov romarjev. Ta poseben primer ene verske zapovedi je potem nekako posplošil v mnenje, prepričanje, da je vera kot taka, najsibo to krščanska, muslimanska, židovska, budistična vera za človekovo življenje samo cokla.
Muzeji ateizma
V tej zvezi nekaj o muzeju, o muzejih ateizma. Izraz muzej ateizma, ki ga mi sami rabimo, ga slišimo in ga beremo, je seveda zgrešen, je brez smisla. Ateizem je abstrakten pojem. Nekaj abstraktnega pa ne moreš razpoložiti na police ali razpostaviti na mize muzeja. Zato je uraden naslov tovrstnega muzeja v Leningradu imenovan pravilno: Muzej ... zgodovine ateizma.
In pri tem še tole. Pojem ateizem je raztezljiv. Gre za praktičen in teoretičen ateizem,. Vprašanje je, kakšen ateizem ali ateizem, ki pravi in uči, da ni osebnega Boga, transcencfentnega Boga, v katerega veruje in katerega uči krščanska in muslimanska vera, ali ateizem terevada in zen tipa budizma, ki uči, da sicer ni osebnega Boga, da pa vlada svet vsevesoljska sila, katere del je tudi človek sam, ali pa potem čisti, teoretični ateizem, ki zanikuje Boga v prvem in drugem in v vsakem drugačnem smislu.
Učiti, pravimo učiti, ateizem je tako rekoč nemogoče,-Celo najgloblji misleči in znanstveniki si ne usojajo pravice učiti ateizem; naj dalj e, kar gredo, je, da razpravljajo o možnosti razumeti idejo osebnega Boga samo kot eno po svoje prikrojeno in ne kot končno idejo božanstva.
Rrezverstvo učijo
Učiti pa praktičen ateizem je nekaj drugega. Kar mislimo s tem je učiti brezverstvo, kar ni tako težko na podlagi dejstva, da se nudi dovolj možnosti in prilike kazati na ter odkrivati gotove nesmiselnosti, pomanjkljivosti in tudi zlorabe v zvezi s posameznimi verstvi. In vprav to je taktika režima in edino to more biti pomen in namen obstoja “ateističnih muzejev” v Sovjetiji.
V začetku se je sovjetski režim nekako zagnal z odpi-
— SMERI5RA tHDMQVTNX JUNE IS, 1§80
Slovensko kitno društvo Baraga
Fairfield, Conn.
: U	1 A. ; L.- ■
s sodelovanjem
Lige Slovenskih Amerikancev, Inc. vabi na
FESTIVAL ETNIČNIH SKUPIN
v[ . f A
v dvorani cerkve Sv. Križa,
750 Tahmore Drive,
Fairfield, Conn.	v
v nedeljo, 29. junija 1980, sv. maša ob 11. dopoldne, festival ob 1. popoldne.
Nastopijo:
Slovenska glasbena skupina ZVON, Fairfield, Conn.; petje vodi Armin Kurbus Slovenian American Radio Club, Chicago, 111., petje in ples vodi Corinne Leskovar Domenika Lango in Marinka Župančič, New York N.Y.,
duet
Theresa Us in Lori Scott, Fairfield, Conn.,, duet
■ Spremljajo: Franjo Kostanjški, Ernie in Lilly Lagoja.
-	‘	•' •	•• , A i:	:S J ‘
Polish Society Orleta,- Bridgeport, Conn., petje in ples Germania Singing Society, Bridgeport, Conn., petje Germania Sport Club, Bridgeport, Conn., pies
Plesno glasbo igra orkester Kranjske zvezde
PLES, ZABAVA, HRANA IN PIJAČA
'' '■ ■ . •'< >. C: :	■	.	'	'
L *"	>■'-	>' ■	'	j ... r is .. ..
K cerkvi Sv. Križa pridete takole: iz New Yorka pzemite Whitestone Bridge^ potem Hutchinson River. Parkway in Merritt Parkway do Exit'44 (Fairfield University); pri izhodu vzemite' Route 58, East, peljite se eno miljo in obrnite na Tahmore Drive. Pol milje od križišča je cerkev. — Vzemete lahko tudi New England Thruway, Exit 24, sledite znakom za Route 58.
ranjem “ateističnih muzejev” v vseh malo večjih centrih dežele. Pokazalo se je pa, da trud in denar vložen v projekt ni prinašal pričakovanih, zaželjenih: uspehov. Zato, kot berem, so več teh pokrajinskih muzejev zaprli. Ti muzeji niso imeli nobene posebne privlačnosti, tako ne za preprostega človeka in še manj za mladino; v njih je bilo vse premalo za oči, kar obiskovalec muzeja pričakuje, Vse preveč pa suhih statistik in( filozofskih teorij na plakatih, razobešenih okoli po stenah.
Zajeti mladino in jo vzgajati v protiverskem, ateističnem duhu je toliko lažje v šoli in mladinskih organizacijah, kot so v Rusiji organizacija Mladih pionirjev za ljudskošolsko mladino in organizacija za odraslo mladino Komsomol, t.j. komunistična (kom-) zveza (so-juz) mladine (mol-odjoš).	.
Seveda ima pa centralen, splošen muzej ateizma, bolje muzej zgodovine ateizma, še zmerom svoje mesto in svoj pomen za režim, ki je odločen z vero, z verami počistiti, pomesti.
