r, Največji slovenski dnevnik v Združenih državah Velja za vse leto - • « $6^0 Za pol leta » > . Za New York celo leto - $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 n ■3Q J GLAS List slovenskih idelavcev v Ameriki. 'ASB II III ^fr The largest Slovenian Daily ta* B the United States. | Issued every day except Sundays 3 and legal Holidays. 75,000 Readers. - 3P TELEFON: C0RTLANDT 2876 Entered as Second Glass Matter, September 21. 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3, 1879. TELEFON: C0RTLANDT 2876 NO. 250. _ ŠTEV. 250. NEW YORK, SATURDAY, OCTOBER 24, 1925. — SOBOTA, 24. OKTOBRA 1925. VOLUME XXXIII. — LETNIK XXXIII. BOJI MED GRKI IN BOLGARI Grške čete so pričele napadati Petrič, a ustavile boj, ko so se Bolgari umaknili preko črte. — Boji na bolgarskih tleh. — Grki so imeli baje majhne izgube. — Bolgari skrivaj rekrutirajo svoje vojaštvo. ATENE, Grška, 23. oktobra. — Bolgari so zapustili grško ozemlje in vlada je vsled tega ustavila prodiranje grških ččet. Čete pa bodo vzdržale pozicije, katere zavzemajo sedaj, dokler ne bo Bolgarska odgovorila na grško poslanico. Vlada je tudi objavila, da vztraja pri pogojih poslanice in da ni pripravljena pogajati se na kaki drugi podlagi. , Včeraj so se bolgarski in grški vojaki spoprijeli na macedonski fronti. Grško poveljstvo je pričelo z obkrožilnim gibanjem na višinah krog mesta Pet riča, nekako dvajset milj severozapadno od De-mirhissarja, kjer se je v ponedeljek završil prvi spopad med bolgarskimi in grškimi patrulami. To je bilo tukaj oficijeino objavljeno, obenem s sporočilom, da so dobili Bolgari ojačenja pri De-mirkapu. Bolgari so nudili odločen odpor, a grške izgube so bile majhne. Sedem Bolgarov je bilo ujetih. Poročilo grškega generalnega štaba glede sedanjih zadreg navaja dobesedno besedilo grške poslanice na Bolgarsko ter ugotavlja naslednje: — Bolg ari so otvorili ogenj presenetilno, brez pro-vokacije ali motiva. Bolgari so namenoma kon-centrirali sile ter se poslužili strojnih pušk in bolgarska ofenziva je imela najbrž namen olajšati ko-mitaške vpade v grško ozemlje. Poročilo ugotavlja, da so Bolgari skrivaj rekru-tirali vojake, pod krinko delavskih bataljonov ali civilnih straž. LONDON, Anglija, 23. oktobra. — Atenski poročevalec Daily Mail pravi, da je Bolgarska sprejela pogoje grške poslanice. Macedonski mejni dogodki ne bodo imeli vsled tega nobenih nadaljnih posledic. SOFIJA, Bolgarska, 23. oktobra. — Zadnje i »ovice s fronto so vznemirljive. Grške čete so baje zasedle dve bolgarski bločni hiši, iz katerih ?o se boglarski vojaki umaknili. Tekom noči je ^;rška artilerija obstreljevala Petrič. Bolgarska vlada vztraja še nadalje pri svoji zahtevi, da se uvede preiskavo, vendar pa vse ka-- da hočejo Grki denarno odškodnino za ubite In da bodo imeli medtem zaseden okraj Petrič. Uveli a vi j a se, da so navedli Grki aktivnosti bolgarskih komntašev kot nadaljni vzrok za svojo akcijo. Veliko vznemirjenje prevladuje v tukajšnjih oficijelnih krogih, kajti čeprav se želi Bolgarska izogniti konfliktu, ne more vendar dovoliti, da bi navalili Grki na njeno ozemlje, posebno ker ne jamčijo okoli5čine take akcije. ŽENEVA, Švica, 23. oktobra. — V nasprotju s poročili z Dunaja ni dobila Liga narodov nobenega protesta, niti od Bolgarske, niti od Grške vsled mejnega konflikta obeh dežel. Bolgarski in grški poslanik sta se mudila včeraj tukaj in čeprav izjavljata, da nista dobila nikakih povelj, naj splavita zadevo pred Ligo, kaže vendar njih navzočnost, da smatrata vladi obeh dežel položaj nevarnim. LONDON, Anglija, 23. oktobra. — Oficijelni krogi skrbno zasledujejo dogodke med Grško in Bolgarsko ter upajo, da se bo zadeva uredila, ne da bi morala poseči vmes kaka velika sila. Tako Grška kot Bolgarsko sta članici Lige narodov, in tukaj vprašujejo, kakšno akcijo bi vprizorila Liga. Izjavljajo, da ne more Liga samaposebi storiti ničesar, dokler ji ne predloži zadeve kak član, a vsaka država ima pravico storiti to, ker je to položaj, ki bi lahko ogrozil mir sveta. Tako grški kot bolgarski poslanik sta včeraj obiskala zunanji urad. Izvedelo se je, da ni nobena stran naprosila za intervencijo in da se še ni »o razmišljali o akciji Anglije, da spravi ona to •vo pred svet Lige narodov. i Sporazum dosežen v premogar. stavki? Glasi se, da bo kmalu dosežen krompromis v stavki antracitnih pre-mogarjev. —Baroni hočejo ugoditi pole vici zahtev. — Pričele so se tozadevne konference. PARIZ. Francija. oktobra. . . Vprašan odnlačanja francoskega I S< KANTON. Pa.. 23. oktobra - , , v - , ~ ,, ..... j v«).)nr«ra dolsra v Zclnizeiuli drza- I Hanktrjj m trprove: v antraei-tnem . i , . ; vah je /.aca-no potisnjeno v oza- K>Kra.j:t P«Mmpre-i vznemirjeni vsietl stavke antra-, , ,, , „ . . I . navaja ••kompromis ; „ . - . .. ... . 1 i naiienefra ministra < aillauxa i>o!o- za uravnavo starke preniojrarjev.J > . - - , , . ■ , , i 1 1 za j ter je upati, da bo v teku dveh V-aki dv<; leti s skoro nevrjotn;"> ,-* , , • i a 11 Irca tednov ob i a vi iia1an< nos!.;o oonavlia joea se stav , ,, . d«-vna odločitev, ka antrac?rf-nill i)remo«rariev in s - i r. -n ? j (rovonee. da j - < ailb tem zvišano moča mix že vlo povišanje cen pre-J - . ... , . i zil svojo rt«iki rovov odrtbrili pred-; poslt-ni v. izdelanjem zakonskih i log in da >o ga predložili na ne-1 osnutkov, ki bodo predloženi kakem zborovanju predsedniku stav-: binetu. 1'pal je. da bo mogel sto-| ku jočih premogarjev. Lewisu. j rit i to že danes, a ker je delo ze-j Predlog se glasi, naj se premo- lo težka naloga, ne bo moglo biti gar ji zadovolje s polovico zalite- završeno pred ponedeljkom. , vanr.ga povišanja plač. torej s pe-| PARIZ. Francija. 23. oktobra.1 j timi odstotki in nadalje, da naj Negotovost političnega položaja' delodajalci privolijo v uvwlenje! ter vrjetnost nadaljne inflacije' •check-off" sistema, vsled kafe-; francoske valute za osem do deset rega se odtegne od plače unijske- milijard po zopotnem sestanku ga delavca vse lini jske pristoj-! francoske poslanske zbornice pri-: ; hodnji teden, izvajati težak pri-, Nasprotno pa naj premogarji tisk na kurz francoskega franka' umaknejo zahtevo, naj delodajal- in vsled teira je danes frank na i ei poslujejo kot kolektorji za skla- borzi rapidno padal, de. ko jih namen je nabirati denar | Položaj je postal še bolj kom- j za nadaljne stavke. jpliciran raditega. da so štev^ne Vse kaže. da poznata obe strani importne trgovine, ki so čakale z vtem mezdnim bojuje predloge, j nakupom dolarjev in angleških' da je mogoč njih sprejem in da funtov, ker so pričakovale izbolj-' bo na ta načim lahko končana v sanja franka, sedaj prfsfljen^ku- enem tednu ali dveh stavka ter js tem tudi nevarnost pomanjkanja j premoga ter velikanskega povišanja cen za poti- bno kurivo. l-ju.dje, ki poznajo ]>recej dobro položaj v industriji, izjavljajo. da je v-e odvisno od Leiwsa. : ^ čeraj je imel Lewis strogo tajno svetovanje s člani trgovske zb Trn ice v Ilazleton. Enoroki Ri-; na Ido Cappeliui. pi- bila preobsežna. Na rilkesbarre. Nato se j,- odpeljal r1"0'0 ijudl ^ kor»k»l" raimo kr- AV v Pilila del phi jo. kjer z Lew i som. -e je sestal I ste. i Petteier. ki je tehtal 4.")6 funtov, fje bil splošno en an kot velik je- j dee. Prijatelji pravijo, da ni bilo zanj ničesar neobičajnega zayziti dve kokoši pri enem obedu poleg ju-"he. krompirja, sočivja in drugih HAIFA. Palesetina. 