Leto LXXTV% št. 249
LJubljana, torek 28, oktobra 1941-XX
Cena 40 cent*
TJRKDNMTVO ik uprava: ljubljana, mKUUCSto zastopstvo am oglat« is Kraijevtn« Itauje m
UNIONTE FTJBBLICITA IT A LIANA 8. A„ SOLANO
dan opoldne. Mrer fne naročnina 0.— U Za
COttCESSIONARIA ESCLUSIVA per la pubblidta di pro
eatera: TJNIONK PTJBBLICITA ITAL1ANA S. A-, MILANO.
Un meroc -tcre inglese affondato a* Eargo deifie coste marmariche
AttaccHi neimci respinti dalle artiglierže al fronte di Tsbruk — Successi delle truppe avanzate nello sehac-
chlere di Gon d ar
II Ou.'irtb*r noncraJo doli«' Forze Armat«* comuniea in dz'ta di 27 ottobre il seguent*-
bollrttino t!t ^u«*rm n. 5! 2:
In Afru.-i eettentrional**, snJ fronta di Tohruk, m»*zzi aSBeeaalSBSlI in:; I« -»i. -»no stati eoaaftl respinti rta! tiro <U lir nostrr artijrlierie. Al !:*r:;o d<-17«' UfMtt, marmari-ch«\ beaabardferl n> ■ amali I himno attac-cato ona formaaioue asvale tfinica affon-dando nn Inereciaisre.
I/avUuiloŠc brftannica ha bom ha rd.-11 o Bonrra-i.   Tripol   e   Misnrata.   In qn**s!:i
ultima citta e stato colpito un quartlere ara ho: alcnni morti e ferlti tra la popo-lazinnc locale. A fV'njjasi e Trtpoli non gravi danni ** nrssuna vittima. Fn appa-reoohio hritannico tipo Blonheim £ stat*« abbattuto da un unita contraerea tedesca: l*equipaggio e stato ratturato.
In Africa orientale oltre l«» nostro |>o*u-ziuni avan/ato le truppo rtVIIo Hoaoohirr«' di (ionrtar hanno attaccato formazioni av\»Tvarie, oho sono Htate inscguite e hanno »ubito prrdite.
^ . ~X «*,
5 Jii
muzike
Topništvo je na fronti pri pade — Uspehi prednjih
GIa\ni stan ltaiijansk'h Oboroženih 5>i» je objavil 57. !"'»ra naslednje vojno poročilo šte\. SIS:
V severa] Afriki na tobru&ki fronti je na>e tapatištve obstreljevalo in zavrnilo a::j;JfSkc unuaiiiAiran-!* DiritAft Na široka ni morja «>t> HMUiuari£kj obali so nemški bombniki napadli neko sovražno pomorsko skupino in so potopili ono kriiarko.
Britansko let ti » » je bombaraafa*a Benrrasi. Tripolis m Itfamrmfco. \ zadnjem inuMvaai mestu je bila sad ta arabska četrt. Bilo je nekoliko mrtvih in ranjenih med domar i m prebivalstvom. V Ren gasi ju in Tripolisu ni brlo težje škode in nika-kih žrtov. Kao britansko letalo tipa Rlen-hehn je sestrelila neka nemška protiletalska enota   Angleška posadka je bila ujeta.
V vzhodni Afriki so naše prednje Me
preko sasm položajev na bojištu pri dtm-Carju nap i'Ho sovntžnik-n e skupine ter jih zasledovalo, pri t'omet jo imel sovražnik izgul»e.
Z oporaeijsk*'«:i področja. 28. okt. s. V soboto ob kasni veCenij uri je skupina nemških bombnikov in strmoglavcev v bližini Soluma napadla formacijo angleških vojnih ladij, med katerimi je bila tudi neka križarka. Pri prvem navalu je neko strmo-glavsko letalo zadelo križarko s težko bombo na krmi. tako da je bila hudo poškodovana in je na njej izbruhnil požar. Pri drugem navalu je neko bombno letalo spet s težko bombo zadelo isto križarko, tako da se je potopila. Na odseku pri Tobruku so italijanske prednje čete gladko odbile
Tobruku odbilo sovražne na-čet na gondarskem bojišču
sunek soviažnih oklepnih avtomobilov. Ki so se skušali približati njihovim postojankam.
Cd£'J;cvani pomorščaki
NeapeU, -o. okt. s. Tu K je mudil načelnik glavnega generalnega stana. Na javnem zborovanju je v prisotnosti državnih podtajnikov mornariškega ministrstva generala Riccardija, letalskega ministrstva generala Pricola in za trgovinsko mornarico De Marsanicha izročil mnogim mornariškim oficirjem in mornarjem italijanske in nemške trgovinske mornarice odlikovanja za njihova posebno junaška dejanja. General Cavallero je imel ob tej priliki govor, v katerem jih je navdušeno pozdravil in je izjavil, da smatra Duce pogumno in vztrajno delo trgovinske mornarice za življenjsko pomembno za dosego zmage. Trgovinski mornarji se morajo čutiti pred lastnimi družinami ponosne, da služijo domovini, kakor borci v prvi bojni črti. Nazadnje je izrazil svoje prepričanje, da bodo mornarji vztrajali p*i svojem delu zvesto in z dušo. kakor so bil: to doslej ter z zavestjo, da tudi oni pripadajo oboroženim silam osi, ki so pod neposrednim poveljstvom Duceja in Hitlerja na pohodu naravnost proti največji zmagi vseh časov
Žrtve letalskih napadov
Rim, 28. okt. s. Pri letalskem napadu na Licato je bilo pretekli petek 13 ljudi ubitih. 18 pa ranjenih. Včeraj je bil objavljen
točen seznam vseh žrtev.
7SM y«iB»v
Nemško volno poročilo
Prodiranje na vzhodu se nadaljuje — Italijanske čete zavrnile vse scvražne protinapade — Povečan pritisk na
Moskvo in P etre grad
Iz Hitlerjevega rlavnega stana, 27. okt Nemško vrhovno poveljstvo poroča:
Napadalno operacije na vrh od u so prinesle kljub neugodnim vremenskim razmeram nova napredovanja.
V Doneski kotlini so italijanske čete Izjalovile poskus, da bi se zavleklo s protinapadi naše napredovanje. Sovražnik je bil s hu<*imi krvavimi iz.«rubaml vržen na-KSJ in je pustil vei sto ujetnikov v rokah naših zaveznikov.
I*red angleško vzhodno obalo so bojna letala preteklo noč napadla sovražni konvoj mod The VVashom in izlivom roko Humber. Pri tem so potopila 8000-tonski tovorni parnik in zadela tri nadaljnje velike trgovske ladje tako hudo, da se lahko računa tudi z njihovo izgubo. Drugi letalski napadi so bili naperjeni proti pristaniškim ozemljem v vzhodni in jugovzhodni Angliji.
Nemška strmoglavna letala so v noči na 26. oktobra pred severnoafriško obalo z bombnim zadetkom v polno potopila večjo angleško bojno ladjo.
Sovražnik je metal zadnjo noč uombe na razne kraje v severnozapadni Nemčiji. Civilno prebivalstvo je Imelo predvsem v Hamburgu in Bremenu Izgube na mrtvih in ranjenih. Devet angleških bombnikov ie bilo sestreljenih.
Major Oesau, poveljnik neke letalske eskadrCe, je dne 26. oktobra izvojevaJ svojo 100. zmago v zraku.
Vdor v utrjene postojanke
Borlin. 28 okt. s. Preteklo soboto je neki nemški pehotni polk, ki so ga podpirali tanki, predrl skozi močno utrjene postojanke zapadno od Moskve. V vrzel, ki so jo napravili nemški tanki po hudi borbi, so se takoj usule motorizane čete In do večera bo bile uničene vse sovražne baterije In premagan ves sovjetski odpor v rovih in strojniških gnezdih na tem odseku bojišča. Sovražne čete so bile obkoljene od oddelkov pehote. Pri zasledovanju sovjetskih čet je bilo uničenih mnogo njihovih tankov.
Borba za Pstrograđ
Stockholm. 28. okt. s. Poslednje vesti kažejo, da se je bitka okrog Petrograda spet silno razvnela. Posebno hude borbe so v teku severno od šliseljburga, kjer si Rusi na vse način prizadevajo, da bi si izvojevali prehod za svoja ojačenja, V borbe posegajo tudi oboroteni civilisti, pomanjkanje živeža v Petrogradu žanje žrtve med cMnam preUvalatvom.
Edini, ki redno prejemajo hrano, so vojaki petrograjske garnizije. Dan za dnem umira na stotine ljudi od lakote. Trupla polagajo v velike skupne grobove v parkih in po travnikih okrog mesta.
Boljševičko uničevanje
Stoekholm, 28. okt. s. Sovjetski voditelji so enako, kakor za Moskvo, odredih, da je treba tudi v Petrogradu uničiti vsa javna in civilna poslopja, brez vsakega obzira do civilnega prebivalstva, preden bi se morale sovjetske čete umakniti iz mesta. Deloma se ta načrt že izvaja. Rušijo se šolska poslopja, uradi, tovarne, skladišča življenjskih potrebščin, hlevi, itd. Sovjetski poveljstvi v Moskvi kakor v Petrogradu sta prejeli v ta namen celo točne načrte z označenimi stavbami, ki se morajo pognati v zrak.
Sovjetska propaganda
Rim, 28. okt. s. V Moskvi so objavili za inozemstvo naslednjo vest: Koncertna sezona se bo otvorila prihodnjo soboto v vseh mestnih glasbenih dvoranah. Prijave abo-nentov so dosegle nov rekord.
Ta vest bi se lahko ironizirala in osmešila na tisoč načinov, toda le eno je pač treba poudariti, kako nespametna je sovjetska propaganda. V trenutku, ko pokajo cele tone bomb po okolici mesta, ki ga hoče Stalin svojem slepem cinizmu braniti preko vsake mere. skuša boljševiška propaganda prepričati svet, da se v sovjetskem glavnem mestu nadaljuje redno, nad vse normalno ali kar že celo veličastno življenje.
Vojna na zapadu
Berlin, 28. okt. s. Po podrobnih informacijah nemške polslužbene agencije je nekaj angleških bombnikov v noči na ponedeljek prodrlo nad severno Nemčijo in z rušilnimi ter zažigainimi bombami bombardiralo posebno stanovanjske okraje nekaterih mest. Bombe so napravile le neznatno gmotno škodo. Zalet ni bil noben vojaški ali vodnogospodarski objekt. Pet angleških letal je bilo sestreljenih.
Nemška bojna letala so v omenjeni noči na morju vzhodno od Anglije napadla močno zaščiten vejaški konvoj in posrečilo se jim je potopiti 8000 tonski parnik, tri nadaljnja ladja s 6500 tonami pa po-ikodovati,
U XX. leto fašistične ere
Danes slavi fašistična I talifa svoj največji praznik: praznik, ko fe Fašizem izvršil s\r>j znameniti pohod na Rim in prevzel državno oblast v svoje roke.
Od  tedaj   fe  minilo 19 let in fašistični
režim v Italiji stopa pod vodstvom svojega Duceja z današnjim dnem v 20. leto svojega obstoja. V tem Času je fašizem izgradi! povem nov državni, socialni, go-s rod:1, rs k j in politični sistem ter se tudi na mednarodnem r*odročfu ut"e//7n*r7 kot nova svetovna sita ki kuie nove oblike mednarodnega sožitja in ust\*hrJB non-i red ki naj narodom dokončno zagotovi konstruktiven in   miren  raz\*oj.
Po Ducejevi zamisli je fašistična doktrina »doktrina akcije«, ki skuša vsa svoja dognan ja v praksi uresničiti. Zato je bil fašizem od r>r\>ega dnr dalje »praksa in mise?« kakor te to zapisal Mussolini v svofi »Doktrini fašizma« V tej knfi^ je Duce ugotovi med drugim:
»Leta pred pohodom na Rim so bila takšna, da rtotreba dejani ni dopuščala dnktrinafnih ''skanj ali popolnih dognanj. Borili smo se v mestih in na deželi. Debatirali smo. toda znali smo tudi umirati. \ismo imeti izdelane, v pog1a\*ia fn na paragrafe razdeljene, do dna preštudirane doktrine: a nadomeščala jo fe odločilnejša ■tvar.' vera. Klruh temu pa bn vsakdo, kdor se spominfa vrste knfie člankov, resolucij nn skupščinah, večiih in manjših go\r>rov. kdor ume iskati tn izbirati, spoznal da so biti položeni temelii doktrine ko je \nhra-la borba. Prav v tistih letih se ie tudi fašistična misel gradila, diferencirala in uravnavata v s\n>fo organi zaci jo.«
Snričo \"elikega reformnega deta. Jb" ga je f a šire m izvršil na vseh področfih fmmega življenja, ie Mussolini že pred leti lahko zap;saf o nfeiftpvih zr">do-\nnskih stvorftvah: »Danes ie fašizem rtmvtem izobliko\'an ne"* le kot reMm, ampak tudi krt doktrina«. To bc*cdn fe rarifm^7 taknm da ima danes fašizem ko izvršuje kritik^ snmega sebe in dntf0h. s\°ore točno stališče. s\*ofo možnost skfice\'ani™ — fn t orel tudi vodstva — snričo vseh iMuftlteimaV. ki težijo v stvareh ali v miselnostih narode s\^eta«r.
Fašistična re\'oJuciia fe t;*ko glohnko po-aeeta v it aH ionsko življenje m tako globoko prerod-Ja in prenovila drfmmo organi'racifo. da fe danes potem fašistične ftalire te*no sporen s po trnom Italije sploh in si encea naziva brez drugega ne moremo več pred*ta\'?tati.
Pr*rtla\*itm steber taHisfičn*' doktrtne je po M'Tssof'nr ht Polm<r*anle Države, nfene-<*n b;st\*a. nfertih nalog in nfenih smotrov. 7ia fašizem fe Drža\*a nekaj absolutnega, spričo nie so irosamezniki in skupine nekai relativnega. Toda to nmr> pormo\'anfe ne pomeni, da bi hotel t?*?izem pahniti svet v doho fzn» eni leta 1789 Nazal ni poti. fe saainf MuMotini aam in traven pripomnil■ »Vonarhični ab^olutizf^m le umrl. 7 niim v*ako cerkven faštvo. Tako so umrli fe\>-dalni pTi\vlc?ifi ter rarđefftev v nenrodir ne in med sehoi neobčutoee razrede. Va čnlo fašistične avto*itarito&ti nima ničesar skunnega s noticifsko državo, stranka, ki totalitarno vlada kakemu narodu, fe v zgo-donvni nekai no*."e<la. Sktirevanle in primerjanje ie nemr>t*o~e fr rrršmfn liberal-n;h. soliaflstičnffl in demokratskih naukov črna fašizem t i "te elemente, ki imafo še žp   ie.n i "ko \~rednost.«
Tako se fa&zem. ko \Ttoma v svoje 20. leto tvornega dela. pctf&vffa kot velika nre-rodnn sila vsefjB dosedanjega italifrnskega življenja. Zato ie razumljivo, da praznuje Italija današnji dan kot enega s\'OJih naj večiih praznikom*.