Muzej ateizma v Lazanski katedrali
Tak, centralen muzej, namenjen za bolj izbrano' občinstvo, je nameščen v Kazan-ski katedrali (Kazanski sobor) v Leningradu. Ta impozantna katedrala, katere arhitekt je bil Andrej Voronihin, je grajena v klasičnem ruskem slogu. Velik trg prei stavbo samo je obdan s polkrožno kolo-nado, ki je očividno imitacija Berninijeve kolonade pred baziliko Sv. Petra v Rimu, čeprav manjših razmer.
Prostorna notranjščina katedrale služi sedaj kot muzej. Ko pravimo muzej, rabimo to besedo v prvem pomenu, to se pravi, ne v pomenu ’ besede muzej, ki ga rabimo za katedrale v moskovskem Kremlju ali n.pr. za cerkev na našem Blejskem jezeru.
Iz te Kazanske katedrale so odstranili vse, kar je služilo bogoslužnim namenom kot ikonostase, oltarje, ikone, itd. in jo napolnili z razstavnimi policami, mizami in tablami. Na zunaj napravlja stavba vtis cerkve, a znotraj vtis čisto navadnega muzeja.
Pri obeh obiskih Leningrada sem hotel na svoje oči videti, kako se tej stvari, td je, tej ateistični stvari, streže. Preden vstopite z menoj za kratek obisk tega muzeja,- vas moram pripraviti na malo presenečenje. Zagotoviti vas rho-ram, da v muzeju ne boste, brali, kot bi morda pričakovali, nobenih gori v nebo vpijočih sakrilegičnih ali blasfemičnih napisov in ne boste videli takih bogoskrunskih prizorov na slikah ali skulpturah.
Enako ne bereš na stenah ali lepakih nikakih čisto plehkih, banalnih, demago-ških, zafrkljivih fraz. Tisti, ki so odgovorni za razstavo morajo računati s tem, da imajo opravko z obiskovalci, ki mislijo, ki mislijo samostojno, ki si ne bodo dali “oprati možganov” kar tako brez vsega drugega, s par obrabljenimi protiverskimi frazami. Možno je pač režimu omejiti svobodo fizičnega telesnega gibanja, a ni ga zakona, ki bi mogel blokirati svoboden pohod, polet duha, misli!
Lahko pa pričakujete, da je ateistična argumentacija muzeja tendenčna, priostrena, zaostrena, kot je to primer in svojstvo vsake druge argumentacije kakršnekoli vrste. --------------o-----
ZA SMEH
“Nisem, prav naredil, da sem se poročil: če sem pijan, me žena ne more prenašati, če sem pa trezen, pa jaz nje ne.”
BOHINJSKA BISTRICA — Tukaj je bil drugi koncert srečanja pevskih zborov Gorenjske. Peli so moški zbor “Anton Tomaž Linhart” Radovljica, “Solidarnost” Kamnik, “Janko Krmelj” Reteče, “Janez Cerar” Domžale, “Stane Žagar” Kranj ter mešani zbori “Peko” Tržič, “Blaž Arnič” Jesenice in “Rož” Št. Jakob.
BORCI — V vasi Borci v občini Slovenske Konjice so začeli izdelovati naprave za plinski pogon avtomobilov. Načrtujejo, da bodo letos izdelali in vgradili v avtomobile 5000 takšnih naprav, ki so jih doslej Jugoslovani kupovali v tujini.
LIPA. — Gasilci iz Lipe pri Murski Soboti so dobili pred kratkim nov gasilski avto znamke IMV Novo mesto.
LJUBEČNA. — Gasilci iz Ljubečne pri Celju, ki jih u-vrščajo med najbolj delavne v celjski občini, so zborovali. Na seji so ocenili lansko u-spešno delo. S pomočjo krajanov so kupili gasilsko avto-cisterno in nekaj druge opreme. Tako imajo sedaj dve vozili.
SREČANJE SLOVENSKIH LUTKARJEV — Deseto srečanje slovenskih lutkarjev je bilo letos v Mariboru. Zvrstilo se je 17 lutkovnih predstav 1.6 skupin ali odrov iz 9 krajev; gostje so bile skupine iz Celovca, Bratislave in Sr-bij e.
BISTRICA OB SOTLI — SJučajne obiskovalce Bistrice ob Sotli voz s konjsko vprego, naložen s smetmi, prav gotovo preseneti, domačinov pa ne, saj so že dolga leta navajeni, da jim za majhen denar Ivan Černelič odvaža smeti. Skoraj vsak dan kroži po naselju in skrbi, da so čisti tudi
kosi za odpadke.
BLED — V hotelu ‘Podvin’ se je sestala mednarodna komisija za ocenjevanje kakovosti vina, ki ima svoj sedež v Parizu. Tokrat je ocenjevala kakovost in vrsto slovenskih vin. Svoja vina so predstavili “Slovin” Ljubljana, Vinska klet Ormož, Dobrovo iz Brd in Vinska klet “Kras” Sežana. Strokovnjaki so u-godno ocenili kakovost slovenskih vin.
V Sloveniji so umrli:
11.	maja:
Ljubljana:	Gabrijela Ahtik
roj. Tomšič, Franc Modic, Marija Lazar roj. Jaklič, č. g. Jožef Sečnik S J, Ivanka Guzl roj. Jenko; Domžale: Jožefa Podmiljšak roj. Volkar;
Stražišče: Anton Križnar; Celje: Leopold Mokotar; Lavrica: Jože Krušič;
Legen pri Slovenj Gradcu: Franc Krpač;
Brestanica: Avgust Polšak: Braslovče: Vlado Prohinar; Verd: Frančiška Nagode roj. Petrič;
Novo mesto: p. Silvester Karner, član novomeške frančiškanske družine.