23. okt. — -tvari. ki spadajo zraven. Verodostojna poročila pravijo, da je znašala izguba človeških živil jen j tekom zatrtja zadnje vstaje Sedem pastorjev V Beli Boji z Maročani v severni Afriki. Vstaški Maročani s o vprizorili več presene-tilnih napadov. — Poročajo, da so zajeli štiri francoske baterije in da so masakrirali španske posadko. LONDON. Anglija. 23. okt. — Reuterjcv jioročevalec v Gibraltarju poroča, da so, kljub zadnjim us*jieh< m španskih in francoskih >il v Maroku, došla poročila, ki oči vidno kažejo, da j.j še vedno več ' obžalovanja vrednih" dogodkov. kateri ni-so objavljeni v of:eijeinih komv.nik« jih in da ni niti sedaj popolnoma, varen položaj Sjianecv in Francozov. Tako .-o naprimer tekom j>re-t'-kl • nedelj-• Francozi izgubili štiri baterije vslel skrajno odločnega ril\\kega napada : če bi ne bil navzoč >paniki zračni oddelek, bi posital položaj skrajno resen. S pomočjo španskih avijatikov pa >e je PYaneozoni poKrečilo iztrgati sovražniku tri topove. V isti nočn je bil španski od-delek v sektorju pri AHiucenias napaden ol Rifecv, fiblcčenih v uniforme domačih španskih čet. Posadka osi-m in štirideset mož. j' bila masakrirana, z izjemo po-riH?nrka. Oifeijelno se jioroča. da znašajo španske izgube krog Al-hueemas tisg,*« mož. Domneva se. da čakajo Rifci na viharje, ki se pojavljajo ob tem letnem času. Ti viharji preprečujejo dobavo z morja, kar bo Rifeem zelo olajšalo napad na Alhucemas. RABAT. Maroko. 23. oktobra. Po Uspehih, ki so bili posledica opi racij, vodečih do zavzetja Mc-sua 1 verige, je prekoračila neka francoska divizija TVrgo reko tet uv 1 javila zvezo s kolonami, !ki prodirajo iz Bibane. Te čete korakajo sedaj pro-ti Tazarinu. MADRID, Španska. 23. okt, — Yspričo povečane š])anske politične in mirovne propagande je poslal Abdel Krim. ki se boji španskega kontakta, v notranjost de-ž le v^c* družine Bokoja in Adžir plemen. Tudi može teh plemen je premestil v druge odseke na fronti. ker se boji dezertiranja na špansJco stran. Načtlnik vojnega kolegija 7Ar. držav, polkovnik Margetts, je dospel včeraj v Mellilo. na krovu križarke <; BiLstamente". Spremljala sta ga vojaški pribočnik, major Hodges ter španski vojaški ataše j v Washington!!, major Ca-sasns. Družba si bo ogledala policije v Adžir sektorju. Tisoč žrtev francoske soldateske. v Damasku, več kot tisoč ljudi. Na daljna poročila pravijo, da je bila l>ila vstaja posledica dejstva. da so Francozi ja\*no stavili na ogled usmrčene roparje. SI cd ni i so bili ubiti tekom vojaških patmliranj v bližini mesta ni njih trupla se je razstavilo, javnosti v svarilo. Domneva se, da -o nartijonali-ttič.ni vo&tf^ji pozvali narod v npor ter pričakova-jli pri tem pomoči vstaških Dru-zov. ki pa ni prišla. Več delov me-Kta ji bilo uničenih ^led požarov. ki so izbruhnili po obstreljevanju. Prebivalci inozemskega oddelka *o pribežat^ v konzulate svojih držav ter pustili celi krščanski okraj nezavarovan. 1 • v* nisi. WASHINGTON. D. C.. 22. ola preveliko navdušenje. — V Locarno so zasadili nekaj, kar vsebuje možnost, da zraste v veliko drevo, pod kojega okriljem bodo lahko našli v bodočih letih zavetje in zagotovilo varnosti vsi narodi. To pa je mladika, ki potrebuje časa za svoje korenike, da prodrejo v mednarodno zemljo ter najdejo v njej opri jem. Ker ie to šele slabotna mladika, jo lahko iztrga iz tal sak mednarodni vihar. Največja konkretna stvar bo vstop Nemčije v Li-če bodo pogodbe odobrene. Vstop Nemčije u zelo ojačil Ligo narodov, in cilj drugih, članov '^ige bi moral biti pokazati Nemčiji, da je stopila v nekaj, kar nima namena služiti narodnim ciljem, temveč velikemu skupnemu cilju zavarovanja miru, pri katerem ima Nemčija prav toliko interesov kot katerikali drugi narod. Lord Grey je nato obžaloval, da so stale Združene države na strani. Z nauki konference v Locarno se je pečal tudi ministrski predsednik Baldwin. — Čudež Locarna, — je rekel, — obstaja v tem, -la se je pojavila prvikrat izza vojne v Evropi volja do miru. Vsled tega nam je bilo mogoče zgraditi na tej volji solidne temelje, ki bodo lahko nosili vsako zgradbo, ki bo postavljena nanje. Ce bo obljuba miru izpolnjena, kot trdno upam da bo, bo mir, katerega smo zgradili v zapadni Evropi, važen u-vod k miru, ki bo konečno uveljavljen po vsej Evropi. Ministrski predsednik je tudi poudarjal važnost vstopa Nemčije v Ligo. To bi pomenjalo korak )roti dnevu, ko bo Liga zastopnica vseh narodov veta. Richard a Lo> ba in Nathana Leopolda. da zagovarja štirinajst let starega Fred Curry-ja, revnega črnca, proti kateremu .se bo pričel dne 28. oktobra proces radi uboja. Curry, kojega dom se je nahajal na vznemirjeni meji črnega mestnega dela. je obtožen, da je zabrnlel nekega italijanskega dečka. Curry je hodi! v šolo. v ka-t» ri j>» obstajala polovica učeueev i/, e-ncev. druga {>ob»viea pa i/ Italijanov. Plemensko sovraštvo v tem okraju j»* skrajno int»Mi-x zivno. DENARNA IZPLAČILA V JUGOSLAVIJI, ITALIJI IN ZASEDENEM OZEMLJU Danes so naše cene sledeče: JUGOSLAVIJA : 1000 Din. — $18.80 2000 Din. —$37.40 5000 Din. — $93.00 Pri nakazilih, ki znašajo manj kot en tisoč dinarjev računamo posebej 15 centov za poštnino in druge stroške. Bszpo&ilja na zadnje pošte in izplačuje "Postni Čekovni urad". ITALIJA IN ZASEDENO OZEMLJE* 200 lir .......... $ 9.10 500 lir.......... $21.75 300 lir .......... $13.35 1000 lir.........$42.50 Pri naročilih, ki znašajo manj kot 206 lir, računamo po 15 centov sa poštnino in druge stroške. Razpošilja na zadnje pošte in izplačuje Ljubljanska kreditna banka/ v Trstu. Za podiljatve. ki presegajo PETTISOČ DINARJEV ali pa DVATISOČ LIR dovoljujemo po mogočnosti še poseben popust. Vrednost Dinarjem in Iinmi sedaj ni stalna, menja se večkrat in nepričakovano? iz tega razloga nam ni mogoče podati natančne cene vnaprej; računamo po ceni tistega dne. ko nam pride poslani denar v roke. POŠILJATVE PO BRZOJAVNEM PISMU IZVRŠUJEMO V NAJKRAJŠEM ČASU TEB RAČUNAMO ZA STROŠKE $1,— Denar nam je poslati najbolje po Domestic Postal Money Order all mm New York Bank Draft. FRANK SAKSER STATE BANK 82 Cortlandt Street New York, N. 7. Telephone: Cortlandt 4887 J GLAS NARODA. 