Svečanost v Esrllnu
Berlin, 28. okt. s. Na dan pred obletnico pohoda na Rim so v Berlinu svečano otvorili novo poslovno leto italijansko-nem-škega društva. Svečanosti so se uleležili zastopniki civilnih in vojaških oblasti ter narodno socialistične stranke, pa tudi predstavniki umetniških, znanstvenih m vobče kulturnih krogov. Svečanost so ori-redili v letalskem domu. Potekla je v duhu navdušene manifestacije italijanskega in nemškega prijateljstva, ter solidarnosti. Med drugimi so bili prisotni italijanski veleposlanik G ino Alfieri, von Tschammer und Osten, ministri Todt, Meisner, Prick. državni podtajnik zunanjega ministrstva Weise ta mnoge druge osebnosti iz zunanjega in propagandnega mimstrstva. Nadalje vojaški ataše italijanskega veleposlaništva, generalni konzul inspektor fašističnih organizacij v Nemčiji, tajnik fašistične organizacije v Beninu in drugi
Amnestija v Grčiji
Atene, 28. okt. s. Za obletnico pohoda v Rim je vrhovni poveljnik italijanskih oboroženih sil ukrenil amnestijo in odpust kazni Grkom, ki so bili obsojeni v smislu kazenskih določb dosedanjih razglasov in občega kazenskega zakona, zaradi kakršnih koli prestopkov in zločinov. Onim, ki so bili obsojeni na manj kot dve leti ječe od vojaških sodišč, je bila kazen docela odpuščena.
Proslave v tujini
Linz, 28. okt. s. V Ldnzu. Gradcu. Ka-pfenbergu in Leobnu so italijanski delavci, ki so zaposleni v Gormgovih tovarnah in drugih industrijskih podjetjih, praznovali 19. obletnico pohoda v Rim. V Linzu je na njihovem zborovanju govoril nacionalni svetnik Pasquale Palladino, v Gradcu, Kapa nacionalni
M      .Ull.1^11    1 ......I., I    . .       t ,.||,,
41
Alf on so Virdia. Na vseh zborovanjih so italijanske delavske množice priredile navdušene ovacije Duceju, fašistični Italiji in zavezniški Nemčiji.
Rio de Janeiro, 28. okt. s. V italijanskem domu so včeraj s posebno svečanostjo proslavili obletnico pohoda na Rim. Svečanosti je prisostvovala množica braziljskih Italijanov. Na zborovanju so s fašistično disciplino in velikim navdušenjem manifestirali za Duceja.
Tirana, 28. okt. s. Obletnico pohoda na Rim bodo danes proslavili po vsej Albaniji z velikimi svečanostmi In fašističnimi nabori. Popoldne bodo v Draču v prisotnosti kraljevega namestnika županu svečano izročili pomorski prapor, ki ga je mestu darovala genovska mestna občina.
Odmev pontinskih svečanosti
Berlin, 28. okt. s. Vsi listi so objavili obširna poročila o včerajšnji manifestaciji v Littoriji in Ducejevih izjavah. Ob tej priliki podrobno opozarjajo na ogromno delo, ki je bilo dovršeno z csušitvijo Pontinskega polja in na druge velike fašistične realizacije na socialnem in gospodarskem polju. Italijanski narod je sedaj strumno na poti nasproti ciljem, ki jih je določil Duce. Ti cilji niso daleč, ker ni več daleč zmaga, za katero so se in se še bore najboljši sinovi fašistične Italije.
Duce, pravi »Deutsche AJlgemeine
tunge, je govoru obdelovalcem močvirij v lapldamem stilu, ki Je nadOan za vse njegove govore. Ljudje, ki so ga poslušali, so bili iz vrst nekdanjih bojev nikov in so se že spričo te okolSfitoe dali manifestaciji poseben značaj. Italijanski narod je znal vedno zgrabiti za meč, kadar mu je bilo treba braniti svojo pravioo do življenja. Nekdanji borci so uveljavili to svojo voljo tudi sedaj z ogromotml osuševalnim delom. Tudi sedaj se drugI ki fašistične Italije bore na raznih t ah, na Sredozemskem morju, v Afriki, v Rusiji ob strani nemških tovarišev aa pravice italijanskega naroda do življenja Id za obnovo blagostanja na kontinentu. Prav včeraj je bila v nemškem vojnem sporočilu objavljena vest o važnih uspehih italijanskih oboroženih sil, ki pričajo o vojaških vrlinah fašističnega naroda. Ta narod se bo boril v smislu Ducejevaga gesla do zmage.
Stockholm, 28. okt. s. Ves tisk na pomembne izjave, ki jih je Duce podal v Littoriji in na značaj manifestacij, v okviru katere so postali kmetje na Poo-tinskem polju lastniki zemlje, ki Jo obdelujejo.
Atene, 28. okt. s. Ducejev govor v Littoriji je bil objavljen v vseh grških listih, ki opozarjajo na železno voljo italijanskega naroda, da se bori do zmage. Vsi listi so objavili tudi uvodnike, v katerih poveličujejo pohod na Rim.
Razmejitev med Hrvatsko in črno goro
- - ■ - -'»aMrmii-rs^-i«-»sjc*sjWfcssassya^ " Mi ■ ~"   ~f ■ •> *.»s^ - *m*—** s^^O^Nt^un *•* ■»■afcS'* a^aa^aa* : —*^ -*
Zagreb, 28. okt. s. Včeraj opoldne je bila v prisotnosti Poglavnika podpisana italijansko-hrvatska pogodba o mejah med kraljevino Hrvatsko in Črno goro. Za Italijo sta pogodbo podpisala Ekscelenca Pie-tromarchi kot zastopnik zunanjega ministra Ciana ter italijanski poslanik v Zagrebu Casertano, za Hrvatsko pa zunanji minister dr. Mladen T^orkoVić in hrvatski poslanik v Rimu Peric.
Oddelek Poglavnikove telesne straže je italijanskim zastopnikom izkazal časti, ko so prispeli h podpisu pogodbe. Pogodba pravi:
Besedilo pogodbe
Italijanska in hrvatska vlada želita s skupnim sporazumom in v duhu prijateljskih odnošajev ter sodelovanja med nJim! določiti meje med Kraljevino Hrvatsko in Crno goro, ki se je obnovila ob razsul u bivše Higosloven.sk o države v skladu z željami črnogorskega naroda. Zato so se sporazumeli kakor sledi:
Člen 1. Meja med kraljevino Hrvatsko In Crno goro rtc s področja Dobričeva na severnem kencu meje, k? je bila določena že s rimsko poredbo z *3ne IS. maja 1941, po stari meji med nekdanjim avstro-ojrr-skim cesarstvom ter Crno goro in Srfctfa iz leta 1914. do vrhov Kljuna-Glav* " 'a 1082). kjer V trome ja med Crno gore. .hrvatsko ?n Srbijo.
Člen 2. Posebna i talijansko-hrvatska komisija bo v najkrajšem času na terenu do-
čitev meje bo izvedena v duhu enakosti* pri čemer se bodo upoštevale zemljepisne okolščine, gospodarske potrebe in prometne zveze. Popravki se bodo glede na določbo prejšnjega člena izvedli tako, da bodo eliminirane prevelike krivulje, ne da bi se prejudiciral položaj naselij. Železniška progra Bileća-Trebinje ostane na hrvatskem ozemlju.
Člen 3. Pogodba se uveljavi s podpisom.
V potrdilo tega so primerno pooblaščeni zastopniki podpisali to pogodbo v dveh izvodih v italijanščini in hrvaščini. V primeru nesporazuma med obema državama bo veljalo besedilo pogodbe v italijanščini.
Sklenjeno v Zagrebu, 27. oktobra 1941.
Zagreb, 28. okt. s. Vest o sklenitvi nove pogodbe med Italijo in Hrvatsko o mejah s crno goro so objavili listi na prvenffne-stu v svojih večernih izdajah. Hkratu so objavili tudi sliki Duceja in Poglavnika. sNovi list« in »Hrvatski Dnevnik« pravita v svojih komentarjih, da so se sedaj definitivno določile hrvatske meje na osnovi enakih načel, kakor so se uveljavila pri določitvi meja s Srbijo. Določena je1 bfla stara zgodovinska hrvatska meja na jugu države. Fašistična vlada je pokazala tudi ob tej priliki vse svoje simpatije in razumevanje za hrvatska vprašanja, ki so značilna za odnošaje med Italijo in Hrvatsko. Najnovejša pogodba pomeni velik korak nasproti mednarodni konsolidaciji la nadaljnjemu razvoju sodelovanja Hrvatska a ajaaaaj osL
r Stran 2
»SLOVENSKI  NAHOD«, Torek. 28. oktobra 1941-XX.
Ste>  2 ^9
Veliko zanimanje za „mano"
Mnogi se sprašuje]*), aH M Izkušnje naših strokovnjakov ia
Ljubljana,  28. oktobra. Mnogo govorimo in pišemo o soji. vendar Se premalo. Cas bi že bil. da bi zdaj
ne govorili već o nji, temveč da bi jo raje pridelovali. Zanimanje za to mano je vedno večje med našimi kmeti. Vendar so doslej zvedeli se mnogo premalo o soji. da bi ae jo upali saditi brez primernih izkušen; Nekateri so tudi že delali poizkuse in nekaj jih je bilo zelo razočaranih. Tako je tudi treba računati s propagando proti pridelovanju soje. Včasih so pridelovanje soje pri nas odsvetovali tudi nekateri strokovnjaki. Toda javnost je se mnogo premalo poučena o dosedanjih izkušnjah s pridelovanjem soje pri nas ter o delu strokovnjakov v zadnjih letih. Ko bi bila doslej propaganda za pridelovanje te mane v pravem fesu živahnejša, smotrna in praktična, bi je najbrž letos pridelali že toliko, da bi tovarne olja začele izdelovati jedilno olje. Do pomladi bi bilo treba razčistiti to vprašanje, ali naj prihodnje leto nafti kmetje začno pridelovati v večjem obsegu sojo ali ne. Ce bomo začeli o tem razpravljati sele spomladi, bo zopet prepozno. Do pomladi bi bilo treba tudi poskrbeti seme. Pristojna kmetijska ustanova bi lahko napravila v tem pogledu zelo mnogo: potrebno bi bilo, da bi uvedla vsaj poizkusno pridelovanje soje v vseh občinah nase pokrajine.
KAJ PRAVIJO PRIDELOVALCI Morda mislite, da je pridelovanje soje pri nas novost. Posamezni nafti pridelovalci jo pridelujejo že celo desetletje, nekateri pa že dalje. Pridelujejo jo v raznih slovenskih pokrajinah. Letos — kakor tudi že prejšnja leta — so jo pridelovali tudi v ljubljanski okolici in na področju ljubljanske občine. Tako jo pridelujejo n. pr. na Ljubljanskem polju že več let za živinsko krmo. Poročali smo tudi da posestnik Perko iz Šiške prideluje na ljubljanskih tleh sojo že nad 10 let. Letos jo je prideloval na Brdu, na slabši zemlji, kjer bi najbrž ne mogel pridelati kaj prida česa drugega. Razen tega zemljišče po svoji legi. nagnjeno na severno stran tudi ni posebno priporočljivo za sojo. ki potrebuje mnogo solnca, vendar je bil pridelek zadovoljiv. Doslej naši pridelovalci niso posvečali kakšne posebne pozornosti soji. ki so jo pridelovali. Sprevideli so. da uspeva kolikor toliko na vsaki zemlji, zato pri Izbiri kraja za njo niso bili izbirčni. Tudi gnojili ji niso vedno mnogo, Čeprav Be je Izkazalo, da tudi soji bolj prija bolje obdelana in pognojena zemlja ter da rodi na nji mnogo bolj. Soja je bila pač eden postranskih pridelkov, namenjena le za živinsko krmo. Ce so jo pa že začeli pridelovati, pridelovanja niso opustili, kajti sprevideli so, ca je Izvrstna živalska krma. Krave, pitane s sojo, so dajale mnogo več mleka. Prašiči, opitani s sojo. so se naglo zredili, prej, kakor če bi jih pitali s koruzo. Naši pridelovalci pa niso pridelovali soje za prodajo in nekaterim se nI niti sanjalo, kaj vse ta čudovita rastlina lahko da in kako zrlo jo ceni industrija.
KAKO SO JO PRIDELOVALI Ing. Clzej je prideloval dolga leta sojo uspešno v Savinjski dolini. O svojih uspehih je poročal v »Kmetovalcu«:. Pravi, da soja ljubi nekoliko težjo vlažnejšo zemljo, ki jo je treba zorati jeseni aH pozimi, da se napije Čez zimo vlage ter da je bolje predelana. Njivo so gnojili s hlevskim gnojem ali z nitrofcskalom. Sojo so sadili kakor fižol po 1 do 2 zrni v jamico. Soja dobro kali. priporočljivo je pa. da jo prod sajenjem namočimo. Obdelovanje se ne razlikuje od dela pri drugih oko:>avinah. Ce je soja nosajena na primerni legi. dozori septembra in rodi obilno Lnnl so našteli v enem samem grmu 203 zrna. Pridelovali so vrsto z rumenkastim podolgovatim semenom. Ko dozori, sojo populijo in povežejo v snope. Stročje ne razpoka kmalu, zato s spravljanjem Irhko čakajo, dokler ne odpade vse listje. M'atilnica io omlati zelo hitro in čisto. Zdrobljeno slamo, ki vsebuje mnogo beljakovin, živina rada žre. Iz suhesra zrnja so nanravili na domačem mlinu zdrob. Tz nekoliko ovsa in sojinega zdroba so kuhali juho za prašiče. Sojino zrno vsebuje do 20<% tolšče. kar je nekaj izrednega med rastlinskimi živili. Ce se je nekaj te juhe razlilo čez rob pri kuhanju, ie dišalo r*ov«sem po pri-paljenem olju. — Soja ni Izbirčna za zem-lio pravi ing. Cizej. in dobro uspeva, če lega ni preveč senčna. Daje mnogo boljše vspehe kakor lunina, ki rodi risbo, kar se ie izkazalo pred leti v Ponovičah. Redil-udst lupine je pa tudi mnogo manjBa od soje. Pridelek soje na ba ie znašal v Savinjski dolini približno 20 stotov.