12.	maja:
Ljubljana: Karl Prijatelj, Milan Juvan, Amalija Sušnik roj. Teul, Hedvika Zanoš-kar roj. Vidmar;
Hrvača: Franc Andoljšek, Je-lovčenov;
Vrhnika. Jože Podobnik; Lončarjev Dol pri Sevnici: Alojzija Divjak;
Trbovlje: Jože Kovče; Hrastnik: Ivana Pajk.
13.	maja:
Ljubljana:	Alojzija Možina
roj. Potočnik, Slavka Nadi-žar, Marija Pokovec roj. Gale, Mirko Logar;
Zalog: Valentin Rahne;
Senovo:	Pavla Gačnik roj.
Abram;
Laze: Rudolf Stajnko;
Zajasovnik: Ivan Fišer;
Domžale: Janez Peterka;
Kamnik: Leopold Tomažič;
Kočevje: Franc Krošelj;
Trbovlje: Stanko Šrot.
14.	maja:
Ljubljana: Anton Nahtigal, Štefanija Osmek, Rudolf Rusjan, Franc Sodec, Viktor Kokalj;
Logatec: Franc Lenaršič;
Gorica pri Slivnici:	Janko
Potrata.
15.	maja:
Ljubljana: Ivanka Mesec roj. Lipar, Ivan Oter, Elizabeta Tomažič roj. Dovjak, Slavko Prelc, Terezija Jesenovec, Marija Ornik roj. Pompe, Genovefe Černjavič roj. Suhač;
Hrastnik: Anton Retar;
Kobarid: Ivan Sivec;
Mengeš: Frančiška Bervar;
Logatec: Franc Pišlar;
Zagorje: Riko Slamnik;
Črnuče:	Marija Čertanc roj.
Sever;
Koper: Ivan Korošec.
16.	maja:
Ljubljana:	Alojz Fister,
Franc Jamnik;
Novo mesto: Ivan Blažič;
Kamnik: Alojz Balantič;
Jesenice na Dolenjskem: Anton Šetinc;
Kamnik pod Krimom: Peter-Jakob Bačar;
Krško:, Marija , Kodela roj. Kužnik: =	. .
Lanišče: Stžhe Grum; .
Trbovlje: Jože Zupančič, Angela Jelnikar, Štefka Big-man roj. Hauptman;
Zgornji Kašelj:'Antonija Avsec roj. Selan;
Mirna peč: Venčeslav Pate;
Šempeter pri Gorici: Avgusta Plave;
Maribor:	Anica šiško, Av-
gust Šavora, Herman Mo-žič, Ivan Breznik, Boris Škrjanc;
Ptuj: Angela Toplak roj. Na-prudnik.
18.	maja:
Ljubljana: Ivan Perko, Ciril Debeljak, Marija Grm roj. Berger;
Kozina: Anton Čebohin;
Loka pri Zidanem mostu: Marija Gorišek roj. Lapornik;
Drenov grič: Leopold Rus;
Škofijica-Lavrica: Maks Gale;
Vojnik: Ludvik Prekorsek;
Kranj: Ado Klavora.
19.	maja:
Ljubljana:	Marija Kos roj.
Flander, Antonija Karba roj. Kmetič, Jože Tovornik;
Jesenice: Marija Ažman;
Vinica v Beli Krajini Lojze Šutej;
Škofja Loka: Franc Ahčin;
Trbovlje: Jože Vodopivec;
Celje: Anton Šrot;
Kranj: Milena Rozman.
-----o--------
Tiskovni sklad &.D. j V
V tiskovni sklad Ameriške Domovine so od zadnjič darovali sledeči narodno zavedni rojaki:
John Suhadolnik, ....	7-00
Lantana, Fla.
Matej Hočevar, ........ 10.00
Cleveland, O.
Stane Konda, .......... 2.00
Mississauga, Ont.
Joseph Zadnik, .......... 2.00
Euclid, O,
Frances - Leskovec,	1-00
Cleveland, O,
G, in ga. Louis Oswald, ' 5.00 Cleveland, O,
Paul Andolsek, .......... 2.00
Cleveland, O.
Ga. Frank Bibnic, ....	2.00
Cleveland, O.
Anton Slak, ........... 10.00
Cleveland, O.
Mary Brajovich, ....... 2.00
Fort Lauderdale, Fla.
Ga. Anna Jesenko, ----- 1.00
Cleveland, O.
Franc Štrukelj, ....... 5.00
Cleveland, O.
Joseph Kokošin, ......	1.00
Bridgeport, Conn.
Rev. Joseph Ferkulj, .. 44.00 Lake Panasoffkee, FTa.
Vilko Cec, ...........  2.00
New York, N.Y.
Rev. Joseph Vovk, ....	2.00
Lake Panasoffkee, FTa.
Eugene Kogovšek, ....	5.00
So. Euclid, O.
Helena Mauser, ........ 5.00
Toronto, Ont. v spomin pok. Ane Nemec
Frank Ponikvar, ....... 7.00
Warren, O.
Jennie Hartman, ....... 5.00
North Royalton, O., v spomin umrle mame Ivanke F ik
John Pieman, .......... 7.00
Cleveland, O.
Anton Vogel, .......... 4.00
Euclid, O.
Frank Sepin, ........;	2.00
Cleveland, O.
Albin Smolej, ......... 2.00
Milwaukee, Wis.
Anthony Mihelčič, _____ 2.00
Cleveland, O.
Jože in Polonca Žakelj, 22.00 Columbus, O.
Vsem darovalcem iskrena hvala!