24 OKT. 3925. GLAS NARODA (SLOVENE DAILY) Ownad and Pukšuked by 8LOVENIC PUBLISHING COMPANY (A Corporation) JFr%xji- Sakaer, prtsid^ni Louia Benedik, treasurer Pit* of bosineaa of the corporation and addresses of above officers: fcž Corilandt St., Borough of Manhattan, New York City, N. Y *' G L A 8 NARODA " " Vote* of the People" ittued K very Day Except Sundays ana Holiday*. Zn trio let* veijo i.%it eo Ameriko \\ Kanado_______$6.00 le. pol U-.o_______ $3.00 Lrfd ________________ $1.50 Za New York •a —lo Utm _ $7.00 Za pol leta_________$3.50 Za niozemstva ta celo Utm _ $7.00 Za pol leta__________ $3.50 Subscription Yearly $6.00. Advertisement on Agreement. " (t las Soroito" izhaja vsaki dan izvzemsi nedelj i« praennko*. Dopisi brex podpisa in osebnosti se ne priobčnje^"*.. Denar naj se tUfccvoli poiiljati po Money Order. Pri spremembi kraja narodni-s>», pr')t;inof da se nam tudi prejšnje bivališče nasnanL da hitreje najdemo naslovnika. A IS N A B O D A", 82 Cortlandt Street New York, N. Y. Telephone: Cortlandt 2876. OMAMITE ZVER .Razgled po slovenskih naselbinah. Po "A. D." posnemamo: | pa je zbudil, ko je slišal vpitje 18. oktobra popoldne »o se zbra-1 in šunder. Tedaj so padli revol-li pri rojaku Erjavcu na 19813 j verski streli. Streli menda niso Muskoka Ave. v Nottinghamu, O., j bili namenjeni Perkotu. toda nje-razni rojaki, med njimi tudi i ga so zadeli. Peiko je Erjavčev Frank' Smerke. Frank Pucelj inj prijatelj, in menda j-> hotel Er-John Perko. Slednji stanuje na'javee pomagati Per kotu pi-ot; 19810 Muskoka Ave. ravno pre- Puclju. Erjavec je bil kmalu p<^ | ko ceste od Erjavca. Š veda, pili so in pili, mi beseda je dala bese-do. kjer pamet neba dajati. Začel se je prepir za prazen nič. kot je nied pijanimi navada. Pucelj je bil dolžan Perkotu $~2.00. in Perko ga je opomnil, naj mil p'a-ča do\g. in P° kratkem prerekanju je Pucelj tudi v resnici p'a-•čal $2.00 Pe »kotu. Pili so naprej, ker gotovi ljudje nimajo nikoli dosti, .in začel s.-* je znova prepir, tekr-m katerega je Pucelj zahteval nazaj ona dva dolarja, katera je vrnil kot dolg. Perko seveda ni hotel o tem nič slišati, in — o trenj j<* bil v stre.lii. Pucelj in Prusko sta se spopadla in začela obk'a-dati z nožem. Presuvala sta se do kuhinje, kjer sta se zvalila po stopnjioah navzdol na prosto, in "tu se je bo i z nočem i nadaljeval Raje je rojak Erjavec ta čas spa1. Te dni sem videl Blaznrkovo Prati-ko za prihodnje leto 1926. Taka je. kot so bile vse dosedanje. Za koledarskim delom je živo- topis "naše vladarske rodbine aragjorgjevičev *'. I10 ! Prednikov sedanjega kralja pa $10.003.varščine, a ko je Perko v j ,e malQ navaJa Komaj dya pondeljck umrl v bolnici, so Erjavca z,nftva> ajretira 1 i in gi obto Zopetno vretje na Balkanu. V Grčiji se je položaj po razpu-lji. ne poznajo šale. Po deželi je stil narodne skupščine še poostril. I nastalo vznemirjenje. Pangalos je ospredju je konflikt med še- smatral za potrebno, proklamirati fom vlade Pangalosoiu in Papa-jOhsed ^ stanje, nastaziiieiu. šefom republikanske, Kaj sedaj? I'apana>taziu je bil tem aretiran postavljen žili umora, ne da bi mu dovolili bond. Erjavee j' baje. kot pripoveduje po'icija. priznal, da je streljal, dočim njegova soproga"" •trdi. d:i ni nikdar videla revolverja v hi;i. Erjavee pride pred veliko 'p- roto. k;er se bo dognala njegova udel Čha pri nesrečni sin jI i Perkota. Govori se še vse različne stvari, tod« v glavnem je resnično, kot /.rrorei navedeno, kar srno dobili potom našega po ročevalca in poli«.:je. ('biti Perko j- bil sitar 41 let. doma iz Št. }fi-hela. Zaposlen je bil v Fislier Rod y Co. V Cleveland n zapušča ženo. 5 otrok in tri sestre, v starem kraju pa enega brala. n!. '• '» . n;i ra t ko rm im pu^-da generala Amos O. Fries-a, načei-:- ;irj rvii,nc -d:ižbe v Zdiuženih državah, katero naj se uve- • • •» :>. iti komunistom, anarhistom in slični golazni. Ta izvedenec e /.i-.i rupljauja človeških mas s ]>oinočjo vojnih plinov in dru- li -ii.n h >• tliiili -Ivari. se naravnost cedi od radosti, da ne oo v o • \iv treba streljati > puškami in kanoni na "mobs" — >!]■•• ii j k .itii, nezadovoljnih ljudi, temveč da bo mogoč, "s pomoč- • >;< ili !i:i.to\ rujK-jiih plinov začasno pomiriti in uspavati take j.! .i jače" <..:itr««l -e j izrazil glede učinkovanja strupenh plinov ■ < . • :t< lia razvoja tt ga kemičnega vojevanja*' vsled članka, ji- j rit;!.čil v ne-kem li.«'tu pisatelj \V. C. Shephard in ki je "Navodila za kontroliranje ljudskih drhali potom kemie- 1; • vojevanja". i . "" v< lila" seveda ni.-.o privatnega značaja. Izdana so bila 1 .. ! >1:1 in Meer oil vrhovnega poveljstva ameriške zvezne ar-!. ia lf)22 so bila revidlraaia ter >o š+r danes veljavna za retl-;ni;;n! ». \ >h d tega je generalu tem bolj neprijetno hi mučno, . I>. a njiii ol»'a\a izvršna >cdaj. Kljub temu pa jih priznava. Kemična vojna služba, — izjavlja general. — ja »ponosna na umi.n-ije. IN i.o-na je. da jih mestni policijski departmenti študi--n •!.. -o j h pričeli prevajati v prakso. V teku desetih let se :ti.:': tlo \ tej ileželi /a zločin, če bodo .skušali policisti, šerif', . i pa oliorozeni twlJelk čet razgnati ljudske "tolpe ali kako ne-ih: .i /.I.«: a\ai:.;< ua kak drugi način kot s pomčjo ]»linov. T« ne iiiiija.i». ne ran i j« , ne oslepe in ne ohromijo kot delajo, kot policijski krejieljei. pištole, in strojne puške. .ii Krit n >c torej zavzema za strftpene pline kot orožje člo-\ bolnišnicah ter umobolnicah dežele se nahaja na ti-ijn-ii. katere je t<» "orodje človečanstva" oropalo zdrav-i.i ■ n: ki -o po-tali vsied y.n sMurplje-nja s plini eluševni tep-u/ili a \^ ji\i blazneži. ladaljnih tisočih pa se pojavljajo strašna učinkovanja te-ii"'> • tega vojevanja" šele jxilagoma in učinke jev opaziti šele • -n b t. i'i >trupeni plini, — brez ozira nato, v kakšni obliki . raiiija. — spadajo mcel najbolj okruta. prokleitstva vredna \i.jna oro/.,a nuuicinega časa. Po!-, m ko je doj.jitK'scl jdeuieniti vitez ''dokaz" človečanstva t. ;j" .i ii p.tnov, j.' opisal v nadaljnih izvajanjih potrelto orožja o-: j ;a. OjtožaT nas bc lo "moibi". ljudske drhali. a! !• i| bo ogrožala ljudska sodrga. To st» bo seveda zgodilo ; i \ i! .ii komunistov. Te je treba -krbno mulzorovati. "ker smo it in _ra prepričanj;;, da se bodo v naši sredini živeči komunisti ne-i. .