POIZKVSNO PRIDELOVANJE V LJL'BLJANI
O poizkusnem pridelovaniu soje v Ljubiiajii je poročal letos v »Kmetovalcu* Ing. Zanlotnik. Sojo so sejali v letih 1932. 19S3. 1934 in 1935. Pozneje poirkusov niso več nadaljevali zaradi drugačnih navodil L. 1933 so jo sejali v Mestnem logu, na zemlji, ki sicer ni barska, a trpi močno od vlage. Vsa druga leta so jo pridelovali na Bokalcah. na srednje težki zemlji. V začetku so delali poizkuse s tromi vrstami, zadnji dve leti pa s štirimi. V rasti in dozorevanju med posameznimi vrstami ni bilo znatnih razlik. Vse vrste: z drobnim podolgastim zrnjem In s temnim obročem ob popku, rumena debelozrnata. rumena drobnozmata in črna »Platter soja« — so vse dozorele ob pravem času v vseh letih Pomlad L 1933. je bila mokra In v Mestnem logu je propadlo prav vse — lep sor-timent fižola, precejšnja kolekcija krompirja, jari ječmen In oves. samo soja jim je ostala. Čeprav so jo sejali bolj zato. da bi napolnili praznino ter da bi mimogrede videli, kakšna bo. Niti zajci, ki se sicer radi spravijo nad fižol, se je niso lotili. Ko so sojo pospravili, je bila zemlja v tako dobrem stanju kakor Še ne za nobeno drugo rastlino: soja namreč zelo malo izčrpa zemljo. Prisvala si s svojimi korenskimi glivicami dušik iz zraka kakor vse metuljnice. Težavi, ki sta se pokazali pri pridelovanju, sta bili: soja snomladi počasi raste in jo je treba dobro prekopavati, da Je ne duši plevel: druga težava je. da se stročjf nerado odpira in ie luščenie z rokami zamudno. — Pridelali so 800 do 1500 kg suhega zmla na ha. Niso cepili ne zemlje in ne zrnja z glivicami soje. Soja namreč v začetku ne rodi posebno dobro, dokler si v zemlji čez leta ne pridobi svojih glivic, zato jo nekateri cepijo z glivicami aH pa cepijo zemljo. V Ljubljani pridelana soja je vsebovala pri 7% vlage 42 do 43*^ surovih bellakovin. 18 00 20% tolšče, 185 do 21% brezdušičnih
ekstraktuih snovi, 6.6 do 6.9% vlaknine in 5 do 5.6Cc pepela. Pri pridelku 1000 kg soje na ha bi to dalo 400 kg beljakovin Toliko beljakovin vsebuje 3000 kg pšenice, 3600 rži. 4OO0 kg ječmena ali koruze. 3300 kg ovsa ali 1700 kg fižola. Že lz te primerjave je razvidno, kako izredno veliko hranilno vrednost ima soja. To je treba tudi upoštevati pri količini pridelka. To se pravi. Če bi pridelali na ha mnogo manj soje kakor drugih pridelkov, bi to še ne pomenilo, da je pridelek soje manj vreden, saj vsebuje nmogo več hranilnih snovi. Sicer pa soja dobro rodi.
NAbE PODNEBJE IN SOJA Mnogo soje so pridelovali že prejšnja leta v okolici Osijeka. Nekateri so bili v začetku razočarani, kakor poroča ing. B. Ferlinc, ker je bil pridelek slab zaradi pomanjkanja sojinih glivic v zemlji. Sojo so pridelovali predvsem za krmo. Nekaj časa so jo sejali le za zeleno hrano, in sicer pozne vrste. Kosili so jo še nežno ln jo razrezano na slamoreznlcl. pomešano z rezanco krmili kravam molznicam. Starejšo so enslllrali skupno z zeleno koruzo ln to ensilažo polagali kravam. Uspeh v mlečnosti je bil izvrsten, tako da so poslej na mnogih posestvih na polovico njiv, kjer
prlfjodnjr leto pri nas pridelovati sojo — — Letošnji pridelek
so prej pridelovali Koruzo, začeli pridelovati za krmo raje sojo. Ko se je pa zemlja obogatila z glivicami, so začeli pridelovati srednje pozne vrste, ki pri nas ie dobro dozore. Zrnje so prodajali tovarnam olja, krmili so pa z njim tudi prašiče in krave. Pridelali so te soje toliko kakor fižola na isti površini zemlje, včasih pa tudi več. — Tako velikih izkušenj s sojo pri nas Se nimamo. Ing. F. pravi, da bo vsak pri nas v začetku doživel neuspeh, če ne bo izbral primerne vrste in če se ne bo oziral na podnebje. V nekaterih krajih bi bila vegetacijska doba za sojo prekratka, v Ljubljanski pokrajini, kakor sodimo, bi pa bilo najbrž za sojo povsod dovolj dolgo poletje, kajti će dobro dozori v Ljubljani,   bi  tudi drugje.
Ali naj torej našim kmetom priporočamo, da začno takoj pridelovati sojo"* Nedvomno! Kljub neuspehom posameznikov v začetku moramo pridelovanje priporočati vsem. če ne zaradi drugega, pa vsaj, da bodo pridelovali dobro živinsko krmo. Bolje je sicer porabiti hranilne snovi soje neposredno — kolikor je to sploh mogoče — ne pa šele iz živil preko živilske hrane. Vendar bi bilo pridelovanje soje že zaradi reje prašičev pri nas izrednega pomena.
Položaj naših vpokojencev
Iz poročila upravnega odbora Društva državnih in samoupravnih vpokojencev
Ljubljana, 28. oktobra Po pravilih bi moral biti letos že meseca maja občni zbor Društva državnih in samoupravnih \ poKojencev v Ljuoijar, Na njem naj bi bil podan obračun društva za preteklo poslovno leto 1940. Vojni dogodki s svojimi posledicami pa so občn: zbor onemogočili in ga je hotelo društvo sklicati prihodnji mesec. Toda izkazalo se je, da tudi to ne bo mogoče in zato objavlja zadnja številka »Upokojenca«, ki je izšla 25. oktobra, celotna noročilo o delovanju društva naših vpokojencev v preteklem letu. Iz poročila ponemamo nekaj zanimivih podatkov:
Delegati vseh bivših banovinskih društev državnih in samoupravnih vpokojencev so lani 8. novembra posredovali pri bivšem ministru financ v Beogradu za izboljšanje gmotnega položaja uradnikov, prav posebno pa še vpokojencev. Tiste dni je draginja nevzdržno naraščala in uradniki so bili s svojimi dohodki v vedrio večji stiski. Tedanji finančni minister je izjavil, da bo nekaj ukrenil, obenem pa tudi maksimiral cene za življenjske potrebščine. V decembru je bila objavljena uredba o spremembah in dorx>lnitvah uredbe o izredni dokladi di^vnih uslužbencev in vpokojencev ter uredba o spremembah zakonskih predpisov, ki se nanašajo na prejemke državnih vpokojencev. Vendar pa
obe uredbi nista mnoro 7boljšali položaja uradnikov in vpokojencev. Življenje se je podražilo že za 80 do 100?©, cene nekaterim predmetom so se zvišale za 200 do 300°/vpokojenci pa so tedaj prejeli le 10 do 20% poviška. Vsi koraki, ki jih je društvo lani storilo, so tako ostali skoraj brez pravega uspeha.
Računski zaključek društva za poslovno leto 1940. izkazuje 103.112.50 din dohodkov in 84.750.48 din izdatkov. Med dohodki je največja postavka članarina, med izdatki pa stroški za tiskanje društvenega glasila »Upokojenec«. Stanje društvene imovine ob koncu leta 1940. obenem z vrednostjo društvenega inventarja je doseglo vsoto 143.211.32 din. Večino imovine je društvo naložilo v raznih hranilnicah. Poslovanje društvenega posmrtnega sklada je v preteklem letu izkazalo prebitek 32.540.04 din, skupno z onim iz leta 1939. pa 77.645.88.
Število članstva se je v preteklem letu pomnožilo. Med tem ko je imelo društvo konec leta 1939. — 273 rednih članov, 48 izrednih, torej skupno 321, je med letom umrlo 7 članov in pristopilo 35 novih. Konec leta 1940. je bilo vpisanih 298 rednih članov, 51 izrednih, skupno 349 članov. Posmrtnina naslednikom umrlih je bila izplačana v šestih primerih. Skupno je po-srnrtninski sklad izplačal 5750 din.
Koncert pianista Carla Vidussa
Umetnik igra v Mestecem slogu italijanske klavir-
Ljubljana. 28 oktoibra.
Snoči se nam je v veliki Filharmcnični dvorani predstavil pianist Carlo Vidusso. V intimnem krogu je nastopa.] že lani (v Italijanskem inštitutu) in žel med tedanjimi povabljenci nedeljeno priznanje. Tudi širšega o<bčin«xtva, našega najbolj izbranega, koncertnega, ki pravočasne zazna za velike reprodukcijske vrednote m talente vobče ni drmjače zajel. Ze po prvi točki sporeda smo čutili, da imamo pred sabo nenavadno nadarjenega umetnika, — koncertnega svetovnega razreda.
Temu se poznavalec ne bo čudil. Piani-stično življenje kakor kultura doživlja v Italiji mogočno renesonco. Po velikem Mu-ziu Clementiju, ki ga lahko imenujemo očesta pianistične virtuoznosti vobče, saj je ta mojster pianiatičnega parnass* rodi'1 Czernvja in Humla. slednja Thalberga m po teh se je pianist i črta kultura razvijala po vsej Evropi. Doc i m se je le-ta v preteklem st oflet j u gibala predvsem v severnih evropskih deželah, se je zdeflo. kakor da je v Tta'liji sami. domovini klasika Cle-montija nekako zamrla. V dru^i polovici prejšnjega stoletja so se vetrovi na novo zasukali m Italija je dcbSla v rimsk' in napoletanski šoli dve pomlajeni Žarršči pianistične kulture z mnogimi odličnimi ken-certanti. skladatelji m pedagogi. Poleg obeh so se pojavile šofle v Bologni, Flor en cn in zlasti v Milanu, kjer sta ae uveljavila i kot vzgojitelja in koncert Jata Karel Lonari in Ivan Anfossi, slednji rudi kcf «Jda-datelj.
Od njiju je naš snočnji koncertisrt Karel Vidusso prejel osnove svoje visokokvalitetne umetnosti. Pianist Vkkrseo je sedaj poleg koncert ista m skladatelja tudi vzgojitelj, a to bo nemara le začasne, kajti Čim bo vojne kanec, ga bo njegovo znanje, njegova izredna umetnost brez dvojbe zari esla v svet.
Ze program »m, kakor Je bil natisnjen na koncertnem lističu, je pričal o izbranem r>kusu tega umetnika. Res da je btl pre-no!n in da ga v celoti ni mogel predvajati (pač radi pičlo odmerjenega časa). Ze kar dve Beethovnovi sonati v b Hi i ni Brahmsa m Liszta sta pričali, da gre Vidussiju za umetnostne kvalitete najvišje vrednote. Nekaj začimbe je bilo v hrvedbi klavirske sonate op. 2 it. 1 (očetu Havdmi posvečena z dvema ostalima toga. opusa) ki pa poslednja točka, ki nosi častitljivo opusovo št. 111. Na sporedu je prva napačno navedena kot št. 1. saj je Beethoven iz Bocmske dobe piiiteael na Dunaj že šest mladostnih sonat (izdanih večinoma po njegovi smrti). Kakor da se je hotel naš snočnji umetnik z reprodukcijo Beethovnove mladostne ustvaritve ptipiaviti na ogromno gmoto poslednje sonatne umetnine tega nenadkriljfvega piantstičnega velikana. Vidusso jo je zaigral krepko, v duhu časa, vendar vnašajoč v tempe in v dinamiko vse tisto, kar ie že osvetljevalo bliske bodočega genija. Zlasti zadnji stavek »Presrissi-mo* kaže že mnoge znake bodočega, pravega neognaneg* titana. V sonati op. 111 se je njegovi ti lanski siti pridružHa terana, mistična globio*. Riemenn jal t "
j vilno tolmači, ko označuje bistvo njenega J glavnega motiva, kakcT da je hotel Beetho-j ven ž njo tolmačiti svojo neznansko živ-t ljenjsko bol. Vidusso jo je interpretiral I z akademsko resnostjo, izvabljajoč ji vse čustvene t en čine, hkratu pa poudarjajoč vse njene tehnične finese, vso nedosež-no pianistično znanje, ki ga jc Beethoven Vloži'! v to svojo mogočno skladbo.
Vidusso igra, če ga sodim po teh dveh sonatah in po prekrasnih Bramhsovih vari-jacijah Paganinijeve teme (24. kaprica), v blestečem slogu italijanske klavirske estetike, ki se v tehničnem znanju močno približuje hladnemu, nemškemu, akademskemu slogu, ki ga pa hkratu ožarja z juž-nja.ško eleganco in svojevrstnim čutom za otmenost linije in izdelave vobče. Zato so poustvaritve tega in mnogih drugih italijanskih umetnikov tako žive, tako neposredne, elegantne, zgrabliive. tople. Po> eni strani stroga vernost do zapisane note in tehnična popolnost, po drugi pa vživetje v duha skladbe, v njegonro srčno vsebino. Po Magalovu, ki je bil za nas pravo razodetje mladostnega interpreta, je Vidusso odnesel prvenstvo med številnimi in naznovrsrnimi reprodukrivnim i umetniki, ki so v dolgih letih obiskali naše mesto.
Vse te odlike je Vidusso pokazali še na Brahmsovih vari jaci jah na Paganinijev tema. Brahms se je vobče v svojih van jaci jah (znane so njegove na Havdnov tema) izkazal z uprav klasičnim znanjem. Po Beethovnu ga redko kdo dosega v tej kompozicijski obliki. Vidusso jih je prednašal tako prepričevalno, tehnično dovršeno (hkratu sila težko delo), obenem pa s sugestivno močjo, polno zvočnosti in harmonične igre. da se je mestoma klavir porazgubil in si zaslišal zvoke celega orkestra.
Oddaljenost od mestnega sredii^ča mi ni dopuščala, da bi bi! koncertu pnaostvoval do kraja. Kakor mi je žafl za Vidusso jevo umetnost, ki bi jo človek poslušal brez prestanka cele ure. tako mi ie ta nehotena zaokrožitev prišla psihdloško prav. Po dveh Beethovnovih sonatah (še takih!) in po Bramhsovih Paganmi jevih vari jaci jah sem odhajal s koncerta s tako organsko zaokroženim, psiholn^co neskaljenim d očitkom, kakor redko z večerov, ki jim po najres-nejši glasbi slede Še najraznovrstnejsi dodatki, mnogokrat preračunanimi na cenene učinke.
Glasbena matica pa bi morala vsekakor J svoje koncerte nastaviti na 7. uro zvečer. Dvorana bi bila tudi snoči prejkoslej do zadnjega mesta zasedena, da ni bil začetek tako kasen. Ljudje iz predmestij imajo naj-man pol do tričetrt ure do doma, tramvaj ne vozi po 9 uri. in odtod nekaj vrzeli v sicer srednje dobro zasedeni dvorani. P repi čan sem. da bo prihodnjič Vidusso našel docela zasedeno svetišče naše umetnosti
Dt. B.