“mali oglašF
15 year old 3 bedroom split. Huge carpeted family room. Gorgeous kitchen. Dining room. 1(4 baths. 2 car garage. Fruit trees in back yard. Walking distance to V.A. and St. Joes. Possible 11 (4 % int. Price reduced to $61,500. Call Pete Ropos.
Location Realty 531-8788 Euclid
4 Bedroom, aluminum sided bungalow. Family room, fenced yard. Excellent condition. Low 50’s. Make offer. Owner anxious.
Location Realty 531-8788
(71-72)
Apartment for Rent
1	bedroom apt., on Lake Shore Blvd. — All utilities included. $225.00 per month. Call — Joe Slovenec 486-1100
__(X)
House for Sale
2	Bedroom, possible 3. Bungalow, only $37,000.
LOCATION REALTY 531-8788
(71-72)
For your problem home -roof, porch, steps, paint (exterior, interior) call C81-0683 anytime. Estimates free.
(x)
Beautiful House For Sale
Chesterland 8243 Merrie Lane Take 396 to Mulberry’, west to Lyman to Merrie Lane. GAS HEAT! 4 bedrm split, iMs acre wooded lot, fireplace, built-in, & micro oven, full basement, $82,900. Transferred owner will consider all offers. For appt., Elaine Bullock, 729-9258.
- DOLORES C. KNOWLTON INC. REALTORS 729-1971
(X)
HIŠA NAPRODAJ
Enodružinska. 7 sob. Blizu svetovidske šole. Kličite 442-1102 ali 481-6334 po 6. uri
HOUSEKEEPER NEEDED
Reliable & dependable for working mother. Monday, Wednesday and Friday 9 to 4. Housekeeping and child care for doctor’s home. Richmond Mall area. Must drive. 461-4445 after 6.
(71-72)
KANONIK J. J. OMAN:
25 let med
clevelandskimi Slovenci
Doma je vsakdo računal le s tem, koliko dolarjev bo sleherni dan zaslužil in dolar je bil takrat vreden 5 kron. Ni pa pomislil, da bo tudi pri nakupovanju in plačevanju vsak dolar imel 5 kron in da bo moral pri vsakem dolarju, ki ga bo izplačal, peterim kroncam dati slovo. Dolar se je krčil, da je priseljenca pri srcu zazeblo.
Imel je že vse izračunano, koliko let mu bo vzelo, da bo na domačiji poplačal dolg in se bo zopet povrnil v ljubljeno domovino. Mavrica je bila že tako blizu, zdaj pa zdaj jo bo zagrabil in z njo tudi vreče denarja. Pa ko je mislil, da jo je že prijel, mu je v hipu izginila in se izgubila v nedogledno daljo.
Doma je zapustil prijazno hišico, tu pa mora stanovati, vsaj sprva so tako stanovali, v napol podrti bajti z zamazanimi stenami. Pri delu nima nobenega oddiha. Kakor stroj mora tudi hiteti z delom. Ali se je čuditi, da se je pri takem razočaranju utrnila marsikatera solza in da si je novodošlec ponovno zaželel biti doma v rojstnem kraju? To domotožje se je le težko zadušilo. Utihnilo pa je, ko si je delavec toliko opomogel, da si je napravil dom, ki je bil res domu podoben. Danes ima večina naših rojakov snažne’in udobne domove, zato so domotožne misli in solze ponehale.
Opisane razmere glasno govore, da Amerika ni dežela, v kateri se cedita med in mleko, dežela, kjer bi človek živel brez dela. Tuidi ni kraj, kjer bi denar kar z lopato kopali, -kakor so si nekateri predstavljali. Od ene delavske krize do druge si ljudje, ki so delavni in varčni, opomorejo morebiti hitreje, kot bi si opomogli v starem kraju. Tudi ima Amerika marsikatere udobosti, ki jih stari kraj nima.
Toda kar se tiče dela in zadovoljnega idealnega življenja, tega pa je, tako vsaj jaz mislim, več v starem kakor v novem kraju. Tukaj venomer naprej drvimo. Ko pa se zdi, da smo na cilju, ne vemo, kaj bi počeli. Vse tukajšnje življenje je samo drvenje, zlasti po mestih, posledica tega pa je kratko življenje in prezgodnji grob.
Toda dosti o tem! Svet je svet, pa naj bo v Ameriki ali v Jugoslaviji.
Nekoč sem se s poulično železnico vračal iz mesta. Ko pridemo v Žužemberk, je nastalo v vozu živahno vrvenje. Vse se je gnetlo k oknom. Tudi jaz sem odložil časopis, ki sem ga ravno prebiral in se ozrl ven. Zagledal sem čudno parado.
Spredaj je korakal muzikant s harmoniko, za njim sta stopala ženin in nevesta, oblečena kakor za pred oltar: nevesta s pajčolanom na glavi
in brez ogrinjala. Za njima je šlo nekaj družic in drugov.
Korakali so po taktu melodije: Na Žabjek korakam korajžen, vesel, sem Žabjek zagledal, sem jokat začel. Ljudje v železniškem vozu so se smejali in delali bolj ali manj dostojne opazke, ki bi jih v sprevodu korakajoči ne imeli za šalo. Jaz pa sem se nehote spomnil na cirkus Ring-ling Brothers Show v St. Cloudu, ki smo ga šli z očetom gledat.
Ta slovenski sprevod je šel iz enega saluna v drugega. Povsod so malo plesali in precej pili. Tako so mi rekli, je navada. Hvala Bogu, da so tudi to navado danes že opustili, kajti predno so prišli do zadnjega saluna, so se že čez mero naplesali in napili.