■,.! iiii .Iv.^tiili t r skušali s požari, umori in roparskimi pohodi .i ,;.!>o vlado ter ustanoviti isti režim terorja in morije, pod k. , .' .ok i Ku>ija še danes". T aj pravi i ličiulovanja vredni strateg, v kakšen namen" se V/.ji t. • /. velikanskimi >tre»ški mogočne laboratorij'^ vlade Združe-i;ib d-žav. v ki terih nima na stotine tlrago plačanih kemikov nobe-t: ;_'a drugega ilela k<-t vprizarjati ekspei'imente s stnipenimi plini Namen v - e ga t' gii je ugotoviti najbolj učinkovite metode za eiiia:.tlj. ;ije in zastrupljen je kiinunističnih drhali, "ki se boelo neki- . •. i L 111 le ttr skušale ^ požari, umori in roparskipii pohodi strmo-ur!; 1 it: \'<-;.i». ter ustanoviti boljše viški morilni sistem v Združenih dtža vah ... (trg. kiipifali-.iične javnosti, — v vladi in izv.Ti nje, — govo-1 • 1 .\ i'li le o "zunanjem" sovražniku, če skušajo dokazati po-:.o i o v ili obon^ževanj na vodi, kopnem m v zraku. *'Navo lila za kontroliranje ljudskih drhali potom kemičnega \ >.e. .i:;a" p;i dokazujejo te. kar bi moralo biti že davno jasno ce-1« L j in ;i' i ti lavstvu, oriraiiiziranenru in neorganiziranemu: — V t- i elcžtli -e boje "notranjega sovražnika", — poel čemur • r.i/uuie d.lav-ivo, boreče se za izboljšanje svojega s-tanja t t svoje keneeno op?t>ščenje. — v ikizinn 110 večji meri kot pa "zirnanj"-V i .v.-ai:::ika" in proti temu notianjcmu sovražniku se oborožuje-jo /. veliko v čjo eneržijo, — na votli, kopnem in v zraku, — kot pa tl -mneva zelo kratkovidni ameriški elolavski razred. < a «;s Pi ga 1' r. I'" i >e jih Jugoslavia irredenta. Fašistovskega duhovniki to je nahujskal italijanskega žil hoče imeti "II Pcj>olo di Trieste" pana v Vertenelju, da je nagna* v Pade-ni pri Ka'kaveiih v Istri, vse svoje ljudi v ceifkev in ko je Tam je služboval Italijan dan začet župnik Visnieh pridigovat' Oceelli, ki je uporabljal v cerkvi v domačem jeziku, so zapu-til! samo italijanščino in s<^ trudi v cerkev vsi. To je bilo dogovorje-šoli s potejeevajijem slovenske no in škofu ter politični oblasiti dece. Ta don Oecelli je t»i 1 odpo- sporočeno, da ljudstvo ne mara klican in.v vas pnihaja sedaj vsak slovenske besede v cerkvi. Gla-t den duhovnik Simoni iz Kr-jvina se je moral vdati. Tako so kavcev, ki govori v cerkvi v elo-j italijanaiši v duhovski obl. ki že mačem jeziku. Tega pa fašisti ne pod Avstrijo poitalijančevali cer-trpijo in zahtevajo, da to nemu-jkev v Istri, doma neha in da pošlje škof zo-j pet med slovensko ljudstvo itali- Bandit Colarich pred porotnim Bilo jih je več — pmdnrkov in žla-ht.niikov in vsi so storili nesrečno smrt. Edinole oče sedanjega" kralja je umrl v postelji, kot se človeku spodobi. Vsi drugi so pa umrli v škor-njih. opankah ali čižmah. Izjetno tvori zadnji Obr .novič. ki je fbil oib svoji smrti v copate olj u t. * To pa zato. ker mu napadalci niso dovolili toliko časa, da bi se spodobno preobul in preoblekel. janvkega duhovnika, da bo vršil tam dalje 'politično-naeijonalno* delo. Ali bn cerkv na obla-t poslušala zahtevo fašistov? Tatvina v Trstu. Pomorska transportna družba v Trstu ima svoj sedež v ulici sodiščem. V Puli se vrši, kakor že znano, razprava proti band itn Ivanu Collarichu, ki je bil vodja dobro organizirane roparske bande. Obtožen je večjih tatvin, ropairskih .napadov in umorov od 1923 da j 1 je. Bandit se je rodil v Poreč 11 Geppa nt. 2. Ponoči so vdrli v P^Nje?ov oče i- umrl v neki bolnic šSrno tatovi in odnesli 60.00 lir pri Mariboru tekom denarja. Najbrže so vedeli, da jt družba oni dan inkasirala večjt Kraval v madžarskem parlamentu. lU DLMPEšTA. Madžarska, 21. oktobra. —- V madžarskem parlamentu je prišlo vedra j popoldne d > ostrera b< ja med poslanci, tekom katerega je nekemu poslancu skoro iztrgalo uše»sa, dočim je bil njegov nasprotnik elo-b* sed 110 vržen iz dvorane. Prejšnji voditelj " prebij ja joče M<.fT:uLžnrske", poslanec Gombos, j<^{bil ob^lolžen od socijali^tičpo- ga poslanca Fabiana, da se jt združil z rumunskimi sovražniki na Madžarskem na tajnem anti-semitskem kongresu, ki se je baje vršil v Budimpešti. Ves rarakačen je pohitel Gombos preko dvoranet, prijel Fabiana za ušesa ter jih .skoro odtrgal. Ilerkulsko raSeem socrjallstični poslanec Paver je prLskočil na pomoč. Prijel je Gombosa ter ga vrgel preko svoje glave iz dvorane na hodnik. w.Qoinbos bast i ja na Cosalterja. Na cest •ta ga ustavila dva orožnika ~)rožnik Ballotta ga je hotel prije-i ali Collarich se je branil in na >el revolver. Ballota je zmerja1 'ollarieha in ga dregnil v iV>ko na kar se je revolver nagnil in 'ade*f je bil drugi orožnik Cosal V>r. Ko je Ballotta to videl, je '•rgel puško na tla in bežal, kar ie mogel. Razprava bo trajal«* '*el mesec. V Uvah na Koroškem "e pri občinskih volitvah zmagala ' tem vlada popolna neorijentinmost, cenzura in diktatura sta do.lobra prikrila dejansko stanje. Potrjuje* se. tla je bilo na Grškem zavladalo veliko nezadovoljstvo s parlamentarnim delom zadnje zbornice, ki je tratili! čas 7. besednimi bitkami; da bi volilei prešli 11:1 stran generalom. je ven larle malo verjetno. Pri]>oinn:ti je še. da so Pangalosu odločno nasprotne tudi vse ostale >iratike. o-obito venizelisli obeh strank, ki se sploh nista dali zastopati v ustavni komisiji. Zato ie tem interes.-,n1 nejše. kako se bo proti sednik komisije je bil baš Papana- boril .svojeglavni Pangah stazi.u, šef republikanske unije. tolikim niisprotnikom. Srednja starost se pojavi pr moškem tedaj, ko pravi: Nak, ta ko pa n" more iti več naprej. Pri hod nji mesec bom pa začel špa rati. * Najboljše nadomestilo za pre mog je železniški tiket. na kate rem jo natiskano ime "Califor nia". * Ne bo drugače: Amerika bo mo •rala pogoditi Franciji še par. tisoč milijonov ^lolar/w, aiko bo hotela lol»iti nazaj tisto, kar ji je posodila tekom zadnje vojne. * . Narava je pa re^ krvoločna. TjC oomislite, koliko mačk mora posrkati. predno napravijo krznarji 'isiejo podlogo za žensko suknjo. * Vsled štrajka antracitnih pre--nogarjev. morajo ljudje greti svoja stanovanja 7. mehkim premogom. Tn premogovni haroini s? smejo v pesti. Premogovni baroni nimajo namreč samo trelega premoga v izobilju, pač pa tudi mehkega. * Grozdje v New Yor»ku je precej drago. Nevvvorško je po $1.35 basket. Kaj se I10&* — bo pa vin? toliko bolj vodeno. * Kvartaška skupina je vabila rojaka v svojo sredo. — Prisedi vendar, enega manjka, da bomo udarili par partij. — Ne znam kvartati, — je otl-vrnil rojak. — Kdo pravi, da ne znaš? Saj smo e je baš opiral Papanastaziu, zato v sporu z Pangalosom ni hotel odjenjati: nasprotno pa