KAJ JE VLJUDNOST
Oče: Kako imenujemo človeka, ki govori nekaj drugega, kakor misli? Sin: Pravimo, da je tak človek vljuden,
deHa Rivoluzione e della Vittoria
In ot tempe ran za alle disposlzionl ema-nate dal SegTetario del Partito, si đLspone quanto segue:
28 Ottobre, XIX° annuale della Marcla sn Roma.
Ore 10 — IHiomo: Funzione religiosa ln suffragio del Caduti per la Rivoluzione.
Ore 15.30 — Časa del Fascio: Consegna dei premi ai giovani delle suole che si sono distinti nello studio della lingua italiana.
Ore 17 — Palazzo del Governo: Rap-porto del Fascio di Lubiana e celebrazlo-ne della Marcla su Roma.
4 Novembre. XXIII'1 annuale della Vittoria.
Ore 10 — H Segretario Federale accom-pagnato dal Vice SegTetario Federale, dal Vice (komandante Federale della G.I.L., dal Capo del Stato Maggiore del Comando Federale della G.I.L. e dal Vice SegTetario Politico del Fascio dl Lubinu a. portera 11 saluto delle Camicle Nere al Comandan-te deirxio Corpo d'Armata.
Squadri«ri. fascisti che abbiano parteci-rato alla Marcia su Roma e renarti deHe Forze Armate effettueranno dalle ore 9 alle ore 18 turni di guardia al cimitero militare di Lubiana.
Generalmente si dfspone:
Le sedi delle organizzazioni del Partito e dei pubblici uffici saranno inbandierate. I fascisti indosseranno Tuniforme senza decorazioni.
L'inventarizzazicne dei pc**'***t*i de1!Vf?fc5«*Jiainento
L'Alto Commissariato richiama 1'ntten-zione delle aziende interessate suirobbligo assoluto di compilare e di presen!are rl-spettivamente alla Camera di commercio o ai Comuni. srli inventari dei prodotti deirabhisrliamento. per il cui acqulsto sara obbligatorio la tessera dell'abbiglia-mento. in corso di distribuzione.
Si avverte che alle ditte. che non avranno presentato gli inventari o li avranno presentati incompleti. non sar^ permessa la vendita degli articoli tesse-rati.
Inventura oblačilni!' predmetov
Visoki komlsartjat opozarja zainteresirana pod;etja na njihovo absolutno dolžnost, da izpolnijo in predložijo zbornici za TOI odnosno občinam inventarje oblačilnih predmetov, ki se bode mogli kupiti le z oblačilnimi nakaznicami, katere se sedaj ravno razpošiljajo. Nadalje se podjetja opozarjajo, da tvrdkam, ki ne predložijo inventarjev ali ki jih predložijo nepopolne, ne bo dovoljena prodaja blaga, vezanega na nakaznice.
Praznovanje obletnice Revolucije in Zmage
Na temelju odredb, izdanih od Tajništva Stranke, se odreja naslednje: 38. oktober, XIX. obletnica pohoda na Rim.
Ob 10. uri v stolnici: služba božja v spomin padlim za  stvar Revolucije.
Ob 15.30: na sedežu Fašija: izročitev nagrad šolski mladini, ki se je odlikovala v učenju italjanskega jezika.
Ob 17. uri v vladni palači: poročilo ljubljanskega Fašija in proslava pohoda na Rim.
4. novembra, XXIII. obletnice Zmage.
Ob 10.: zvezni Tajnik v spremstvu zveznega podtajnika, zveznega podpoveljnika GIL, načelnika Glavnega stana zveznega poveljstva GIL in političnega podtajnika ljubljanskega Fašija bodo prinesli pozdrave Crnih Srajc poveljniku JkX. armijskega zbora.
Skvadristi, fašisti, ki so se udeležili pohoda na Rim, ter oddelki Oborožene sile bodo od 9. do 18. izmenoma imeli stražo na vojaškem pokopališču v Ljubljani Splošne odredbe.
Sedeži organizacije Stranke in javna poslopja bodo okrašena z zastavami. Fašisti bodo oblekli uniforme brez odlikovanj.
Nove mezde stavbnega delavstva pri javnih delili
Včeraj se je sestala ped predsedstvom korp. insp. inž Masere komisrija predstavnikov delodajalcev in delojemalcev stavbne troke, ki je ob prisotnosti predstavnikov tehničnega oddelka Visokega Komisa-riata končnovel javno določila mezde za stavbno delavstvo, zaposleno pri javnih delih (gradnja cest. železnic, državnih poslopij itd.). Za vse to delavstvo veljajo od 17. X. 1941 dalje sledeče mezde: pomožni delavci pod 18 let Sftaroti 2.40 lir; pomožni delavci nad 18 let starosti 3.20 lir; kvalificirani delavci (zidarji, tesarji itd. do enega leta praktičnega dela v stroki 4 lire; kvalificirani delavci po enem letu praktičnega dela v stroki 4.50 lir; železokrivci. od-rarji. minerji, ricarji itd. morajo imeti višje mezde od najvišje mezde delavcev
Dr. Zvonku Janežiču v spomin
Ljubljana, 28. oktobra Po komai treh tednih, ko je umrla v Srbiji učiteljica Gusta Janežičeva, je dospela vest z Gorenjskega, da je na Bledu umrl njen brat. zdravnik, dr. Zvonimir J a n e-ž i Č. Vedeli smo, da je težko bolan, ali zdravniki so bili mnenja, da bo okreval, zato je prišla vest o smrti Se bolj nepričakovano.
Zvonko, ki je nosil ime po znamenitem stricu, slovničarju, je bil še majhen otrok, ko mu je umrl oče. Skrbna mati je dala njega in sestro Gusto študirat, ostali štirje otroci pa so ostali doma na kmetiji, ki je ena najlepših v Rožu. V LeSah, pod Golico stoji ponosni Janežfičev dom. Okrog hiše in mogočnih gospodarskih poslopij se razprostira sadni vrt, da mu ga menda v Rožu nI enakega. Mati je znala gospodariti ln hiša ni poznala pomanjkanja, kamor ai pogledal, ai videl prtče blagostanja. A blagoslov, ki Je izviral lz pridnih rok, nI ostal samo na tej hiši, deležna ga je bila vsa okolica. Naj se je oglasil na gostoljubnem pragu kdor koli, vsak g& je bil deležen, sosed in cigan, berač \n gospod. Pravo zbirališče podpore ln nasveta potrebnih je bil ta dom, mati v njem pa vedno vedrega obraza ln polnih rok, lajšaločih bedo in gorje vsem od blizu ln daleč.
Taka dobričina je bil tudi pokojni Zvonko. Vedno dobro razpoložen z nasmejanim obrazom, radodaren ln pripravljen, prisko-
čiti na pomoč, je nosil v sebi globoko vero v človečanstvo in občudovanja vreden optimizem. Tedaj značaj, ki je kakor ustvarjen za zdravnika. Po gimnazijskih letih v Celovcu, Kranju in na Sušaku je šel študirat medicino v Prago, kjer se je seznanil z lepo in visoko izobraženo Vero Ll-bichovo, hčerko ugledne družine. Po svetovni vojni, ki jo je prebil večinoma na fronti, je bil promoviran in se je s svojo izvoljenko poročil. Preselila sta se na Bled, postavila si lep dom in iz zakona so se rodili trije sinovi, Mišo, Vlado in Zvonko, vsi trije pridni in skrbno vzgojeni. Tako je bil tudi ta dom na Bledu dom ljubezni in dobrote, saj je vsa družina sodelovala, kadar je bilo treba pri;eti za delo v blagor splošnosti in pomagati v sili in tegobi.
V ta lepi dom je udarila sedaj smrt, odvedla ljubljenega moža in skrbnega očeta. Ali ne samo v ta dom, med nas vse, ki smo bili pokojnikovi prijatelji in tesno povezani s hišo in družino, je švignilo kakor blisk. Odtrgalo je iz naše srede kos celine, del nas samih. Nastala je vrzel, ki je ni mogoče zapolniti. Da, povezani smo bili, bolj kot rodni brat;e, od mladih let. Se danes ga vidim, mladega, lepega fanta, kako je leta 1918 v Pragi skrbel za nas. ko smo prišli na proslavo Narodnega gledališča, kako je bil vesel, da smo se odzvali tudi mi z Gorenjske in kako je pripovedoval o svojih načitih. ko se spet vrne domov. BU je optimist takrat in je ostal do svoje smrtL
Ko to pišem se mi zdi, da je nemogoče, kar se je zgodilo. Ne morem si misliti Bleda brez dr. Janežiča, ki mi je prihitel vedno radostno naproti in me v težkih časih bodril in tolažil. Res je. njega ni vec, spomin nanj pa ne bo ugasnil v moji duši, kakor ne bc zamrl v dušah onih, ki so ga ljubili, kakor sem ga ljubil jaz. Na dan mrtvih bom prižgal luč Zvonku in vsem onim, ki So odšli h Gospodu, v moj; duši pa žive kot svetli liki za bodrilo in zgled.
š____r
(Bel
*2 zrn c a
KOLEDAR Dane«: Torek, 28. oktobra: Simon in Juda
DANAŠNJE PRIREDITVE
Kino Matica: Ohm Kiiiger Kino Sloga: Pilot Lucijan Serra Kino Union: Most vzdihijajev Veseli teater ob 19. v Delavski zbornici Razstava Zdenka Kalina in Maksima Sodeja v Jakopičevem paviljonu
DEŽURNE LEKARNE
Danes: Mr. Leustek. Resljeva cesta 1, Ba~ hovec, Kongresni trg 12 ln Nada Komo-tar, Vič — TržaSka cesta 48.
Naše gledališče
DRAMA.
Torek, 28. oktobra: Nocoj bomo improvizirali. Red A. Začetek ob 18.15, konec ob 20.45. Sreda, 29. oktobra: Dva bregova. Red B, Začetek ob 18.15, konec ob 20.30. Gledališki večer pod naslovom »NOCOJ BOMO IMPROVIZIRALI« je posebnost, ki se oddaljuje po svoji vsebini od tradicionalnega okvira. Številne originalne misli in zamisli so zajete v tem delu igralcev in režiserja. Večer je zanimivost prvega reda. Sodelovali bodo: J. Boltarjeva, Bravni carjeva (balet), Gabri jelčičeva, Remčeva, Sancinova, S. Severjeva, Starčeva, N. Stritarjeva (sopran), fipanova (aH) ter: Bratina, Brezigar, Burger (flauta), Gale, Jan, Košič, Košuta, Levar, Ma-lec, Nakrat, Plut, Pogačar (balet), Poto-kar, Presetnik, Raztresen, M. Skrbinšek, Starič, Šturm (klavir), Tiran i. dT. — Predstavo bo vodil režiser ing. arh. Bojan Stupica, katerega je tudi inscenacija. — Koreograf Maks Kirbos.
OPERA
Torek,  28.  oktobra: zaprto. Sreda,  29.   oktobra:   La  boheme.  — Red Sreda. Začetek ob 18.15, konec ob 21.
»La Boheme«, Puccinijeva opera Ima kot osnovo za libreto istoimenski Murger-jev roman. Ta predstavlja že sam po sebi delo velike vrednosti. Razkriva življenje pariške boheme pesnikov, slikarjev, muzi-kov in drugih, ki živijo v pričakovanju slave in uspeha skromno, včasih prešerno, včasih žalostno življenje. Puccinijeva glasba daje s svojo čustvenostjo ln barvitostjo močan izraz dejanju ter zajame poslušalca s svojo sladko melodiko in bogatimi razgibanimi ritmi in harmonijami.
Dogoni goveje živine
Prehranjevalni zavod Visokega Komisa-riata za Ljubljansko pokrajino   priredi v prihodnjem tednu sledeče dogone za govejo klavno živino: v torek, dne 4. novembra v Kočevju, v torek, dne 4. novembra v Metliki, v sredo, dne 5. novembra na Vrhniki, v sredo, dne 5. novembra v Grosupljah.
Iz Novega mesta
— Namesto venca na grob umrlega višjega davčnega upravitelja Ignacija Klinca je daroval g. dentist Filip Ogrič 120 L. za Podlporno društvo za dijake novomeške gimnazije.
Iz Snedule št*?ers!k<»
— Zborovanja po vsem Spodnjem Štajerskem. Poročali smo že, da prireja štajerska Domovinska zveza (Heimatbund) zadnje dni po štajerskem javna zborovanja. Do 15. novembra jih priredi okrog 500. V soboto je bilo samo v Mariboru 26 javnih zborovanj. Na vseh teh zborovanjih pojasnjujejo govorniki Heimatbunda prebivalstvu ideje ln cilje te organizacije. V Mariboru in Celju je govoril Zvezni vodja Steindl. V Mariboru se je udeležilo zborovanj 13.000 prebivalcev. V vsaki vasi bo prirejeno zborovanje. Tako hoče Heimatbund privabiti v svoje vrste čim več novih članov.
— Prispevki za zimsko pomoč. V soboto in nedeljo so zbirali na Spodnjem Štajerskem prispevke za zimsko pomoč. Ljudstvo se je povsod rado odzvalo in nabiralna akcija je dosegla zelo lep uspeh.
— Organizacija prehrane. Organizacija prehrane na Spodnjem Štajerskem naglo napreduje. V Brežicah je bilo nedavno zborovanje kmetov, na katerem so se obravnavala v prvi vrsti vprašanja kmetijskega dela v brežiškem okraju.
— Nov grob. V Gornji Radgoni je umrl postajenačemfk Karel Purgaj, star 50 let.
8t*v.   24 9
»SLOVENSKI NAROD«, Torek, 28. oktobra 1941-XX.
Stran S !
r LJUBLJANSKI KINEMATOGRAFI
UOUOR^ J-LIKER
S T R(a
TONICO JE KREPČILEN IN
DIGESTIVO VAM URAVNA PREBAVO
Laigi Pirandello: Nocoj bomo improvizirali
italijanska zanimiva dramska
uprizoritvi
novost v apartni
Ljubljana. 28. oktobra.
Po R_ Ales6fljevi drami »Katarina Mcdi-čejska« smo dobili L. Pirandellovo igro »Nocoj bomo improvizirali« kot drugo promicro med ptto.ico dcslej uprizorjenih del. Obe italijanski i<*r sta zajiiTnrvi snovno in oblikovno, globlje poz**memu poslušalcu pa še prav posebno po njuni Literarno mojstrsko izraženi filozofi it. ideologiji ali, kratko povedano, po tendenci.