Zelo lepa pa je bila slovenska preprostost, ki je delala nove naseljence prijazne, nevsiljive in krotke. Tudi gostoljubnost je bila na splošno v slovenski hiši doma. Škoda le, da je pozneje huda borba za naš vsakdanji kruh marsikatero teh lepih lastnosti zatrla.
Leta 1914 je g. Ponikvar sklenil, da bo šel še enkrat pogledat svoj rojstni kraj, da bo obiskal svoje sorodnike, zlasti mater, ki je že dobrih 13 let ni videl. V lepem spomladanskem času meseca junija, za dan natančno ne vem, je g. Ponikvar odpotoval, jaz sem pa postal začasni župnik naj večje
LADIES AUXILIARY
of SLOVENIAN WORKMEN’S HOME 15335 Waterloo Ed. Cleveland, Ohio
Jennie Marolt — President . Mary Dolšak — Vice-Pres. Cecelia Wolf — Sec’y.-Treas. Florence Slaby —- Rec. Sec’y. Jo Tomsic — Publicity Auditors: Ann Kristoff, Mary Koss, Bertha Dovgan
Delicious fish and other dinners every Friday from noon to 8 p.m. Take-outs available, call 481-5378
SLOVENSKI NARODNI DOM, MAPLE HEIGHTS, OHIO
Predsednik Louis Fink, podpredsednik Fred Filips, tajnik Emil Mar-tinsek, blagajnik Joseph Stavec zapisnikarica Anna Ranik, nadzorniki Frank Uroancic, Al Glavic in Anton Kaplan, gospodarski odbor Al Glavic, Milile Lipnos, Anton Kaplan in Albert Lipnos, odborniki; Anton Perušek, Antonia Stokar, Louis Kastelic in Robert Hočevar, Anton Stimetz, Louis Ferfolia. Seje vsaki četrti torek v mesecu ob 7:30 zvečer, v SND, 5050 Stanley Ave., Maple Heights, Ohio.
LADIES AUXILIARY OF EUCLID SLOVENIAN SOCIETY HOME
20713 Recher Ave., Euclid, O.
President, Mary Kobal Vice Pres., Christine Kovatch Recording Sec., Marcia Lokar Secretary and Treasurer Mary Ster, 1871 Rush Rd„ Wiekliffe, Ohio, tele.: 944-1429.
Audit Committee:	Christine
Kovatch, Norma Hrvatin, and Danica Hrvatin.
FISH FRYS SERVED EVERY FRIDAY FROM 11 A.M. to 8:30 P.M.; AND OTHER MENUS.
UPRAVNI ODBOR KORPORACIJE “BARAGOV DOM”, 6304 St. Clair Ave. Cleveland, Ohio 44103
Predsednik Frank Grdina, podpredsednik in upravnik Stane Vidmar, tajnik Janez Ovsenik, blagajnik Anton Oblak, oskrbnik Janez Košir, knjižničar Frank Cerar, odborniki: Frank Tominc, John Zakel, Frank Kamin, Frank Sleme, Joe Starič, Jože Tominec, svetovalca: Karel Strnad in Lojze Bajc. —Dom ima prostore za razne prireditve. V slovenske Domu je Slovenska pisarna in knjiž-
KLUB UPOKOJENCEV HOLMES AVENUE
Predsednik Joseph Ferra Podpredsednik Louie Legan Tajnica in blag. Mrs. Sophie Magayna, 315 E. 284 St., Willo-wick, Ohio 44094, tel. 943-0645.
Zapisnikarica Mary Lavrich, nadzornice:	Christine Bolden,
Mary Gornik, Mary Marinko, zastopnik za Federacijo; Joseph Ferra, Tony Boldin, Mary Marinko, Mary Korošec, in Sophie Ma-gayra. Namestnik—Louie Legan.
Seje in sprejemanje novih član vsako drugo sredo v mesecu ob 1. uri popoldne v Slovenskem domu na Holmes Avenue.
FEDERATION OF AMERICAN SLOVENIAN PENSIONERS CLUBS FOR 1980
President — John Taucher 1st V. Pres. — Steve Shimitz 2nd V. Pres. — Joe Bajec Secretary — Sophie Magayna Treasurer — Joe Ferra Recording Sec. -I- Louis Jartz Auditors: Tony Mrak, Tony Bolden, Mary Marinko
Meetings every threee months at alternate Slovenian Homes, at 1 o’clock, March, June, Sept, and December.
AMERICAN SLOVENE PENSIONERS CLUB OF BARBERTON, OHIO
Hon. Pres. — Louis Arko Pres. — Vincent Lauter V. Pres. — August Maver 2nd V. Pres. — Mrs. Theresa San off
Sec’y.-Treas. — Mrs. Jennie B. Nagel, 245 — 24th N.W., Barberton, Ohio 44203
Recording See’y. — Mrs. Frances Zagar
Auditors — Mrs. France Smrdel, Mrs. Angeline Misich, Mrs. Agnes Zurz
Federation Representatives — Mrs. Mary Sustarsic Mrs. Frances Zagar Mrs. Frances Smrdel ;
Mrs. Theresa Cekeda Mrs. Jennie B. Nagel Sub — Mrs. Angeline Misich Meetings every first Thursday of the month, at 2 p.m. in Slovene Center, 70 — 14th St. N.W.
541-4256. Poslovodkinja ga. Marica Lavriša, 1004 Dillewood. Rd. tel.; 461-376«.