je bil ta očivfdtio presenečen, ker bi bil pričakoval, da ne bo Papanastaziu sestavil nove ustave po njegovih željah in navodilih. Iz tega spora se je rodilo gorje. Pangalos je kratkomalo lastnoročno spremenil posamezne člene ustave in jo nato proklamiral. V to zakonito ni bil vpravičen; 011 bi bil moral ali razglasiti ustavni načrt komisije v celoti ali pa prepustiti narodni skupščini, da izvede korekturo v zakonito določenem roku štirinajstih dni. Oboje 11111 je bilo nasprotno: v prvem slučaju bi bili zmagali v stvai-i civilni republikanci Papanastazijevi. v drugem pa bi o ustavi odločala venizeliščina večina zbornice, bi mu bilo še nesimpatičneje Premalo fašistov. Fašistov^ki '111 Popolo di Trieste" toži. da je še premalo fašistov. Vitli se po Trstu sjt.,.r že zelo mnogo fašistovskih znakov. Ali morajo -e podvojiti, morajo se pomnožiti tako. da se bo vsakih d set korakov srevalo fašista. Drzna želja, ki se najbrž nikdar ne izpolni. Od doma je zbeža7a vsled nesrečne ljubezni 20-letna Adela Ravnikova. Do\'»o ča-a so jo iskali, pa zaman. Slednjič so lmšli ob meji v n kem vodnjaku truplo nesrečne mladenke. NAD 400 MILIJONOV DOLARJEV SKRITIH V NOGAVICAH Soglasno z izvedenci ameriška zakladnice je več kot 400 milijonov dolarjev nakopičenih izven bank. Dosti tega denarja je stlačenega v stare in nove nogavice. Dosti ga je v starih posodah za sladkor in za čaj. Nekateri ljudje k;ir j skrivajo svoj zaslužek pod modro- Tn Nekateri imajo navado zako-Pangalos je volil tretje, — dikti-jP^i svoj denar v klet. v vrt itd. ral je kratkomalo svojo voljo tako 11-jiulje imajo radi denar pri se-proti komisiji kot proti parlamen- bi. ker ga imajo tako radi. Toda. tu. V oficijozni noti se vlada opravičuje, češ. da je morala v izvrševanju "narodove volje'' korigirati nespametne člene komisijinega ustavnega načrta, na pr. proporcionalni volilni sistem, določbo, da sme biti ministrski predsednik samo eno leto na vladi itd. V ostalem pa da bo imela nova zbornica pravico, v zakonitem roku petnajstih dni izvršiti revizijo uvedene korigirane ustave. Papanastaziu je izvajal posledice ter je v posebnem energičnem proglasu apeliral na narod, za kar je moral kratkomalo v ječo; vojaki, osobito če so diktator- kaj je denar v primeri z zdravjem ? Zdravje in moč pomenjata dosti več za vsakega. Trinefjevo Grenko Vino je zdravilo, ki vam pomaga ostati pri d obrni zdrav-Sč iti vas pred slabim tekom, zaprtjem, plini v črevesju, glavobolu. nervoznosti. nemirnemu spanju in podobnimi nadlogami, ki po v zvezi z želodčnimi neredi. Vaš lekarnar ali prodajalec zdravil ima Trinerjevo Grenko Vino v zalogi, če ne, pa pišite na: Joseph Triner Company. Chicago. 111. Ce čutite jeseni re vmatične ali nevralgične bolečine, dobite hitro pomoč z uporabo Trinerjmega Linimenta. (Ael.) VASI PRIHRANKI SO VASA NAJBOLJŠA ZASLOMJ3A! Najsibodo še tako skromni, vendar so .Vam -zaslomba, "na ko-jo se lahko zmiraj zanesete. ' % Ilranjenje je že samoobsebi vrlina in korist, a temvečja je korist, ako se prihranki naložijo v sigurno bankd, katera plačuje primerne obresti. Vložite tedaj svoje prihranke pri nas na — -SPECIAL INTEREST ACCOUNT" kjer Yam nosijo 4°/0 obresti na leto. Mesečno obrestovan je. Sigurnost zajamčena pod nadzorstvom države New York. Vse bankovne posle izvršujemo brzo, točno in solidno. NAJSTAREJŠA JUGOSLOVANSKA POTNIŠKA POSLOVNICA V AMERIKI! FRANK SAKS£R STATE BANK C6rf&xfdt atfcet * * n !' *' i KeW Tofk; N/ Y. GLAS.: NABODAL- 24/ OKT. 1925. Iz življenja angleškega rablja Za "G. N."-priredil A. Š. (Nadaljevanje.) Med rtrug-'um s« je seznanil v Noutilustmptaivi «u>ko mlado /x*n-iio. s katn-o y j«' poročil, nato pa kmalu mahnil •» M.OOO dolarji, ki .-o hiti njona Lavt. S to vsoto se je potem vrnil k Ediith lVgrW, kats«h?o zatem m* je p»*«'~e!il / Edit h Pe^rlw v Bristol, kjer je otvoril protla^jaluo. Oim se j»* tu m*koliko ustanovil hi si uredil svoji' stvari, je že pri-tv! pre/ali .novimi žrtvami. No. žrtev je kmalu našel. V avgustu 1 1910 » • je seznanil z neko Mi** J'»e?>!riee Minula t/. ("it'ton®, kat -ro j»* t a i)iin>jT'izku>ejii 1 »nihini-ee. * Ilenrv William*". 'kakor s-» jo K. nv-•riista — j«HlvA tri tedne zat«-m. Sf> j. / njim -"»v.nanila, — "Mrs. WllruW . Smit'iu je -i»veda samo za n.ie.n «1» n:n\ ne ]>si zanjo. Ona je li'.la heerka liiinAiu^a ravnatelja, iti ko j«- »lednjii umrl. ji je z ipustii l.">.ftf)0 dolarjev. Ker pa je bil.*: osamljena in ni inuila nobenih i/«rl07.0riš*a ter počaka boljše priti-1 e. Kakor j«* oklenil. t;iko jr» tudi storil, "hi kmalu «ra je vtertla noč. In tu j»» do^-gt.l George Smith a i.šek svoje zloči-nske karijere. — Na v>ak način je Ti'otel dobiti o-nih ]> »t.iajst t;is<»e dolarjev ženinega drnarja, lik rat i pa je tudi \>. zapu-til. tovisčo ali kasnpira-rijc v II«The, Bay. kjer ji je dejal, naj na r »ulita ojx>roki. s katerima bosta dru« v redu za kon";ui zamah. Op roki >ta bili narejeni ih podpisiini in zdravnik je vedel, ali vsaj dom«šljc!val si je, tla vo, da je omenjena ženska podvržena krčem. Sedaj ni preostajalo ničesar lil. o-iledoval po «voji ženi 15.000 dolarjev Z denarjem varno a- žepu in truplom nesrečne žene varno v grobu. se jo čutil lo.pov spet prositeg»r. Sol jf» ispot k Ktllth Peglcr. s ka-• ero je sp-.it odprl več .prodajaln) ■koronerjevo p'riWW; ki je izjavila da je nastopila *smrt po naji-eči. V 11 lit slučaju je nastopal lopov ]»od ijiieuoni <»oorge Sniitji. Lz česar j<* razr\ idn<». k.nko jt» bil predrzen. kaj.ti njegovo jxdno ime s<* jo glasilo George Joseph Smilil. Sedaj pa j • j »r i čela nekaj sumiti hišna go*-rwx!rn;.j, jwi .kateri je Miss Buruhani ]»r«-j staaiov;iia. O Božiču* je bil Siniih ^optit skujutj z E(ii'th Pegler. Kakor vidimo, je vso stvar uredil v tinkr? t reh mesece v. 1 >ruiga * * n vesta' je že prišla in šla in njegov žep i«- bil za desmt tisoč ilolairje-v "težji. Toda tuili zdaj mu žilica ni dala miru. Takoj se je prič 1 o-_-!< iovati j>o novih žrtvah in kma lu se je seznanil 'z Elizabet h o Lof-t>. v kateri jo takoj vid:-l prime rtu ohj. kt svojo delavnosti. ,Zdaj mu j>* vzelo ^aiiio tri dni od prvega snid« tij.i z Miss Loftv kateri se j«- p>i*edstavi'l kot.<4J<»hn Lloyd"', da se je ž njo poročil. Kako nagel je bil ta zločinsk !>oii Jnan. je razvidno iz njegovi ga dnevnika : utonila. Zdrav- S" dec^nbra - Najel sobe v 1 hghgate. 15. decembra — Mi^- Lofty je prispela. 