Kakor R. Alcs&iju ni bilo toliko H Katarino Modiee jsko kak na- za njena vladarska in obče človeška načela, prav taico je hotel Pirand' l!o izpm-edati v dramatski obliki prepričanje obče literarnega ki posebej gledališko od rs k c^a značaja, toda misleč pri tem na mnotjo važnejše: na domovino, narod m n j cs^m-o vlad ov ino. S Hamletom sta torej avtorja obeh dosedanjih italijanskih iger rek Ki: »Kaj je meni He-Icoba!«— Alessi se jc celo odknto sklical na Macciavcll:ja. Pirandelu pa je bila po-buda staro<?r<ko \guioz Hejs kojrnnos! (Le eden   vladaj T)
Med pisatdlji ki so našli v modemi Italiji srednjo prt med kulturno tradicijo 'n lastnim stremljenjem, je bil tudi Luigi Pirandello. -S:ci 1 ijanec, či^ar Cre gredo preko evropskih odrov. Od'i koval s«e je z ost-rm razumom, izredno sposobnostjo za odrsko učinkr.van fe ter presenetljivo in res svofr-ko obliko nekaterih del.
Njegove ;£rc so pravzaprav le iztnhtani problemi. pogn;?ni d-» skrain:h mej. Glavne kri njegove drame: »$esr oseb Sce avtorja*, »Henrik IV« in »Kaj je resnica*3« smo že gledali na na^cm odru. Tn dostaviti treba, da so vse tri bolj oenipljale. le s svojo apartnostjo zanimale, kakor prepričevalno Rajale.
V tei četrti ii?ri se ie P'randello ponovil s predstavljanjem odra in igralcev med sikuvnjo. ki smo jo tfloda-H že v prvi: »Sest o=cb -'^e avtorja.« Vendar je uporabil avtor tukaj odrsko iku^njr?, da je oovedal nekai svojih nvsl? o drnmnt;ki sr>W>h. o igralcih :n režiser« ih pa še posebno odkrito in avt o~ ta t i vn o.
»Gledališče ie na steza t odprto žrelo ▼cv- "e{?a stroja. Te lakoitc pa današnji drarrsnt'ki ne 7nnio. utešlti. ker imajo utesnjeno fant;;//, iri ne znajo vec nsiti gledališkemu žrelu primerne in zadostne hrane!«
T. ko samozavestno <v>v°Ti PiranddTlov režiser in nam kai"p:ik vzbuia radovednost, kak-Vi o hrano nr>m bo nudi! Pirandello Z neutesri jeno fantazijo kot sodobnosti primemo in zadostno . ..
Manj originalno je. kar za h reva Pirandello od igralcev: »Igralci naj napisanim ulo^a m dafefo Rvf jen j c a \"se tako zares, ko da so vse žalosti, zanosi, vzhičenja in ganot^a ki jih igrajo povsem resn:čno njih osebno breme . . m Te zahteve so pač imcii že Sofok'es in  tovariši . ..
Prav tako acoii^kiaioa ker že tudi odklonjena in na pravilno mero postavljena je Pirand e?!ova v tej I dri čudno zastarela zahteva, ki sc tiče režiserja.
Res je. via jc za obl:ko uprizoritve drame edini odgovoren režiser. Ni pa resnica, <ia »je avtor drame odgovora le bralcem, ne pa gledalcem, da pri predstavi ni na odru več pe*mrnljfvega dela, temveč da gledamo c,:.-'ko -' / rev, ki jo je ustvarili edini Forascr*«
Avtor je. ki je dal drami duha in srca, misli in čustva, avtor je. ki je dal s^/jim osebam vso notranjo in zunanjo podobo.
jih napolnrl po svoji volji z vsemi človeškimi lastnostmi, strastmi m hrepenenji, bolestmi in radostmi, avtor je ustvaril ves potek, razvoj in zaključek dejanja m avtor je, ki je dal lastni drami često prav do ničnostnih detaj'lov, rudi obliko uprizarjanja. Dramatik, ki piše za oder, se torej polno zaveda, da je za »voje delo predvsem odgovoren gledaflcem. Režiserjeva naloga pa je, da čmi živeje, prepiičevalnejc oživj z izbranimi igralci uloge po smernicah in navodilih, ki sta jih postavila soglasno avtor in režiser
Resnično je da zna včasih režiser umetnik ustvariti rz drame še več in bo.ie, kakor si je zamislil avtor in da so igralci umetniki s svojimi kreacijami dvignili že marsikako ulogo do lepote in važnosti, ki je sam avtor ni pričakoval
Pa bodisi režiser sam Stanislavskij ali GaveMa ali dr. Kreft aili ing. Bojan Stupica, na odru so in bodo stali v ospredju avtorji in njih de'a. Ob'ika uprizoritve je pač umetniška   storitev zase.
Pirandellovo stališče glede prevladujoče važnosti rež;scrja je zastarele vsaj oetnjist let. Zakaj ž* spočetka I 1926. je zapisal ugledni nem^k' dramatik Lud. Fulda, da je konec »tiste sorte režiserstva. ki ie v vase zaliublieni mogočnosti končno smatralo dramo le za nevažno sirovino, s katero se poigrava režiserska bVdrča fantazija.«
Z ostarela pa ni le Pirande'lova mise'nost v tei ign. temveč nas spornima vse delo na sadove nekdanjega futurizma. sadove, ki so v poeziji, slikarstvu, kiparstvu in dramatiki te se zgodovinska razvojne zanimivosti.
Igralska skušnja na odru je res le potegavščina brez improv^zaci je. ker ves hrup. razpor igralcev vzkrikarje oseb. ki predstavljajo »ljubeznivo obč'nstvo* po parterju in ložah, režiserjevo govoričenje, karanje in hvaPsanje. vsi polomi n vsa ponavljanja so napisan- kot uJoge ter ne pade niti besedica revnične improvizacije. Kd or pa igralske skušnje še ni videl ga bo uprizoritev gotovo zanimala in zabava'a, a včasih rudi dolgočasila
Drugim nudi igra premalo. Dramatski dogedki so nanizani zelo mozaično brez zadostne utemeljitve m jasnosti: vse je raztrgano, karikirano, cin čno aili paradoksno pretirano. Vprašujem se: čemu tolik trud? Italijanska dramatika ima pač dosti boljših dram. k' bi ustrezale tudi naši miselnosti in nam prinesle resničnih lepot.
Ing. B. Stupica kot režiser je silno težke delo uprizoril odlično in se uveJljavM kot ljubeznivo kramljajoči »režisor« ter poga-njač vse vimpnpvizaci je«. Sava Severjeva je intelgentno igrala Mornmo nerrečno omeženko. ki jo muči strindberg vsko Iju-bosumn- mož in ki ga predstavlja kot Ricco Verri Jan. Bila sta Mčai in verjetna v svojih kreacijah Tragik om'čm Palmiro 2vižgavec je Le var klofutan mož, ki mu končno razparajo trebuh da kar parkrat »na odru umre«. Problematiko »g>eneralico« ima Gabrijelcičeva njene hčere na so še Sancinova. Rcmčcva in Juga Boltarjeva. Plešeta B na vn i Carjeva in PogaČar, pojeta N. Stritarjeva (ob flavti Čampe in klavirju Str trma) ter Nuša Španova. Vsi so se trudili za svoje naloge, storili vse hvalevredno, duše in srca pa nam niso mogli ganiti mM navdušiti
Pcsebna hvala gre Stupic5 se za njegovo dramaturško delo: igro ie obogatil z marsikatero lepo mislijo, Fr. G.
B N E ¥ H E VESTI
— Pijemontski princ v Trstu. V soboto
popoldne je prispel iz Reke v Trst Nj. Vis. princ Pijemontski. Vozil se je z avtomobilom po mestu. Ljudje so ga prepoznali in so mu priredili navdušene ovacije. Pijemontski princ se je odpeljal na postajo in je ob pol 2. odpotoval proti Rimu. T"»a postaji so ga pozdravih prefekt Tambur in- in drugi zastopniki oblasti.
— Nemška trgovinska delegacija v Trstu. V noči na nedeljo je prispela iz Bo-logne v Trst nemška trgovinska delegacija pod vodstvom dr. Hevierja. Včeraj je pregledala celo vrsto večjih trgovinskih podjetij in se sestala z zastopnik: trgovinskih in industrijskih krogov. Nemški gostje so izrazili svoje občudovanje za popolno tehnično, trgovinsko in industrijsko organizacijo Trsta. Na magistratu so nemškim gostom priredili svečan sprejem. Povsod so bili nemški delegati deležni izrazov simpatij. Snoči so odpotovali v Benetke.
— Vremp «e bo ustalilo* Po snegu preteklega tedna, ko nam je prvič zadišala bližajoča se zima. se je vreme zadnje dni obotavljalo in kazalo je, da bodo bližnji prazniki Vseh svetnikov kakor običajno mokri in blatni. Toda snoči se je docela zjasnilo in svetila je luna. K temu razvoju vremena nedvomno največ doprinasa globoko po gorskih pobočjih ležeči sneg. Snežna odeja, ki je po dolini naglo skopnela, se je obdržala po vseh višjih hribih okoli Ljubljane in pokriva n. pr. popolnoma škofjeloške hribovje, Krim in Kurešček. na severu pa tudi šmarno goro in Rašico. Sneg naglo ohlajuje ozračje in t.iko se obenem tudi vreme vedri. Zjutraj je močna slana pobelila barjanska polja, bliže proti mestu pa se je vlekla rahla megla. Zdi se. da nam bo vreme ostalo naklonjeno še prihodnjo soboto, ko bodo množice romale na grobove svojih dragih, obenem pa bo omogočilo obdelovalcem zemlje, da še pravočasno pospravijo svoje pridelke suhe v zimske shrambe.
— Odlikovani delavci. Na predlog Duceja je bilo s kraljevim dekretom, ki se pripravlja za objavo v smislu nasvetov posebne komisije pri korporacijskem ministrstvu, odlikovanih 124 ročnih delavcev z zvezdo za zaslužno de'o. Delavci, k; pripadajo raznim tovarnam in obrtnim delavnicam po vsej Italiji, so se izkazali za posebno zaslužne v svoji stroki s svojim zvestim delom ah v svojem dolgem službovanj u.
— Izvoz na Hrvaško. Pristojne Italijanske in hrvatske oblasti so se sporazumele za izvoz blaga, ki prihaja v poštev v smislu ukrepov, ki veljajo v eni ali drugi drŽavi, kolikor je bilo blago že plačano v okviru kompenzacijskega računa med Ita-
Predrtra: 4xmm oa M. ta 11. ari
KINO MATICA
TELEFON 22-41
Monumentalni velefilm o znameniti vstaji ln Junaški borbi Burov za svobodo
OhmKriiger
Emil Janninps GLsela TJhlen Gustav Orundgens
Zaradi koncerta predstava danes samo
ob 16. uri.
KINO UNION TELEFON Z2-Z1
Monumentalno  zgodovinsko  filmsko đelo
Most vzdlitljajev
Paola Barbara.  Mariela Lottl.  EU1 Parvo
KINO SLOGA TELEFON .iT-Sv
Amedeo  Nazzari        Mario Ferrari
PILOT  LTJCIANO SERRA
Odličen letalski film. odlikovan na beneški razstavi.
Predstave v torek ob 15.. 17. In 19. url.
Iz Ljubljane
lijo in bivšo Jugoslavijo, a ga zaradi nastalih razmer ni bilo mogoče odpos'ati. Italijanski interesenti bodo lahko za take vrsrte blaga zaprosili pri pristoinih oblasteh za običajna izvozna dovoljenja.
— Svetovni pridelek bombaža. Ne\vyor-ška borza ceni svetovni pridelek bombaža v letu 1940./41. na 30.13 milijonov bal v primerjavi s 27.38 milijonov bal v prejšnjem letu. Povečal se je pridelek v Braziliji. Indiji in Sovjetski zvezi. Po podatkih rimske agencije za gospodarske vesti je znašal pridelek bombaža L 1940./41. v posameznih državah, kakor sledi: v Zedinje-nih državah 12.4, v Braziliji 2.6, v Kitajski in Mandžuriji 1, v Egiptu 5, v Indiji 5, v Sovjetski zvezi nekaj nad 4, v ostalih državah pa nekaj nad 3 milijone bal bombaža.
— Vojna odškodnina  oškodovancem v
Albaniji. Albanski službeni list je objavil odredbe o vojni odškodnini, ki se bo izplačala odskodovancem na albanskem ozemlju. V postev prihaja tudi sleherna indirektna škoda. Odškodnina se bo izplačevala le fizičnim in juridičnim osebam, ki so italijanske ali albanske državne pripadnosti. Za nepremičnine se bo izplačevala odškodnina v znesku, kolikor je znašala meseca oktobra 1940 vrednost nepremičnine, ki je bila pozneje poškodovana. Država pa bo lahko mesto odškodnine v gotovini nadomestila škodo tudi s stroji, blagom, pohištvom itd., kolikor je bil prizadeti oškodovanec oškodovan prav za tako blago. Za denarne izgube ne bo odškodnine.
— 2000 delavcev iz Karlovca pri Poglavniku. Pod vodstvom karlovškega velikega župana se je včeraj mudilo 2000 delavcev in delavk iz Karlovca v Zagrebu. V zgodovinski dvorani hrvatskega sabora jih je sprejel Poglavnik, ki jih je kratko nagovoril. Delavci so mu priredili ton?e ovacije
— Hrvatska parobrodna družba. V hrvatski trgovinski regiater je bila vpisana parobrodna družba Tople z delniškim kapitalom 14.400.000 kun. Družba bo Imela lastne parnike.
— Nesreće. Včeraj so bili zopet prepeljani v ljubljansko bolnico Številni ponesrečenci 2letni sin pos. iz Kompolja pri Ribnici. Jože Krambovec. al je pri padcu čez prag zlomil levico. — Včeraj se je zopet pripetila tramvajska nesreča. Pred glavnim kolodvorom je prišla popoldne pod tramvaj 37 letna služkinja Marija Vidic. Potolčena je po telesu in bo kmalu zdrava. — Jernej Artač. 9 letni sin posestnika iz Kozarij, bo prišel najbrž ob levo oko. Na pasi g~a je brat tvrlenll s bičem po očesu in mu ga presekal. — Dlonizij Grad, 45-letni vlakovodja dri. železnic, je stopil tako nesrečno s Tlaka, da ai je atomu nogo.
—lj Prošnja gospodinjam. Socialno gospodarski odbor za rejo prašičev v Ljubljani vljudno naproša gospodinje za pokvarjeno moko in zdrob vsake vrste. Nekatere gospodinje zametujejo pokvarjeno moko, prašički bi jo pa lahko predelali v mast. Gospodinje, ki se zanimajo za našo rejo prašičev, naj nas ob^č^io. in če je le mogoče, prineso s seboj zavitek pokvarjene moke ali nam p^ *oče naslov, da bo urad sam poslal po mnko. Hlevi za rejo praš;čkov odbora so ob Cesti na loko. v pros4°-:h. kier je b?l nre^n^e ^as» njederc- — Odbor hkrati sporoča, da bo nekaj r h 10 tednov starih prašičkov prodal rejcem; člani namreč žele predvsem večje ter starejše prašiče. Naprodaj je okrog 30 prašičkov. NakiTT>i;en;ri imajo tudi precej prašičev pri znanih reirih na Dolenjskem. Danes bi si lahko ogledali živali, če se napotite v Trnovo.