BELOKRANJSKI KLUB
Predsednik Maks Traven, podpredsednik Matija Golobič, tajnica Vida Rupnik, 1846 Skyline Dr., Richmond Heights, OH 44143 telefo 261-0386, blagajnik Matija Hutar, Milan Dovič, zapisnikar; nadzorni odbor; Janez Dejak, Milan. Smuk, Nežka Sodja, gospodar Frank Rupnik, kuharica Marija Ivee.
MISIJONSKA ZNAMKARSKA AKCIJA Cleveland, Ohio
Duhovni vodja rev. Charles A. Wol-bang C.M' predsednica Marica Lavriša, podpredsednik Frank Kuhelj, Tajnica	in	zapisnikarca,
Mary Celestina, 4935 Glee-ten Rd., Cleveland, Ohio 44143, tel. 381-5298, blagajničarka Vida Švajger, 19501 Chardon Fld., Cleveland, Ohio 44117, tel. 481-2003; nadzorniki; Zofi Kosem, Lojze Petelin, in Štefan Marolt; odborniki; Rudi Knez, Anica Knez, Agnes Leskovec, Mary Stranoar, Ivanka Tominec, Marica Miklavčič; namestnik: Vinko Rozman.
niča.
9617.
Telefonska številka je: 881-
Upoko jenski klubi
župnije v Ameriki. Seyeda sem bil na to ponosen.
S pomočjo takratnega cerkvenega odbora sem skušal vse kar najbolje urediti in voditi. Ce pa so biie vselej «*•<■ tudi posledice najboljše, tega	r,redp Krist stoke!
ne bom trdil. Spominjam se, Predsednik;" Joseph Birk
1.	Podpreds. John Kavšek
2.	Podpreds; Anna Mrak Tajnik: John Hrovat,
24101 Glenbrook Bivd.
Euclid, Ohio 44117 Tel. 531-3134 Blagajnik: John Troha Zapisnikarica: Jennie Fatur Nadzorni odbor: Mary Kobal,
Pauline Burja, Josephine Trunk , Zastop. za fed.: Frank Karun, John Kavšek, Frank Česen Jr, Tony Mrak, William Kerinick.
Seje so vsako prvo sredo v mesecu ob 1. uri popoldne v SDD, na 20713 Recher Ave.
da sem dal v kapelici pod novo šolo kar na svojo odgovornost napraviti nove klopi in da se s tem nisem prav nič prikupil g. Ponikvarju, ki je menil, da tisti prostor ni potreben za cerkvene namene.
Kot začasni župnik sem imel opraviti tudi z zadevami, ki sem se jih moral šele učiti. Vaja napravi mojstra, pravi pregovor. Že prvo šolo sem drago plačal.
Nekega dne sta prišla dva mlada Slovenca naročat oklice in poroko. Ženin se je držal resno, kakor da bi pogreb naročal, nevesta pa se je obnašala sramežljivo, kakor bi bila ona za našo materjo Evo prva, ki se namerava poročiti.
Napočila je sobota. Bila pa je v tistih dneh slaba navada, da so se vršile poroke ob sobotah ali v nedeljo zjutraj, ko so prihajali drugi k maši in so se obcestniki vračali zaspani ali tudi pijani domov. Za Gospodov dan in sv. mašo se niso veliko zmenili. Sobota je torej napočila. Tudi ženin in nevesta sta prišla v cerkev, da bi si obljubila večno zvestobo.
(Se nadaljuje)
Imenik raznih društev
KLUB SLOVENSKIH UPOKOJENCEV
ST. CLAIRSKO OKROŽJE Predsednica: Mary Jeraj podpredsednica — Margaret Kaus
tajnik: Frank Capuder, 6210 Sohade Ave. Tel.: 881-1164 blagajnik Andrew Kavčnik zapisnikarica: Cecilija Šubel nadzorni odbor: John Skrabec, Anton Žakelj, Jennie Vidmar veselični odbor: Frances Tav-žel, Michael Vidmar
Kuhinje mesečno: Frances Tavžel, Vida Dovjak Gospodarski odbor: Michael Vidmar
Potovanji odbor: Victor Vokač Nove člane in članice sprejemajo pri vseh starostih, kadar stopijo v pokoj.
.Seje se vršijo vsak tretji četrtek v mesecu ob 1:30 uri popoldne v spodnji dvorani v SND na St. Clair Ave.
Delegati j za Fedr. seje so Cecilija Subelj, Lloyd in Neva Patterson in Michael Vidmar, Mary Jeraj (namestnik) Anton Kaus
Samostojna društva
SLOVENSKA TELOVADNA ZVEZA V CLEVELANDU
Starosta Janez Varšek, tajnica in blagajničarka Meta Rihtar, 990 E. 63 St., načelnik Milan Rihtar vaditeljski zbor; Milan Rihtar, John Varšek, Meta Rihtar. Pavli Miller Telovadne ure vsak četrtek od 6. -10. zvečer v telovadnici pri Sv Vidu.
BALINCARSKI KLUB NA WATERLOO RD.
Predsednik — Frank Grk Podpred. — Jože Lipec Tajnica — Emma Grk Blagajnik — Joseph Ferra, 444 E. 152 St, 531-7131
Zapisnikar — Ivan Kosmač Nadzorniki — Tony Champa, Karl Družina, Stanley Grk Kuharica — Mary Dolšak Natakarice — Mary Umek, Marija Družina
Seje se vrše po dogovoru. Balina se vsak dan od 12. opoldan do 12. ponoči izven v nedeljah v zimskem času. članarina $4 na leto. Sprejemamo še novo članstvo.