17. decembra — Poročni dan. Se isti dan }e odvedel lojviv Miss Lofty k zdravniku, in nesrečna ženska jr naredila oporoko v njegov prid. Naslednjega dne. iS ilecembi-a zvečer, je ženska utonila v kop&lni banji. ""udi Zdaj je šlo vse gladko izpod rok. kakor običajno. Zavarovalna družba je obvestila žalujo-č ga -soproga, da mu je žena zapustila 12.000 dolarjev. Toda sedaj pa je bila zapečatena 1 o no veva usoda. Ta nenavadna smrt v tako čudnih okoi-ščinah je i/zvaila :pozonrost. tiud'i londonskih listov, in neki velik i....., .j^MANTl^, IZGINJA.,jmF';, €1 tll.DUVftOD A L'NSCRWOOC. N v. Kmalu ne bodo več cow boy i na konjih zganjali čred po Zapadu. V ta'iiamen se bodo i>o.shižovali avtomobilov. Na sliki vitli te dve ves i!i c whirls v razkošni kari.^ UMOR GROFA TISZE V proee>u proti morilcem madžarskega jninist rske^a preilsed-nika grofa Štefana Tisze. jo nasto- zelo eksaltiran. A tekom let so mu živci tako popustili, da je bil zares potufben zdravniški ga negovanja. S daj zahteva policija, da -se Biliary ponovno zasliši in eventualno šele potem ponovno pila sedaj nepričakovana izpre- oklepa o obnovitvi senzacijonalne memba. Sodni dvor je pred leti ?H procesa, izrekel obsodbo, skatero je obsodil morilce: žurnalista Pavla Ke-rvja na smrt. njegova pomočnika Stankowskega in fliirtnerja . jja vsakega na 1.1 let t^žke^ieee. Ob-| toženec Huttner. ki jo bil med j ZDRAVJE IN, ZMOŽNOST i! časnikar Me- !or.dons>ki dnev.nik ie z velikimi črkami nati<"ii nal pr"dnji strani-'•Smrt mlade žene v kopalVii banji" — Smith naredil veliko napako, ker si je izbral-vto poi London za pogorišče svojega zločina, kajti londonske liste č it njo I po vse j AmirHji. Posebno pozov- v južnem delu narlije. Sedaj je i , . *. ... ' . l.a pa je post'ala ze prej omen je mei zagotovljeno eksistenco, toda; ,. . , . „. i. , iah'.cota. s katero je prišel do zadnje vsote denarja, ga je ta>ko ma- mila. da jt- sklenil /op.4 poizkusiti svojo sreč^T. A* septembru leta 1913 je našel že nov subjekt, na katerem je skbvii! ojierirati. Seznanil se je z Mi s Allice Buruham. — Iti moram na špan<.ko po kupčiji. — jo «lejal Edit hi Pegler. in ta ni u le seveda verjela. Ideja, tla se ženi in potem žene mori, ;e postala sedaj takorokoč njegov program. Osem tednov nato, ko se je prvikrat sestal v Poi thsmout.hu z Miss Allice Bum-bam. ljubko bolniško strežnico. m je ž njo že oženil. Kmalu po poroki jo je zavaroval za deset tisoč dolar j.-v ter jo na govoril, da ic naredila oj>oroko v n.fogovo ik"orist Nato je tudi nji vtepel v glavo, da je podvržena krčem in peljal jo je k zdravniku, kateremu je natvozil isrto. kakor prej v sluča-Ju Muss Munday. In končno, ko j? vse urfriil, jo je utopil v »lianji. natančno mesec dni po poroki. i na gospodinja oil A'llice Buniham. kateri se je zdelo skrajno čudno, komaj par t o dno v po smrti Allice Burnham umrla že °mrnja. da je mojroče izvršiti liH-šnjo ditloda jal-pro izvod gotovo delo z manjšim naiporom umoru grofa Tisze in je prosil, da -- \ v i -i ^ z manjšo uporabo jsrvljen-jke sile Zivljenska sila pa je življenje se njegove izjave zabeležijo v zapisnik. Pojasnjevanje je trajalo tri in pol ure. Glasom izjav Stankowskega. je povzročitelj smrti grofa Tisze on sam, poleg njega pa je sokriva uanora cela vrsta J ljudi, ki so danes na svobodi. f Umor grofa Tisze "spjoh ni bil v naprej dogovorjen. To si je ie pa je siiiio. Spretno.-t v izvajanju— kakega dela priliracija moč živcev. Moč živcev in v i talim os t sta zdrav j > in življenje, i Tcoii'dj delovne zmožnosti j? j zdravje. | Ztlravje ponienja vnčjo sprcjc- Hiša sodbe. j:*jt ^ izmislila policija. V procesfd. sta. . ... .. , , tivao sposolvnchsit. zanesljivost igrala veliko vlogo dva avtomo- , ... , «, , . . Kri/.;, manj napak ter boljše delo. ^bila, ki sta v revolucijonarnih I . . j , -»r i- i i •-- i ' zdravil ie de'o užitek. Brez dneh na Madžarskem rekvirirala' , . . } z nimajo -namena grofa umoriti.' človekovo in je govoril človeku tako: Tvoje življenje je bilo zlo in bil si krut proti onim. ki so te prosili pomoč L Iti naprawr* onim, ki so bili v sili. si bil trti in neusmiljen. 1 Jed n i >o klica Ti k tebi in ti jih ni^i .slišal in klie mojih v bolečini j«» našel pri tebi gluha ušesa. Xa stopil si .svojo tledščino in poslal lisice v sosedov vinograd. Jemal si kruh otrokom, in ga literal psom v žrtje. lu moje gobavec, ki so prebivali v moč vara h in živeli v miru in mene hvalili, si ti pognal po deželni cesti. In na moji zemlji, iz čigar naročja sem te ustvaril, si prelival nedolžno kri." In mož je odgovoril in rekel: "Tako sem delal."' ' In zopet je Bog odprl knjigo življenja. In Bog jc rekel človeku: Tvoje življenje je bilo zlo ifr iskal si lepoto. ki .sem jo razodel in šel si preko dobrega, ki sem ga skril. Stern*"tvoje sobe so bile pokrite s olikami in iz svoje grešne postelje vstajal ob pesmi piščalk. Postavil si sedem žrtvenikov grehom, katere >em trpel in jedel si jedila, ki jih ne bi smel jeMi. V škrlat tvojega plašča so bila' uvezena tri znamenja sramu* Tv >• |>odohe malikov niso bile niti iz zlata, niti iz .srebra, niti iz kake druge kovine. ki za vedno ostane, ampak i/, mesa, ki umrje in prei:le. I*oma-/.nI si njihove lase z lepotili in jim :lal granatna jabolka v roke. Njihovi' noge si pordečil s safranom in prost rl preproge pod njimi. Z antiinonom si pobarval njilfnve trepalnice in z miro pokril njihovo telo. Priklanjal si se jim do tal in prestoli tvojih malikov so stali v solncu. Razakzoval si solncii svojo .sramoto in mesecu svojo norost. Tn- mož je odgovoril in rekel: "Tako sem delal.'' In tretjič je odprl Bog življeii-sko knjigo. In Bog je rekel človeku: "Hudobno je bilo tvoje telo in /. zlim si plačeval dobro. Boke. ki so te hranile, si ranil in prsi, ki so te dojile, si zaničeval. Kdor je prišel žejen k tebi in te prpsil vode. jc odšel žejen, in izgnance, ki so te skrivali ponoči v svojih šotorih, si izdal ob jutranji zori. Sovražnika, ki ti je prizanesel, si ubil zavra* no in prijatelja, ki je šel s teboj, si prodal za denar in onim, ki so te ljubili, si dajal le prazen nič zato. * In človek je odgovoril: ''Tako sem delal. *' In Bog je zaprl življensko knjigo in je rekel: "Resnično, poslal te bom v pekel, v dno pekla te bom poslal." In človek je zfiklieal "Tega ne moreš.'' In Bog je rekel človeku: "Za- kaj te ne bi mogel poslati v pekel? Iz kakega vzroka.'" "Ker sem vedno živel v peklu." je odgovoril človek. In tišina je zavladala v hiši sodbe. In čez nekaj časa' je Bog izpre-govoril: "Ker vidim, da te ne morem poslati v pekel, te bom paslal v nebesa: -Resnično v nebesa te bom poslal." lil človek je zaklical : "Tega ne moreš." In Bog je rekel človeku: "Zakaj te ne bi mogel poslali v nebesa." "Ker si jih nisem mogel nikoli in na noben način izmisliti." je odgovoril človek. In tišina je zavladala v hiši so.l-be. 