TOREK, SREDA. ČETRTEK, SOBOTA IN NEDELJA
VESELI TEATER
GOSTUJE KLOVN »IKSI« čačetek ob 19. (7.) — konec pred 21. (».)
—lj Velikodušna podpora Visokega Komisarja javni ljudski knjižnici. Šentjakob-J ski ljudski knjižnici v Ljubljani je blagovolil nakloniti Ekscelenca Visoki Komisar za ljubljansko pokrajino velikodušen dar 5000 lir v izpopolnitev njenega italijanskega oddelka, za kar mu bodo ob:skovalci te nase najstarejše javne ljudske knjižnice iskreno hvaležni.
—lj XaJtaznice za sveče In vence vse-svetske akcije se že dobe v pisarni vse-svetske akcije na velesejmu, v prodajaln: mestne elektrarne na Mestnem trgu ln pa v prodajalni mestne plinarne v kresi ji na Nabrežju 20 septembra, kjer so gospodinje grede na trg že v ponedeljek zjutraj hodile ponje, da si o pravem Času zago-tove najpomenljivejši okras grobov. Ker ima vsesvetska akcija le zelo majhno število sveč na razpolago ter je tudi število vencev letos zelo omejeno, ker primanjkuje žice za vezanje, naj dobrotniki reve-žev o pravem času sami pridejo po nakaznice, da bodo z njimi na praznike mrtvih dobili sveče in vence lahko tudi kar na stojnicah pred pokopališči pri Sv. Križu, pri Sv. Krištofu in na Viču. prav tako pa tudi na Navju. Na gTobovin naših najbolj zaslužnih mož na Navju bodo prižgali sveče in položili vence predvsem tisti, ki ne morejo obiskati grobov svojcev na nedosegljivih pokopališčih. Vsa Ljubljana bo letos pokazala svoje sočutje s podpore potrebnimi ter zato svoje drage rajne na najplemenitejši način počastila z dobrimi deli.
—lj Rdečemu križu, sekciji za socialno pomoč, so darovale stranke na Kodelje-vem v počastitev spomina g. Jagodica Josipa iz Ljubljane 370 lir. Namesto okrasitve grobov v Vseh svetih je daroval gospod dr. Rekar Eraest iz Ljubljane 200 lir Rdečemu križu, sekciji za socialno pomoč. Darovalcem najlepša hvala!
—lj Zahvala. Uprava zavoda za raziskovanje in zdravljenje novotvorb v Ljubljani se najlepše zahvaljuje graspodu dr. Virantu Francu, zdravniku iz Ljubljane, Gospo-svetska c. 13 za darovani »Gvrnnacolons s pripadajočimi napravami.
—lj Na prihodnjem koncertu Glasbene Matice ljubljanske, ki bo na Vernih duš dan dne 3. novembra ob 20. uri zvečer, se bo izvajal Pergolesijev oratorij Stabat Mater. Klasično delo bodo izvajali Valerija Hevbalova (sopran), Franja Golobova (alt) in komorni orkester pod vodstvom dirigenta "O. M. šijanca. Podrobneje o delu bodemo še spregovorili. Vstopnice za koncert so že v predprodaji v knjigarni Glasbene Matice. 494-n
Sreda, 29. oktobra 1941-XIX.
7.30: Poročila v slovenščini, 7.45: Operetna glasba, v odmoru napoveda časa, 8.15: Poročila v italijanščini, 12.15: Orkester Cetra pod vodstvom mojstra Ea:-ziz-ze, 12.35: Koncert tenorista Antona Sla-doljeva, spremlja kitarist Stanko Prek, 13: Napoved Časa — poročila v italijan-a^inl 13.15: Komunike glavnega stana Oboroženih Sil v slovenščini, 13.17: Godalni orkester pod vodstvom mojstra Man-na, 13.35: Oeperetna glasba, 14: Poročila v italijanščini, 14.15: Solobne pesmi — orkester pod vodstvom mojstra Zene, 14.45: Poročila v slovenščini, 17.15: Pesmi in melodije, 17.30: Orkester Ljubljanske glasbene Matice, 19: Tečaj italijanščine, poučuje prof. dr. Stanko Leben, 19.30: Poročila v slovenščini, 19.45: Pesmi in melodije, 20: Napoved časa — poročila v italijanščini, 20.20: Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini, 20.30: Poje kontraaltistka Franja Golobova, pri klavirju Marijan Lipovšek, 20.50: Koncert prof. Pavla RanČigaja, 21.20: Koncert violinista Karla Sancina in pianista L. M. škerjanca, 22.10: Koncert violinista Arriga Serata in pia ista Renata Josia, 22.45: Poročila v italijanščini.
3^tS5»000 sardin v dveh
Lahkoatletski ]unior]i sigurno napredujejo
Prireditev SK Planine ni prinesla vidnejših rezultatov, uveljavili pa so se zlasti
j unio rji SK Ilirije
Portugalski ribiči so imeli oni dan izredno srečo. V dve mreži so ujeli 2,055.000 sardin. Sardine so zdaj glavni izvozni predmet Portugalske, in srečni ribiči bodo lahko svoj bogati plen dobro vnovčlh.
Ljubljana. 27. oktobra V soboto in nedeljo je SK Planina izvedla na svojem stadionu propagandni miting, ki pa zaradi preskromnih priprav, deloma tudi poznega termina ni prinesel vidnejših rezultatov. Večino tekmovalcev je na start postavil prireditelj, nekaj pa je sodelovalo tudi Ilirijanov, zlasti juniorjev. in Hermežanov. Zaradi tega se je tudi zgodilo, da so v nekaterih razpisanih disciplinah nastopili atleti, ki se v njih doslej običajno niso preizkušali.
Vreme, ki je prvo kazalo, da bo onemogočilo izvedbo mitinga, se je toliko izboljšalo, da večjih zaprek s te strani ni bilo. V nedeljo pa je celo razen neprijetnega hladu bilo zadovoljivo. Gledalcev je bilo oba dneva malo.
Med sobotnimi rezultati naj opozorimo predvsem na uspeh juniorja Furmana, ki je zmagal v metu krogle v svoji skupini z 12.50 cm, in na prav izvrsten čas Koširja na 5000 m 1:47.3. ki je bil dosežen brez enakovredne konkurence in je med najboljšimi v letošnji sezoni. Med nedeljskimi je za naše razmere izvrsten uspeh SušterSi-ca na 100 m 11.4, med juniorji na enaki progi zmaga Zupančiča v 12 sek. zmaga Veharja med juniorji v metu kopja s 47 m in zmaga juniorja Veharja v metu diska 39.24.
Miting ie v soboto in nedeljo dal sledeče:
tehnične rezultate
5000 m: 1. Košir 35:47 3, 2. Srakar (Hermes)  13.12   Kocutar 17.30.
200 m: 1 šušteršič 24, 2. Vrtovec 24.3, 3. Skušek 24.4.
800 m: 1. Gaberšek 2:11.3. 2. Zupan 2.12.
Troskok: Mavsar 11.50, 2. Doganoc 11.32, 3. Skušek 10.69.
Kopje: 1. Sodnik (Ilirija) 46.91, 2. Kačič (H) 41.25, 3. Lužnik 38.80.
Krogla: seniorji: 1. Lužnik 10.80, 2. Me-rala 10.50. 2. Skaza 9.91. — Juniorji: 1. Furman 12.50, 2. Habjan 10.72, 3. Doganoc 10.58.
Kladivo: 1. Bačnik 31.60. 2. Skaza 2816,
3. Novak 26.39.
100 m seniorji: 1. šušteršič (Pl) 11.4, 2. Sodnik (II) 12, 3. Vrtove (Pl) 12, 4. Smolej (Pl) 12.1, 5. Stular (Pl) 12.4, 6 Gabršek (Pl) 12.5; — juniorji: 1. Zupančič (II) 12, 2. Mravlje (Pl) 12.3, 3. Jager (II) 12.5, 4. Bizelj (Herm) 13, 5. Mramor (II) 13.1, 6. Guček (II) 13.5.
400 m zapreke: 1. LončariČ (Pl) 1:03, 2. Lusicky (Pl) 1:04.5, 3. Pleničar (II) 1:04.5, 4. Bašin (Herm) 1:12.
Skok v višino: 1. Lužnik (Herm) 165, 2. Omahen <F1) 160, 3. Jerina (Herm) 155. Izven konkurence OuČek (Herm) 160 ln Mavsar (Pl) 150 — juniorji: 1. Dolgan (Herm) 160. 2. Jager (II) 155, 3. Doganoc (Pl) 150.
1500 m: 1. Glonar (II) 4:27, 2. Kocutar (Pl) 4:32.2, 3. Sedej (Pl) 4:33.8.
Kopje, juniorji: 1 Vehar (II) 47, 2. Fer-jančič  (Pl) 42.78, 3. Mravlje  (Pl) 40.22.
4. Lubej (Herm) 35.70. 5. Habjan (Pi) 35.32, 6. Mramor (II) 32.15.
Vinska letina v Franciji
Letošnja vinska letina v Franciji je bila srednja. Izgube v hrauitski oblasti so bile nadomeščene z boljšo letino v drugih krajih, posebno v oblasti Gar, Vaucluse, Cha-teauneuf, Cairanne, Tain in ob rekah Ar-deche in Drome, kjer je bila letina dobra. Po novi letini bo imela Francija dovolj vina za domačo porabo in za izvoz. O kakovosti novega vina pa še ni mogoče govoriti.
Kolo na jadro
V Kodanju je te dni zbudil veliko pozornost mlad danski inženjer s svojevrstnim kolesom. Pod sedlo si je pritrdil manjši radijski aparat, na krmilo pa je pritrdil jadro, s katerim se mu je posrečilo izrabiti sleherno sapo in doseči po 15 do 18 km brzine, ne da bi kolo sam poganjal. Jadro pa se lahko preuredi tudi tako, da ga docela obvaruje pred vetrom. Kolo tehta 19 kg. Inženjer namerava pričeti z izdelovanjem takih koles v serijah. Prodajal jih bo na Danskem in na švedskem, kjer že sedaj odpadeta po dve kolesi na vsakih 5 prebivalcev.
Pred vrati gasilcev je gorelo
V Barceloni se je oni dan vnel tramvaj pred vrati Gasilskega doma. Požar je nastal zarali kratkega stika v trenutku, ko je vozil tramvaj mimo gasilskega doma. To je bila sreča v nesreči, čeprav ni bUo težko pogasiti požara, je nastala precejšnja škoda. Kratek stik je namreč tako pokvaril mehanizem tramvaja, da se vrata niso dala opreti in potniki so bili zaprti v gorečem vozu. V splošni zmešnjavi in strahu so razbili okna in poskakali na ulico. Pet potnikov je bilo ranjenih.
Drzna tatvina
Iz Kaire poročajo o drzni tatvini v podzemlju egiptskega muzeja, kjer so bili spravljeni dragoceni predmeti iz groba Faraona Psuenne. Tatovi so vdrli v muzej ponoči in nihče jih ni motil. Del muzeja pod zemljo namreč sploh ni imel straže, ker je uprava mislila, da je povsem varen. Tatovi so povzročili ogromno škodo.
SploSen zdravniški pregled bolgarskih Šolarjev
Z začetkom šolskega leta so odredile oblasti v Bolgariji tudi splošen zdravniški pregled vse šolske mladine. Posebno temeljito morajo zdravniki pregledati učenca in učenke prvih razredov. Tako bodo zdravniki zbrali zanimivo statistično gradivo, ki bo služilo za sistematično zdravniško nadzorstvo nad šolsko mladino v Bolgariji. . *
Skok n pauco: 1. Zupančič (ID 3.20, 2. Lubej (Herm) 2.9S. 3. Jeločnik <P1) 2.98.
Skok v drdjlno. seniorji: 1. Sodnik fID 5.92. 2. šušteršič (Pl) 5.S2. 3. Smolej (Pl) 5.69. 4. štular (Pl) 5.12. 5 Jerina (Herm) 4.93 - - juniorji: 1. Zupančič (II) 5.87, 2. Jager (II) 5.74, 3. Dopanoc (Pl) 5.49. 4. Šinkovec (Pl) 5.45. 5. čuček (Herm) 5.23, 6 Guček (II) 4.78.
400 m: 1. šušteršič (Pl) 55, 2. Vrtove (Pl) 56.3. 3. Smolej (Pl) 56 4. 4. Zupančič (ID 56.5. 5. Sodnik (II) 57.2.
Disk, juniorji: 1. Vehar (II) 39 24. 2. Vrtove (Pl) 32 19. 3. Dolgan (Herm) SI.80. 4. Furman «P1) 31,78, 5. Habjan (Pl) 31.35. 6. čhiček (Herm) 29 21 — seniorji: 1. Merala (Pl) 37.9S. 2. Lužnik (Pl)  34 22.
Moste : Slavila z:Z (1:0)
Včeraj smo zabeležili iz drujjorazr^lnega prvenstva le rezultat tekme mtd Mladiko in Vičem, ki sc je končala visoko* v prid zastopnikom Kodeljcvcija Kazen te pa je bila v nedeljo na sporedu še druga tekma, in aio*r med MuTčani in Slavijo v popoldanskih urah na i.grKču Marsa Favov rit so bile Mos+e. toda prišta j* drugače. Zopet enkrat se je urcMiič'lo plavilo, da je žoga okroffla in nikoli ni modrce ž<- v naprej zatrdno vedeti kdo ho zmagal. Med tom ko sc po obojestransko slabi igri v prvem polčasu zastopniki Most še vodili 1:0. so v drugem polčasi] prišli Slavijaši do močnejše sape, izenačili in odnesli z 2 : 2 Mostam dragoceno točko.
Nov svetovmi rekord v metu diska
Tik koncem lahkoatletsike sezone jc prisila Lz Mi'lana razvosolji va vest o vrh umskem uspehu mladega atleta, ki mu je uspelo če že no prekositi pa vsaj močno približati se svetovnemu rokoirdu v motu diska. Gre za 24-letnega Adolia Gonsoli-nija, člana Obcrdan Pro Patrie iz Milana, ki je v nodolio nasitop-il na neki lahkoatletski prireditvi v Milanu. V vseh šestih metih je Consolini dosegel vedno daljave nad 50 m, tako da tudi njegov rekord ni slučajen uspeh. V petem metu je disk z:lo-tel celo- najdlje, boda meta mu sodniki niso mog!i priznati, ker je prestopil krog. Toda tudi zadnjič je dosegel izredno znamko: 53.34.