KLUB LJUBLJANA
Predsed. — Christine Kovach Podpredsed. — Steffie Jamnik Tajnica — Mae Fabec Blagajnik — Frank Fabec Zapisnikarica — Josephine Trunk
Nadzorni odbor — Ceal Žnidar, Audie Humphreys, Rudy Lokar Poročevalec, Rudy Lokar Pevovodja Frank Rupert. — Seje se vršijo vsak zadnji torek v mesecu ob 8. uri zv. c SDD na Recher Ave.
amiimnimmu: m ntttmttsnmmmnnmmmaman
President 1st Vice-Pres.
Anthony Sturm Steve Shimits
-f
SLOVENIAN WORKMEN’S HOME
15335 Waterloo Rd. 44110 Phone — 481-5378
KLUB SLOV. UPOKOJENCEV NA WATERLOO RD.
Predsednik — Walter C. Lampe Podpredsednik — Steve Shimits Tajnik-Blagajnik — Albert Co-menschek, 924 E. 223 St., Euclid, O.
Mary Dolšak — 2nd Vice-Pres. 44123, tele. 731-8698.
Millie Bradač — Secretary	Zapisnikarica: Helen Vukčevič
Frank Biltene — Treasurer Nadzorniki — Ceha Wolf, Ann Rec. & Corresp. See. — Cecelia Kristoff, Joseph Mateyka •W0lf	Družabni odbor: Steve Shimits,
Auditors: Ann Kristoff, F. Ann Kristoff, Walter C. Lampe,
Biltene, F. Kristoff, A. Meglioh Alice Božic, Celia Wolf.
Legal Advisor — John Prince Porčevalca v slov. in eng. —Celia House Committee: F. Kristoff, Wolf, Ann Kristoff.
F. Tolar, F. Koss, W. Bayuk, A. Delegatje federacije upok. klu-Meglic, M. Matuch, F. Grk. bov — Al Comenschek, Steve Shi-Meetings are held every 4th mits, Joe Bajec, Louis Jartz, Honor-Thursday of the month at 8 p.m. ary ■ Walter C. Lampe.	MLADI
Glavna kuharica, Mary Dolšak Slovenski
ŠTAJERSKI KLUB
Predsednik — Rudi Pintar Podpredsednik— Tone Zgoznik Tajnica — Julka Ferkul, Tele. 391-3493
Blagajničarka — Kristina Šrok Gospodar — Janez Goričan Pomočnik — Tone Meglič
Odborniki:
Rose Jaklič, Agnes Vidervol, Kazimir Kozinski, Tomiča Simi-ček, Slavica Turjanski, Jože Simiček.
Nadzorni Odbor:
Božidar Ratajc, Frank, Fujs, .Stefan Maje, Martin Walentschak Razsodišče:
Marija Goršek, Anka Koren, Pepca Feguš
Kuharice:
Elza Zgoznik, Angela Radej
Pomočniki:
Kristina Srok, Lojze Ferlinc, August Šetpetavec Seje po dogovoru.
ZVEZA DRUŠTEV SLOVENSKIH PROTIKOMUNISTIČNIH BORCEV
Predsednik — Otmar Mauser, 338 Woburn Ave., Toronto, Ont. Canada M5M 1L2
Podpredsedniki so vsi predsedniki krajevnih odborcev DSPB Tajnik — Jakob Kvas, 43 Pen-drith St., Toronto, Ont Canada M6G 1R6
Blagajnik — Ciril Prezelj, R.R. #7 Guelph, Ont. N1H - 6J4 CANADA
Tiskovni referent in član uredniškega odbora: Otmar Mauser Pomaga mu ga. — Marija Mauser
Pregledniki — Anton Oblak, Mirko Glavan, Anton Meglič Zgodovinski referent — prof. Janez Sever, Cleveland, O.
PLESNA SKUPINA KRES:
Predsednik — Frank Zalar ml. Pod-predsednik — Rudi Hren Blagajnik — Edi Zalar Tajnica — Metka Kmetich, 1806 Sunset Dr., Richmond Hts., O. 44143 Odborniki — Peter Dragar, Erika Kurbos, Stefan Režonja mi.
BALINCARSKI KROŽEK SLOVENSKE PRISTAVE
Pred. — Ivan Kosmač Podpred. — Janez Švigelj • Taj. — Meri Umek Blag. — Toni Čampa Odborniki: Viktor Domines, Ignac Tavčar, Meri Mohar Lojze Mohar, Slavko Grajželj, 'Francka Grajželj, Toni Umek, Ani Breznikar, Matilda Tavčar, Zinka Domines
Nadzorni odbor — Stane Pris-land, Filip Oreh.
Seje se vršijo po dogovoru.
AMERICAN SLOVENE CLUB OF SO. FLORIDA
President — Erna Katula Vice President — Ed Strumbel Secretary ■— Mamie Willis Treasurer — Paula Bever Fin,an. Sec’y. .— Eli Zatorsky Corres. Sec’y. — Molly Bogus, 1546 71 Street, Miami Beach, Fla. 33141.
Board of Trustees: John Ribic, (van Willis and Al Dražen
Sgt.-at-Arms — Marty Vraničar Junshine Committee, Tony Kebe Meetings:	1st Sunday of the
month at 310 N E Is*. St., Pompano Beach, Fla.