'Tretji naval*' fašizma. Glavni fašistov>ki tajnik Fa-rinaeci naznanja, da bo mesec oktober prines 1 tretji naval fašizma. Po Farinaecijevi izjavi se je drugi naval pričel z njegovim imenovanjem za glavnega tajnika fašistovske stranke. Farinacci je p< mpozno sporočil: Iz Barija naznanjam vsej Italiji, da bo meseca oktohora začel fašizem svoj tretji naval. R 'žim bo po zagotovitvi zakonov za svojo obrambo spravil pod streho zakone za obnovo. ki bodo spopolnili program fašistovske revoLue.ije. Tretji naval bo potekel mirno. ako\nas ne bo nihče motil. Ako --i bo kdo drznil ovirati našo pot. mu bomo dali za spremstvo silo. Dospela je VELIKA Blaznikova PRATIKA za leto 1926. Cena 25o komad. V pratiki je poleg koledarja in raznih zanimivih navedb tudi zgodovina 200-letnega obstanka. Prva pratika j/- namreč izšla 1. 1720. Slovenic Publishing Co. 82 Cortlandt St., New York, N. Y. ■ate .iSf- temveč ga samo aretirati. Vojak, ki je Tiszo ustrelil, je storil to iz lastnega nagiba.. Na vprašanje, čemu je vojak to storil, pravi Stankovskv. da s » je zgodilo radi tega, ker se je hotal Tisza braniti z revolverjem. S tem je postavljena zadeva umora grofa Tisze čisto v drugo luč in ni izključeno, da pride po teh važnih izjavah do revizije procesa. k K izjavam Stankowskega sta se sedaj oglasili dve verodostojni priči Tisozovega umora. gTofiča Tisza in grofica Ahna.ssvjeva. ki sta bili nsodnega dne .navzoči v vili, in sta culi in videli celo stvar. Obe dami sta n^jprpj sodili, .da je umoril grofa poznejši ljudski komisar Poganvi. Pozneje se je Izkazalo, da je to napačna domneva. 'Morilec Sami or, ki je ustrelil Tiszo je vodil vojaško patruljo. Njetgovo popolno ime je Šandor Baharv. Mo-ž je danes živ in se je nedavno sam javil porrc!> skim oblastem radi vesti, ki g a je opominjala k pokori. Toda policija je Biharvja Bivrnila, eeš, da se mn blede. Zato so moža zaprli v norišnico. Tam ^ je izkazalo, da mordec ni blaien, t-emVe6 le \ Veseiosf varuje zdravje. Veča spr {tnost roke in oči. Daje- duhu prožnosti in moči. pomirja živce ter lajša delo. t V SPOMIN. Danes 24. je eno leto. odkar si nas dragi soprog in oče za vedno zapustil, a ostaneš nam vedno % spominu. Družina Pollock. Luzerne, Pa. Po najnižji ceni •"• p- K • »<. ■ : » GliAS NARODA, 24. OKT. 1925. — ».j« . : — TTA — Spita! C. Za "Glas Naroda" priredil G. F. 46 J------- ' • '• Potrkal je na vrata ter prosil nežno za vsstop. V >»obi pa Ne ni nieenar zganilo. Brita. je ležala kot mrtva na svu-jein divanu t-r ni mogla misliti in občutiti ničesar drugejra kot le eno: Nalagal t«» je in o.^lepuril! Preko tega niso mogle segati njene misli. V brezni i sel nem strahu je bila zbežala oil nji'ga. tla ne vidi, kako • be vse to bogastvo, da ga zamenja za njegovo ljubezen. Herbert je še ne-kaj časa prisluškoval pri vratih. Ker ni hotel napraviti nobenega knfVala, se je vrnil v obednico, kjer je bila .že poglajena miza. Rekel je služabniku, naj ne postreže, ker trelil on! — j« siknU med zobmi. Nato pa je pričel tnemirno hoditi po sobi gor-md«*i. — Obdolžiti ga ne mcrem niti laži. ikajti prepričan je. da me je mikala le bogata dedinja, kot njega samega. Kaj M> on o pošteni V Berlinu govori zadnje čase vse o škandalu i aferi grofice Bith-merjeve. katere mož. vladni svetnik Bothmer, si je poskušal vzeti življenje. Njegovega samomorilnega {Kwkusa si v prvem časn ni bilo mogoče pravilno raztolmači-ti. Domnevalo se je, da je bil grof ranjen v dvoboju. Sele pozneje se je dognalo, da je mož sam segel po orožju, in sicer zaradi tega. ker je prišel z ženo v navzkrižje. Grof in grofica že delj časa nista soglašala glede visokih izdatkov za vsakdanje življenje. Grofica je bila zelo zapravljiva. Ko so ji pošli denarni viri. je začela t» • - 'krasti. Pred kratkim je odšel pri- nnta se je napotila v mesto, kier ie nakupila par nepotrebnih • ■. . • . , .. ' J 1 _ * j t jatelj Bothliierjeve družine na naj bi iz Berlina nadzirala njegovo stanova-s nje. Grofica je rade volje sprejela samo Sest dni preko Z OGROMNIMI PABNIXI HA OLJK PARIS 7. NOVEMBRA LA SAVOIE 14. novembra. HAV'RE — PARIŠKO PRISTANIŠČE Kabin« tretjega razreda z umivalniki in -tekočo vodi za 2, 4 ali.vl oseb. Francoska kuhinja in pijača. 19 STATE STREET NEW YORK MW^MMMBBMM ALI LOKALNI AGENTJE ^mmmmmmm^MB ' TftVMiCVl "ftftLtrt TATlroXA uRUrltA TT Hretanje parmko? Shipping New- opraska v mestu in da bo obedovala pri gospe j Klavdini. To naj sporoči njunemu možu. ko se lx> vrnil domov. stvari. Nato je odšla v konditori jo. katero .so posečale v davnem fe * „ .' ... J 1 dopust. Prosil je grotico. m ženske ter izpila easo čokolade, da se okresipča, k r ni ničesar za v-1 - • , . .. • w . .... ' za easa njegove odsotnosti v/ žila izza prejšnjega dne. Brskala je tudi nekoliko po listih, a gledala pri tem neprestano na uro. Konceno ponudbo. ni mogla več dihati v ozkem prostoru. Zunaj je po- n.lt.|lu-.no klicala kočijo ti r se dala odvesti na nasprotno s-tran mes-ta. ljubezni moza ! Hotel pa je raiztresti strup, da uniči ii|eno srečo. Naj . ... v . .. , . • ___ * i r, • • , . . A , , . ila poročila o strasni nesreči, ki se je povedal Brrti kar je hotel. — o»n je *tord to v neplemenrtem in|. . . nepoštenem namerni. Najrajše bi mu zadal klofuto, ker je pripravi! Briti par težkih ur. Kako bleda je izgledala, kako preplašena! Brez dvoma je mislila, da sera jo varal. Ali. da bi me le poslušala! Tako je razmišljal, polu nemira. Nato pa vrala Britine sobe ti r potrkal. , — Brita. prosim te nujno, odpri mi. Vse je odšel /opet pred ti hočem Dobila je ključe in je preiskala zaupane ji o-mare ter nakradla mnogo dragocenih predmetov, katere je prodala. da je prišla do denarja. Polastila se je mnogo kosov dragocenega srebrnega posod j a in je prodala tudi več preprog. Ko se je vr-jiiii dopustnik v Berlin in je videl, da je okradne, se je grofica poslu -! žila zvijače. Zlagala se je. tla so neznani storilci vlomili v stanova-j nje. Kriminalna policija je šla '.takoj na tlelo in je kmalu izvoha- -—— la. tla se grofica pretvarja. Izka- Pred meseci so javnost razburi- f«o še malo prej zdele v temni klet- 'zalo se je namreč, da je ona nkra- ke. Potem pa še ljudje, kakor jih dla vse manjkajoče predmete, ka-poprej nikdar niso videle. S svo- tere je prodala posameznikom in jimi fantastičnimi oblekami, z di- starinarjem. vjimi bradami in vlasuljami mo- 1 Končno je grofica zmešala štre- Ko se ji je zdelo dosti pozno, je dala kočijažu znamenje, naj jo popelje domov. jZdoJej na cesti je dala ustavili ter odšla počasnih korakov proti domu. Ko je dospela domov, je veljala njeno prvo vprašanje možu. Služabnik