Rezultat je novi italijanski rekord, ki je skoro za dva metra boljši od starega, ki ga jc branil Obersvoiior. Drugnć je cvr-<T~>.'<i rekord in ie zrelo verjetno, da bo priznan tudi kot svetovni rekord, če ne bo priznana boljša znamka nekega Američana. Sicor pa če Consotliniju sodaj ni uspelo zrušiti svetovnega rekorda, bo po sposobnostih, ki jih kaže, nedvomno dosegel v bližnjem času svoj vrhunski smoter.
M A L i OGLAS
Makulatur ni papir
proda uprava »Slovenskega Naroda«, LJubljana, Puccinijeva al. 5
MASCOBNA HRANA
je teleeu nujno potrebna. Te danes ni. Pa vam bo vseeno zalegla, če pijete re-dilno tn vitaminov polno Ambroževo medico, katero dobite le v MEDARNL Ljubljana - židovska ulica 6. 1752
SCIATICA — ISHIAS
n Dottore DE FERRARI dara tnformaztoni sulla cura del Dottore MUNARI DI TREVISO per 1'ar-tritismo e reumatismo a chi ne avesse interesse. ricevendo
dalle   9 alle 12 e dalle 13 alle 17 presso   l'Hotel   Umoa a Lubiana
Dr. DE FERRARI bo da-
1 al informacije o ziiav-l;enju artritisa in revma-tizma po metodi dr. MU-KARI-JA ti TREVISA vsem. ki se za to zanimajo   ter   bo sprejemal
od   9. do 12. to od 15. do 17. t  Hotelu Unioa v
Ljubljani
dal 16 Ottobre 1941 XIX       od 16. oktobra 1941 dalje
Cordial Campari... un magico nomt che e ripetuto ogni giorno in tutte fe tingue del g'obo; un soave liquo re che rianima nelle cnrverse circo stanzo, ed esalta nelle ore liete.
DAVIDE CAMPARI s C. • Mileno, V* Momom 19
i
• • • • • • • • • •
*............* * * - r t r
Cordial Campari... čarobno imo, kaioro ponavljajo vsak dan v vseh jezikih sveto; lahek liker, ki v noprijotnih okoliščinah polivlja in w wm*mHh urah navduiujm.
DAVIDE CAMPARI * C • Kila««. Trn Mroorilt
»8LOTENSI1 NAROD«.  Tor*. ■ . okteta« 1M1-XX.
Kaj vse mora gospodinja vedeti
Gospodinja se mora neprestano Solati in vsak dan polagati izpit — Gospodinje M potrebovale strokovno posvetovalnico
Ljubljana. 28. oktobra Moški nismo vselej prav.čm tudi do gospodinj. Sredi svojih skrbi radi pozabljamo, da je v skrbeh tudi kdo drugI. Sicer Si sleherni mož zeli dobro gospodinjo, vendar le re.ki upoštevajo ter spoštujejo gospodinjstvo kot posebni poklc. Zdi se jim. da bi morala biti sleherna žena dobra gospodinja, kakor da si je lahko mimogrede pridobiti vse znanje, izkušnje, smisel za varčnost in podjetnost, spretnost v nakupovanju  in   izbiranju   blaga, obvladanje
umetnosti gastronom, je. ljubezen cio dela. tudi precej nehvaležnega in težkega. . . Kaj M naštevali, vsega niti gospodinja sama ne ve našteti, ki pa mora vse to vedeti in znati, ne le naštevati. Da, gospodinjstvo je poklic. Lahko bi ga imenovali ^strokovni poklic . to se pravi, kdor se mu posvet, mora biti pravi strokovnjak stroke, ki posega v neštete panoge dela in znanja.
ŠOLA JE TEŽKA . . . vuzr.amo sicer vrsto gospodinjskih šol: gospodinjska šola je že lju Iska, kjer se bodoča gospodinja nauči vsaj malo računati, če ima sploh kaj talenta za matematiko. Precej teorije pridobe dekleta tudi v meščanskih šolah. Prave gospodinjske Sole obiskujejo le reJke bodoče gospodinje. Nekatere med njimi se posvete službi v večjih poijttjih. ve'ikih kuhinjah ali pri bogatih zasebnikih. Solane gospodinje navadno lahko zlezejo t zakon. Toia Tečina gospodinj se začenja učiti šele v zakonu: šele ob nastopu svojega poklica se začenja pripravljati nanj; vajenska doba se začne, ko bi naj bila gospodinja že izučena. Tudi v tem piimeru velja, da je najboljša šola življenje, praksa. Toda življenjska šola traja najdalje. Gospodinja se lie izuči nikdar dovolj, kar gospodinje same rade priznajo, čeprav hočejo veljati kot Izkušene. V tej šoli je pa uboga gospodinja
navadno prepuščena sama sebi. Skuša si pomagati s kuharskimi knj gami, gospodinjskimi nasveti, ki jih objavljajo ženski listi :n dnevniki, išče nasvetov pri tovari-Š-cah . . . Mlade gospodinje včasih uče kuhati celo možje. Sicer so pa možje vselej vsaj kritiki gospo iinjskega dela, če ne stalni p: k. izpitne komisije za go-
spodinjske izpite. Možje seveda vedo navadno vse bolje kakor gospodinje, vendar je pa njihovo znanje kmalu izčrpano, ko se gospodinje začno obračati z vprašanji za nasvete.
NAJLAŽJE JE KOI A TI
Med vsem tem, kar mora gospodinja vedeli in znati, je kuharska umetnost sama na sebi najlažja. Težje so prprave, ki jih je treba opraviti na trgu in drugje. Ko so gotove priprave, ni posebna težava postaviti lonca na štedilnik. Seveda pa mora biti vsaka popolna gospo linja tudi dobra kuharica. Ce zna gospodinja kuhati, je njena umetnost prava alkimija; dela prave čudeže, saj zna pripraviti iz zelenjave pečenko, iz sočivja poslastice, ki jim ne veš niti nikdar pravega imena, zna najti nadomestke in surovine, ko bi mož že zdavnaj obupal. Gospodinja postane prava stvariteljica. Možje navadno ne znamo presoditi ter preceniti njihovega dela na samih sadovih truda, ko jih dobimo predse na mizo. Govorimo seveda o dobrih gospodinjah. Toda mnogo je gospodinj, ki tudi žele biti dobre, ki bi tudi rade polagale izpite dan za dnem s takšnim uspehom v svojih družinah. Pogosto jim spodleti. K lo jim naj pomaga v težki nalogi, kdo naj svetuje ? Mož ne čuti druge dolžnosti, kakor da poseže v žep ter financira gospo-d njsko udejstvovanje. Toda že to je marsikomu preveč; pravi, da je vse opravljeno že s tem, če gospodinji izročiš Jenar, češ, kuhati ni nobena umetnost, ko stroške krije drugi. Vendar slone na gospodinji vsaj trije ogli hiše. kajti nič ne pomaga. Če je mož še tako dober blagajnik, a žena slaba gospodinja, ki ne zna obrniti v prid denarja.
NE LE  SKRB  ZA PREHRANO
Gospodinji pa navadno ni prepuščena le skrb za prehrano družine. Gospodinja mora biti domači družinski zdravnik za telesne pa tudi duševne bolezni, mora skrbeti, da je družina primerno oblečena in obuta, čeprav sama ne daje denarja za nakupovanje, in skratka, mora skrbeti za ravnotežje doma v gmotnem in duševnem pogledu. Biti mora vzgojiteljica, bolniška sestra, kuharica, služkinja, šivi j a, mati in žena — vse v eni osebi. Vse to pa ne velja za poklic in ne kot stroka. Gospodinjstvu niti med vojno, ko je njeno delo še tem težje in tem važnejše, ne priznavamo vselej tistega pomena, ki ga ima. Sicer včasih vprav dežuje nasvetov za gospodinje, dan za dnem lahko čitate ku-
harske recepte, ki bi jih naj gospodinja *ele vse preizkusila, knjige in listi, namenjeni gospodinjam, se nudijo, društva prirejajo predavanja in tečaje, razstave. Pri vsem tem in po vso i se naj gospodinja uči. Morala bi pa imeti dovolj razsodnosti, da bi znala presoditi, kaj res lahko njeno znanje obogati in kaj bi jo le zmedlo. Dolga je pot do gospodinjske samostojnosti in mnoge izkušnje je treba drago plačati, včasih tudi z grenkimi solzami in dolgim, čeprav  tihim trpljenjem.
KDO  JE   RES ZANESLJIV SVETOVALEC ?
Tudi najboljša gospodinja potrebuje od časa do časa dobre nasvete. Vsega gospodinja vendar ne upa preizkus-ti in tvegati na svoj; koži. Tako n. pr. gospo Imja utrpi hudo škodo, če neprevidno preizkusi kuharski recept, ki ga ne pozna dobro. Gospodinje se navadno oprimejo kuharskih receptov, ki jih zvedo od dobre kuharice. L'porabljajo tudi recepte, ki jih objavljajo listi in knj ge, vendar se jih oprimejo šele, ko jih dobro preizkusijo in se izkaže, da so res dobri. Toda. kaj vse mora gospodinja še vedeti in znati! Kako je treba konzervirati in shranjevati 2-vila; kako skrbeti, da bodo obleke, čevlji, pohištvo, ostali ohranjeni čim delj, toda ne le ohranjeni, temveč lepi kakor novi; kaj in kako naj uspešno pridelujejo na zelenjadnih vrtovih; kako je treba rediti domače živali; kako je treba popraviti to ali ono pokvarjeno gospodinjsko pripravo; kako čistit; ter vzdrževati kovinske predmete, kako delati iz starih oblek nove; katera domača zdravila so priporoči j va pri raznih obolenjih in kako j:h je treba uporabljati; kaj in kako je treba ukreniti ob raznih nesrečah, n. pr. izbruhu požara, ob ranitvah itd. Res, gospodinjsko znanje bi
moralo bit; enciklopedično. Morala bi dobro poznati ves material, ki ima z njim opravka pri svojem ilelu. poznati dobro vsaj ustroj štedilnikov in peči v zvezi z dimniki in celo pravilno ogrevanje stanovanja je umetnost svoje vrste: morala bi se razumeti nekoliko na elektrotehniko, da bi znala zamenjati vsaj varovalke in ravnati previdno z električnimi pristroji. Kdo naj vse to našteje? In kdo naj nudi
vse to znanje gospodinji, kdo Ji naj zanesljivo in hitro svetuje v raznih zadevah, ki niso le zgolj gospodinjskega, temveč strokovnega značaj posameznih tehničnih in drugih strok?
potrebovale  bi posvetovalnico
Nalogo gospodinjskih posvetovalnic opravljajo že v veliki meri posamezna društva. Toia tudi v najboljšem strokovnem društvu gospodinja ne more vselej dobiti primernih nasvetov in društvo tudi ne more biti svetovalnica sama na sebi. Tudi naj-!x>lj izkušene gospodinje so včasih v zadregi, ko jih vprašujejo za nasvete mlajše poklicne tovarisice. Vsega znanja si gospodinja tudi ne more pridobiti na predavanjih in ne iz knjig in časopisja, že zato ne. ker pogosto ne utegne čitati in ne obiskovati predavanj. Tako bi gospodinje potrebovale neko centralo, pribežališče, kamor bi se lahko obrnile po nasvete v vseh primerih. Takšna strokovna posvetovalnica bi bila lahko ustanovljena pod okriljem tega ali onega ženskega društva ali bi jo pa ustanovil podjeten posameznik, ki bi pa seveda ne imel lahke naloge. Gospodinje same, ki bi sodelovale v taksnih posvetovalnicah, bi seveda ne znale vsega in pogosto bi morale poklicati na pomoč strokovnjake te ali one stroke. Posvetovalnica bi morala biti seveda dobro založena z vsemi pripomočki, knjigami, izrezki iz časopisja, z zapisanimi posebej zbranimi navodili ter nasveti za gospodinjstvo. Vse gradivo bi pa moralo biti praktično, pregledno urejeno, da bi bilo vse takoj pn rokah. Gospodinjska posvetovalnica bi bila nedvomno zelo potrebna ter bi imela vedno dovolj dela, tako da bi lahko uspešno poslovala, zlasti če bi bila res dobra. Izdajala bi pa lahko hkrati dobre publikacije, če ne celo redno strokovnega gospodinjskega glasila. Morda se prejšnje čase m kazala tako potreba po gospodinjski posvetovalnici, čeprav je bila potrebna tudi tedaj, vsekakor je takšna posvetovalnica potrebna vedno, ne le med vojno.
Razmišljajte o predlogu! Podjetnih ljudi je med nami dovolj in tuli društva imajo mnogo spretnih, delavnih delavk, ki bi se lahko oprijele podobne naloge.
Italijansko gospodarstvo na pragu zime
V vsem je bilo prilagođeno razmeram in zahtevam vojnega Saša
O koncu septembra je Duce izjavil v ministrskem svetu, da letošnja letina v Italiji ni izpolnila vseh nad. In zato je bilo treba racionirati kruh in sicer po 200 gramov na vsakega prebivalca z dodatnimi krušnimi kartami za 100 gramov za delavce in še za 100 gramov za težake. Že prej so bile ra-cionirane v Italiji testenine in s tem je bilo dano jamstvo, da bo država preskrbljena z moko in pecivom skozi vse leto. Tudi koruza in krompir v Italiji letos nista obrodila tako dobro kakor lani. Pač bo pa letos v Italiji dobra vinska letina. Leta 1939. je pridelala It-alija 42-200.000 hektolitrov vina. lani 31.000.000 letos ga bo pa okrog 37.000.000. Italijanska vlada je na novo uredila trgovino z vinom in maksimirala cene. S tem je dano jamstvo, da se bo vinska trgovina razvijala nemoteno.
Takoj po žetvi so začeli italijanski kmetovalci sejati ozimino, vlada jim pomaga z nasveti in de;anji. Agrarni inspektorati omogočajo sejati zgodnejše vrste pšenice, obenem pa skrbe za dobro seme in vzpodbujajo kmete, naj obdelajo vso rodovitno zemljo. Kmetovalcem je bilo zagotovljeno, da bodo lahko prihodnje leto dobro vnovčili svoje pridelke, obenem jim bo pa plačevala država posebno premijo 200 lir od vsakega hektarja obdelane zemlje. To je kmete še bolj vzpodbudilo, da so posejali mnogo oai-mine. Zanimiva je pri tem pomoč države južnoitalijanskemu poljedelstvu, ki mora delati v težjih razmerah. Premica za zgodnje vrste pšenice bo znašala v južni Italiji 40 v severni pa 20 lir. S tem niso samo izravnane pridelovalne razmere v poljedelstvu, temveč se uvaja tudi sistem diferenciranih cen žita v Italiji. Pšenica ostane temelj italijanskega žitnega gospodarstva. Letos so je posejali kmetovalci Še več kakor lani.