SLOVENSKO-AMERIŠKI PRIMORSKI KLUB V CLEVELANDU
Predsednik: Dr. Karel Bonutti Podpredsednik: Danilo Kranjc Tajnica: Pavla Rijavec, 6303 Carl Ave., Cleveland, OH 44103 Blagajničarka Jean Bryan Nadzorniki: Vinc Sfiligoj, Jože Leban, Marija Delchin Pravni svetovalec: Charles Ipavec (odvetnik)
Redarja: Lojze Petrach, Jože Ceh
SLOVENSKE PRISTAVE
Predsednik: Jože Leben
1.	pod-pred: Stane Rus
2.	pod-pred.: Frank Lovšin
3.	pod-pred.: Dorothy Semen Blagajnik — Maks Ovnič Tajnica — Theresa Lavrisha,
1004 Dillewood Rd., Cleveland, OH 44119, Tele.: 481-3768 Zapisnikar — Filip Oreh Nadzorni odbor:
John Hočevar ml.
Branko Pfeifer Mate Resman Razsodišče:
Ivan Brleč Tone Lavriša ml,
Frank Urankar Odborniki:
Jože Bojc Jože Cah Viktor Domines Lawrence Frank John Hočevar John Hočevar, ml.
Frank Kaistigar Jože Kokal Frank Kogovšek Jože Košir Andrej Kozjek Mirko Kristanc Frank Lavriša Margie Lavriša Tone Lavriša Frank Leben Lojze Lončar Lojze Mohar Stane Mrva ml.
Lojze Petelin ml.
Mimi Režonja Stanley Rožič Tone Smuk Rudi Špehar Tone Štepec Tone Švigelj Joe Urankar Edi Veider Tone Zidar
zapisnikarca — Marička Kadunc
upravnik Parka— Ivan Bambič pomočnik upravnika — Jože Kunovar
prosvetni vodja — Vlado Kralj ■športni referent — Janez Mejač
za plesno skupino — Loni Limoni ml.
dopisnik za AD — France Rozina
bara — Darko Berginc kuhinja — Loni Limoni st. zastopnik Triglav pri USPEH, Karl Dovnik
nadzorni odbor: — Franjo Mejač, Frank Mernik, Janez Rifelj
Razsodišče — Ludvik Kolman, Luke Kolman, Janez Levičar
SLOVENSKI ŠPORTNI KLUB
Predsednik: Leo Vovk, 2920 Hemlock Dr., Willoughby Hills, O. 44092
Podpredsednik: Tone Jarem
Tajnik: Tomaž Veider, 2932® White Rd.. Willoughby Hills., °' 44092
Blagajničarka: Kati Kocjan Odborniki: Louis Petelin J11^' Metod Ilc st., Frank Jankar, A1' drej Celestina, Miha Košir, Mil)3 Dolinar, Marko Vovk, CharL Celestina, Vinko Radišek ml. ■ Pravni svetovalec: Tom Lobe-
•	Potovanja uku ploska la
•	Nakup alt najetje avtov
•	Vselitev sorodnikov
•	Pobijanj*- sorodnikov sa obisk
•	Denarne nakaznice
•	Notarski posli in prevodi
•	Davčne prijave
M. A. Travel Service
6516 St. Clalr Ave. Cleveland, Ohio 441t3 Pbone 431-350#
Za zanesljivost in stvarnost cen pri “kupovanju” ali prodaji Vašega rabljenega avtomobila se Vam priporoča slovenski rojak Frank Tominc lastnik
CITY MOTORS
5413 Si. Glair Ave. tel. 881 -2388
M0LLALLY POGREBNI ZAVOD
Nahaja se med Memorial Shoreway in Lake Shore Blvd.
365 E. 156th St.	KE 1-941)
★ Vse predpriprave v naši posebni privatni sobi.
•k Vera. narodnost in privatni običaji upoštevani.
■k PnršBTBd prostor. Zračevalni sistem.
Z4 cima ambulančna poslu ga in aparat za vdihavanje kisika.
MAPLE HEIGHTS POULTRY & CATERIHG
17330 Broadway	Maple Height*
Naznanjamo, da bomo odslej nudili kompletno postrežbo (catering »ef\ /ice) za svatbe, bankete, obletnice in druge družabne prireditve. prvovrstno postrežbo prevzamemo popolno odgovornost. N. razpolag vseh vrst perutnina.	Se priporočamo:
Tel.
ANDY HOČEVAR in SINOVI
v trgovini MO 3-7733 — na domu MO 2-2912
GRDIN0VA POGREBNA ZAVODA
t#S3 Kast 62 Sl 1761# Lake Shua« /Ivd.
(31-208!
#31-630#
HARMONIKARJI
harmonikarski zoot
Office Hours: Monday, Wednesday and Friday from 7 to 9 p.m. Se.ie so vsak drugi torek v mesecu dečkov in deklic pod vodstvom
-----—--------------------—:—, ob 1. popoldne v S.D.D. na 15335 učitelja Rudija Kneza, 17826 Brian
Waterloo Rd.	Ave., Cleveland, Ohio 44119, telefon
SKD TRIGLAV MILWAUKEE, WIS.
Duhovni vodja — Rev. Beno Korbič, OFM
Predsednik — John Limoni podpred. — LOni Limoni ml. tajnik — Frank Menčak tblag-ajnik — Anmi Meja«
GRDIN0VA TRGOVINA S POHIŠTVOM
153N1 Waterloo Road	631-1233
LET YOUR LIFE INSURANCE WORK FOR YOU
American Mutual ha# a new concept which combines your life insurance with an exciting new benefit program This program includes low interest certificate loans, low Interest mortgage loans, scholarships, social activities, and recreational facilities provided by one of the largest Slovenian Fraternal Associations in Ohio. For further Information, just complete and mall the below coupon.
To: American Mutual Life A#soc. 6401 St. Clair Ave Cleveland. OWo 44103
My date of birth 1«.......................
Name ......................................
Street ...................................
City	.	State	Zip