Dočim je začetek novega italijanskega agrarnega leta v znamenju poglobljene državne inicijative so prišle tudi industrijske sirovine pod poostreno kontrolo, ki jo izvršujejo državni organi nad vsemi industrijskimi podjetji. Temelj vsakega industrij-
skega dela so zaloge premoga in železa. Premog dobiva Italija izključno iz Nemčije, razen 3 milijonov letno, ki ga pridobi doma. Železne rude uvaža le malo iz tujine, ker ima bogate rudnike doma. Preskrba industrije s premogom in železno rudo je zagotovljena.
V notranjem vojnem gospodarstvu je prešla Italija zdaj z veliko odločnostjo k totalni ureditvi konzuma. V septembru in oktobru se je razširilo racioniranje na kruh, pecivo vseh vrst. mleko, sir, krompir, mesne konzerve in večino tekstilnega blaga. Sistem racioniranja pa kaže v Italiji prožnost, dočiim so bile uvedene za kruh krušne karte, za tekstilno blago pa nakaznice po točkah, veljajo za mleko seznami odjemalcev. Po možnosti se oblasti ozirajo tudi na kra;evne običaje, dočim se mora prebivalstvo Rima zadovoljiti mesečno z 1.6 kg krompirja, ga dobe prebivalci drugih pokrajin več. Preskrba z mlekom se ravna večinoma po krajevnih razmerah. Nova omejitev v konzumu se pričakuje od prisilne prijave vseh nakupov nad 20 lir.
Vse te ukrepe dopolnuje še povečana aktivnost državne finančne politike. Houssa na italijanskih borzah je bila ustal;"ena deloma z večjimi davčnimi dohodki od borznih dobičkov, kar gre zdaj na račun prodajalcev in sicer 20%, na račun kupcev pa 4<~c. Uvedena je bila splošna dolžnost, da se morajo delnice glasiti na ime, kar bo gotovo preprečilo mnogo borznih špekulacij. Vrednost delnic je zopet padla na stopnjo odgovarjajočo notranji vrednosti delnice. V tem obsegu je bil konsolidiran že velik del industrijskih vrednot. Ob takih izgledih se je morala država odločiti za razpis drugega vojnega posojila v obliki 5% blagajniških zapisov z 9 letno dobo odtoka in premijskim *rebanjem pri tečaju 97.50. Nad 20 mili'ard lir vpisanega drugega vojnega posojila je dokaz velike življenjske sile Italije.
Obnovite naročnino!
i#"i
Artiglierie it a liane di medio calibro battono le posizioni nemiche di Tobruch — Italijansko topništvo srednjega kalibra obstreljuje sovražne postojanke v Tobnikn
Izreki
Zakonska ljubezen je bila baje edina, ki je Ludvik XV. ni trpel.
ženska zagonetka? Morda, toda samo za tiste, ki si upajo iskati v nji smisel.
Zakaj psihotehnični zavodh ne razširi polja svojega delovanja? Saj so vendar na svetu moški s prirojeiim talentom za zakonsko življenje, ki bi potrebovali spričevala.
Ženina dota sicer ne prinese možu popolne sreče, v nesrečo ga pa tudi ne pahne.
ženske imajo zdravje koreninic, ne umirajo od ljubezni samo enkrat.
Kako nastane gramofonska plošča
Ateljeji, kjer preizkušajo gramofonske plošče so v marsikaterem pogledu podobni ateli i radijskih postaj. Tudi tu imata glav besedo mikrofon in ojačevalna naprav;, od koder je napeljan slab električni tok v sobo, kjer prestrezajo zvok na tenko voščeno ploščo, ki jo je treba držati pri stalni temperaturi okrog 30°. Na ploščo se zarisujejo tenke zareze, ki jih kontrolirajo tudi z mikroskopom. Kakor v radijskem ateljeju mora tehnik tudi tu primerjati prestreženi glas, da odmeva potem z gramofonske plošče točno tako kakor je odmeval prvotno.
Izdelano voščeno ploščo najprej prevle-čejo s tenko kovinasto plastjo. Prvotno so delali to galvanoplastično, zdaj pa že uporabljajo katodno razpršitev srebra. Na voščeni plošči se nabere samo nekaj miljon-tink milimetra debela plast srebra. Tako prirejene voščene plofiče pridejo v galva-nične kopeli, kjer se nebere na njih 1 mm debela plast medi. To je že matrica bodoče gramofonske plošče. Iz nje napravijo negativ in šele Iz negativa Izdelajo nove matrice, ki se uporabljajo za odtiskavanje gramofonskih plošč.
Nemščina na balgarskili srednjih Šolah
Na bolgarskih srednjih šolah si morajo dijaki izbrati za obvezni predmet en tuj jezik. Večina dijakov se je odločila za nemščino. Zdaj so pa nastale težave, ker v Bolgariji ni dovoli profesorjev nemščine, dočim bo ostalo na drugi strani mnogo profesorjev angleščine in francoščine brez službe.
Kokoš, ki nese rdeča jajca
Kokoši neso zdaj bela jajca. Le o pticah vemo, da neso pisana. V madžarski vasi Ternavari pa imajo kokoš, ki nese kar-mlnsko ali celo vijoličasto rdeča jajca. Neki veterinar je ugotovil, da prihaja barva njenih jajc od neke snovi, ki jo je morala požreti ln ki je prodrla po krvi v ost en je jajčnice, ki to snov absorbira.
Nove oddajne postaje v Rumuniji
Rumunska radijska družba je objavila svoj glasbeni program, ki obsega tudi razširjenje stare radijske postaje v Bukarešti na 120 kw. Poleg tega nameravajo v Rumuniji zgraditi močno kratkovalovno postajo, dve močni oddajni postaji in na severovzhodu in jugozapadu in končno Se moderno urejen in opremljen Dom radija. Stroški za vsa ta dela bodo znašali več sto milljnov lejev.
Najvišje cene cvetja in vencev
Ljubljana, 28, olctotrra Visoki Komisarijat za Ljubljansko pokrajino je 25. t m. s svojim odlokom VIII/2, št. 1262/1. določil naslednje najvišje dopustne cene za cvetje in vence ▼ Ljubljani:
Šopek z najmanj 8 komadov preprostih,
negojenih doma pridelanih krizantem 3 lire; cvetovi žlahtnih pri domačih vrtnar-jih v toplih gredah gojenih krizantem po
velikosti 3 do 6 lir posamezni cvet; cvetovi žlahtnih krizantem, ki so jih umetno vzgojili zasebniki in okoličani, največ 3 lire za cvet; vejica mnhonije, dolga 30 do 50 cm 0,50 lire; vejica naahonije dolga nad 50 cm 1 liro; navadni zeleni kmečki venci po velikosti 3 do 5 lir. Te cene veljajo v Ljubljani do ponedeljka 3. novembra zvečer ter morajo imeti vsi venci, šopki in cvetje ter sploh vsi izdelki iz cvet i a in zelenja tudi na živilskem trgu vedno označene cene.
—i —i
Mrakove s
m-4w H i '2 CL"*i*
Ljubljana, 28. oktobra Resnično gledališko umetnost ljubeče občinstvo je v nedeljo popoldne napolnilo prostrano frančiškansko dvorano. Na svoj račun so prišli tudi tisti, ki niso verovali v uspeh te tragedije in ki so bolj iz navade kakor pa iz resničnega zaniiiianja ŠH v gledališče.
Kakor vedno doslej se je tudi ta Mra-kov nastop vršil pod geslom: SpisaL re-žirai in igral Tragedija >Slovnostni Finale« zajema snov iz odlomka življenja velikega Rusa Pjotra Iliča Cajkovskega. Ivan Mrak se je za ta nastop Še posebno pripravil, kar mu je v veliki meri omogočila izredno posrečena sestava njegovega sedanjega gledališkega osebja. Danes je Mra-kovo gledališče premostilo svojo največjo oviro: pomanjkanje sposobnih igralk, Nove igralke, ki so se predstavile občinstvu prav v tej tragediji so pokazale tako igro, kakršne ni nikdo pričakoval. Glavno vlogo tragedije Cajkovskega je igral Mrak sam Njegova igra je od začetka do konca bila zelo prepričevalna
Tragedija »Slavnostni Finale« obsega pet slik. Vsi igralci so svojo igro nenavadno učinkovito podajali in so bili na višini od prvega do zadnjega prizora. Tudi vloge je Mrak zelo posrečeno porazdelil. Kakor je Rajnerjeva odlično podala lik Me. Mele, tako je Doiinar naravnost strahotno živo podal mržnjo, zavist m ostale slabosti Silotija; prav tako verno je Tina Leonova igrala tragično življenje umetnice J ev geni je Aleksandrovne, Gor j up Vlndi-mirja, Planinova njegovo zaročenko, Ve-nišnik natakarja in Ponikvarjeva Dunju-ško. Odlična je bila režija. Navdušenje občinstva, ki je sledilo vsakemu prizora in ki je prati koncu ponovno zahtevalo igralce na oder je najboljši dokaz, da je Ivan Mrak po svoji težki in nenavadno trnjevi poti dosegel priznanje in uspeh. Mrak si je končno priboril pot v lepšo bodočnost. -mir.
Obnovite naročnino!
piiescumvo
63
DEMANTfi
K  > r* n n.
— Vi?
— Da. jaz.
— Vse življenje bi vam bil hvaležen za to .. . Ali pa govorite resno?
— Pa še kako resno!
— Oh. pojasnite mi to.
— Pozneje ... Zaenkrat je potrebno, da mi storite uslugo.
— Z največjim veseljem, samo Če morem. Za kaj pa gre?
Za hip sem okleval, potem sem se pa približal njegovi postelji in ga vprašal:
—Ali delate vsak dan v čevljarni?
— Da. vsako popoldne.
— Dobro, zdaj pa poslušajte, kaj vam povem.
— Poslušam vas.
— Ali bi mogli najti čevlje, ki imajo na podplatu številko 33 in mi jih prinesti sem?
— To bo zelo težko, vendar pa hočem poskusiti. Ali vam je mnogo ležeče na tem, da dobite nazaj
svoje čevlje?
— Da, kajti z njihovo pomočjo bova lahko pobegnila od tod.
— Je li to mogoče?
— Zagotavljam vas, da je.
— Obljubim vam, da bom poskusil, toda težko je skriti par čevljev. Morda bi lahko zaenkrat prinesel samo enega.
— Ce bi storili tako, prinesite desni čevelj.
— Velja!
m.
Strahoten privid
Kmalu sem obžaloval, da sem bil tako zaupljiv, toda kocke so bile vržene.
Sicer pa — česa naj bi se bal?
Bili sta samo dve možnosti. Moj sojetnik pride do mojih čevljev ali pa se mu bo poskus izjalovil... Gotovo mu ne pride na misel pogledati v desno peto. Bati sem se moral samo tega, da bi se ne dal zasačiti. Toda moj tovariš bo pač znal odvrniti od sebe pozornost paznikov. Čim bom imel svoje dragocene čevlje, sem razmišljal, vzamem iz pete demant in ga skrbno skrijem kje v svoji celici.
O načrtu pobega bom razmišljal pozneje. Zaenkrat je bilo glavno dobiti nazaj demant.
Ah, s kolikim veseljem se ga bom zopet dotaknil. — Kako srečen bom, ko ga bom mogel ogledovati v svoji celici pri luči, goreči blizu postelje. To pot sem bil prepričan, da mi ga ne bo nihče vzel ker ga bom dobro skril.
Zdelo se mi je, da bom lahko brez godrnjanja prenesel vse in da bom celo z največjim veseljem poganjal kolo. samo da dobim nazaj svoj demant.
Gotovo bo to prvi primer, da bo kaznenec-mili-jonar poganjal readingsko kolo.
A Če bo pobeg izključen, ali bom našel v sebi toliko moči, da bom mogel še štiri leta prenašati muke prisilnega dela?
Vsak dan sem hrabril svojega sojetnika, ki se je pisal Craftv ,sleherni dan sem mu namignil na najin bodoči pobeg. Držal sem mn neprestano sladkorček pred usti in mož je bil pripravljen poskusiti VSe, da bi se polastil mojih čevljev.
Toda čas je hitel in vedno bolj se je bližal trenutek, ko bi moral zapustiti bolnico hv se vrniti ▼ svojo celico. Craftv pa še ni bil dosegel nobenega uspeha.
Končno, dan pred mojim odhodom iz bolnice, mi je dejal Craftv zvečer po povratku iz delavnice:
— Zdaj vem, kje so vaši čevlji, ne morem pa priti do njih, ker so zaklenjeni v omari.
— Zlomite ključavnico.
— Na to niti misliti ne morem. Sicer je pa ključavnica tako velika, da bi jo lahko zlomil samo orjak.
— Ce je tako, pa ostanete tu še dve leti in jaz štiri, — sem dejal in se delal razočaranega... Torej vam ni nič ležeče na tem, da bi zopet videli svojo Maisio.
— Da-li mi je kaj ležeče na tem! Kako me morete vprašati kaj takega ? Saj nepopisno hrepenim po nji.
— Če je tako, pa le pogum in zvijačo pokličite na pomoč. Ah, če bi mogel jaz priti v delavnico, vas
gotavljam, da bi mi ključavnica ne bila nobena ovira,
— Ne mogli bi je zlomiti, o tem sem prepričan.
— Če ne, bi pa preizkusil drugo sredstvo.
— Radoveden sem, kakšno.
— Kje so čevljarske delavnice?
— Kako, vi tega ne veste? Tu pod nama. Najin pogovor je bil s tem končan.
0e* dva dni sem bil zopet v svoji celici hi moje upanje je splavalo po vodi.
Pri vsem svojem pogumu Crafty ni mogel doseči zaželenega cilja.
Preden sva se ločila, ml je stisnil roko, rekoč:
— Storil sem vse, kar sem mogel. Se enkrat hočem poskusiti, toda povejte mi, kaj bi moral storiti, če bi prišel do vaših čevljev.
Nisem imel časa odgovoriti na to vprašanje, kajti paznik je bil že stopil k meni, da bi me odvedel.
Po povratku v svojo celico sem se zatopil v mračne misli. Kako nepreviden sem bil, da sem zaupal Craftvju poslanstvo, ki se ni moglo končati dobro. Craftv je bil zmožen storiti neumnost, polastiti se vendarle čevljev v nadi, da najde tako eno izmed pomožnih sredstev, ki služijo kaznencem za razbijanje ključavnic in zapahov njihovih celic.
Pri vsem tem Craftvja nisem dobro poznal. Kaj pa, če je spadal med tiste vohune, ki jih nastanijo pazniki nalašč blizu drugih kaznencev, da spravijo iz njih zaupne informacije? Kaj če bi Craftv izpre-govoril?