ji je s]ioro<čil, da je gospod doktor kmalu odšel. (Dalje nrihndniii** Zveri v filmu. poja sniti. Brez potrebe -e mučiš. — je rekel poluglasno. V njeini >ot>i pa je ostalo vse mirno. Brita |^je ležala nepremično na d i vami t- r *i tiščala ušesa, da ne čuje njegovega pi-osečega glasu. Kaj ji je pač mogel povedati? Nalagal jo je in osleparil. igral je velikodušnega, ki pritisne ubogo deklico na »voje -rce-v namenil, tla se trudi za njo. Dovolil je. tla je zrla občudovaje k njemu navzgor, ker sj je prostovoljno radi nje naprtil števMna pomanjkanja. In vm« to je bila laz, navadna laž! Nikdar več ne bo mogla zaupati vanj! To je bil nesreča, katero j«* slutila nekako vnaprej. Noben človek ue sme biti mkaznovan tako neizMcno kot je bila ona. Sedaj p« so >e ra^proMrle temne sence preko njene sreče. Br z spanja je preeula noč ter prisluškovala korakom svojega moža. ki ista tako ni mogel najti počitka. Naslednjega jurtra ni prišla Brita k zajtrku. Čakala je, dokler ni Herbert zapuMtil hiše. Ozhnl je proti njenemu oknu in njegov) obraz je bil bled ter poln skrbi. Najrajši? bi zakričala na glas, od same bolesti radi uničene »reče. Ko je stopila v sobo k zajtrku, je ležalo poleg njenega krožnika pismo. Hitro ga jr> odprla ter čitala : — Moja ljubljena ! Žal i bog me kliče -dolžnost v laboratorij ter ne morem čaikali, da zapustiš svojo sobo. Ne morem pa oditi, ne da ti povem, da si zaman mučila naju oba. Ljubim te ter trpim s teboj. Bodi dobra in posdnšaj me, ko se vrat m danes opoldne. Tvoj Herbert. Zrla je nepremično predse. Neiainerno se jie bala njegovih pojasnil. Predstaviljala si je, da bi pomenjalo zanjo n-»zmerno muko poslušati, kako se bo skušal opravičiti. Brita se jf» nato oblekla, da odide navzdol, k svoji materi. Zde> lo j» je. da je to edini prostor, kamor se more zateči .s svojo bolestjo in razdvojenorftjp. Oeprav ne bo mogla iz 6bzirov do Herber- nanj. Ko so ti posnetki izvršeni, zapre kili stroškov, ki so v zvezi s pro-duciranjem te vrste filmov. To pa ni rev. Največja zapreka s<> velike nevarnosti, ki -»e jih je težko izogniti tudi pri skrbni pažnji. Le 1 redko se posreči "zverski film" brez vsake nesreče. Krivda leži navadno na pomanjkanju poznavanja živalske psihe. Že avtor libreta napiše pogosto stvari, ki jih praktično sploh ni mogoče izvesti. Če pride tak manuskript v roke režiserja, ki mu je živalska duša španska vas, ga le prerado zapelje pohlepnost po senzacijah, in nesreča je tu, še predno se dobro zave. Zgodil se je na pr. slučaj, da je režiser en (lan pred posnemanjem ukazal pomožnemu režiserju, naj mu naslednjega dne ,4]io-•stavi" skupino sledečih zveri: levov, tigrov, medvedov, leopardov, volkov in hijen, poleg teh pa tiekaj ovac, telic in zajčkov. To nkupino je režiser potreboval za linscenacijo paradiža, in zahteval je, da mora biti drugi dan ob desetih zjutraj v njegovem ateljeju. Seveda je čakal zaman, zakaj ni ga krotitelja na svetu, da bi od danes do jutra privadil leva na ovco. volka na kunca, niti ne divjih zveri med seboj. Predno se zveri navadijo druga druge, je treba mesecev, da celo let. Tudi pri sorodnih si zvereh je potrebna velika pažnja in dolgotrajna dresura. \a vadi jo jih dolgotrajnega sožitja na ta način, da ji kletke postavijo drugo poleg druge. Vendar pa je kljub temu na mestu skrajna previdnost. Poleg tega tudi ni vseeno če posnema operater takole grupo divjih zveri daleč proč od ljudi ali pa v navzočnosti igralcev. Kakor znano, najbolj ukročena zver ]>odivja' če se ji približa ]>ovsem nepoznan človek. Nekega znanega krotitelja zveri bi bil lev kmalu raztrgal, ko je stopil v njegovo kletko. Lev ga seveda ni poznal. Če se kaj takega pripeti ljudem, ki imajo po poklicu opravka z zvermi, koliko nevarnost tvegajo šele igralci, ki sa živalim docela tuji. Zlasti pri fil-mn. Zakaj tu je milje že tak, d4 mora vzbuditi v zvereh bojazen in nervoznost. Zveri mačjega ro-■ •• ■ .»«• - ••»ii • • "v vilo Kilavdino, se je jlb iznova lotil strah pred fc ftottf'Wf 1 IhV^i^Trtvstr1 u ni a / jtf s? U! ""m u stopila] du se _ boieiivetlobe, in lahko si mi- slimo; kako morajo vplivati nanje nagonu je rekla služabnikom, -da ima nekaj sto tisoč sveč močni žarometi, neodgovornost potem na dovršenem filmu nasto- >lu'-slutee naj vstop tam naleti na leva/ki plane nanj. radi sVOJe žene sku5al »oteni na uovrsenem tumii nasto- ...................... »ajo skupno. Vzgled: Nič hudega !mevno ^nzacijo. ki je tem lnteč naj vstopi gralee v sobo, »pletena, ker si je grof Bo ZA NAGRADO SE JE BAL Dne 2. oktobra je bil v Berlinu ko operater objektiv in zvrti že dogo^ ^ napoveda nkoncert črnopoltega tovljen film nazaj v aparat, eks-' tenorja, pevca Hayesa. 4 Koncert ponirano levo polovico filma pa 2e bil določen za osmo uro zvečer zastre z motnim steklom, tako da in to^no ob napovedanem času se ostane za novo posnemanje ekspo-'j« Pevec pripeljal v avtomobilu, ni rana le desna. Medtem krotitelj Predno je stopil na oder pa se je leva odstrani s pozorišča, in zdaj !llotel prepričati, Če je dvorana se začne posnemanje igralca. Pri uabito polna. Videl je na svojo 10 stopi igralec v sobo, se prewtra- , žalost, da je dvorana do polovice šen ozre na mesto, kjer je poprej prazna in se je tega tako prestra-ležal lev (zdaj pa kos krpe), pri ,«1» da je takoj oblekel in vrnil 20 plane v beg in zaloputne pri 25 v hotrejeli tenorista s sikanjem. Malo je manjkalo, da ga niso sploh izžvižgali. ŽJM1TKA FONTJDBA. Samec, star 30 let, -se želi seznaniti s slovirtt.sk i m dekletom od 20 do 25 let staro. Katera je resne-ga mišljenja in poštenega značaja, naj (piše in pottje sliko, ki jo ;vrnem. Jaz imam stalno delo in nc&ag prihranjenega. % B. Naroda, Wnr forfc. K. T * O # ; • v t * r H.-i ii-li. (3x 23,24,26) Vzrokov, Zakaj bi se Udeležili Jugoslovanskega Božičnega Izleta Cunard Črte. 1. Hitre zveze med New Ycrkoni in Jugoslavijo preko Clurbourga. •2. Veliki moderni parniki, mlolnie kabine tretjega razreda, javr.i pri: ;oii in pokriti izprehajalni krov:. 3. Vsaka pomoč od strani našega iz-veibanega uradnika na vsem po tovanju med New Vtirlioiii iti Ljubljano. 4. Uljudna postrežba in domača hrana po starokrajskem načinu. "C Prtljaga čekirana skozi do cilja potovanja Potujte nn AQI ITANMI. ki orlplu . ? N, . Y.tV.v •-*. I»K< K.MBKA. \ spremstvu Mr. VUr.-ila Markup, <"!an;i n.i-c^a ni»%vyor>k«-f;a >tal»:i. uli n:. IIKREXflAR.il 9. IIECKMISKA v -pretnsl.u Mr. .1. Weberu, č.ina -sa'.-vi ri*wyi>r-kfsa Vsi potniki »n nngtanj^ni v '.nlfbtnh !i z J I postt-tiami; {»osebni j. t. • ^t .. r i za \ }>' t t- 5v...;».-m l«.k.iln<»sa aprnra . Ii pa pi-it«- nam v svoj«»m : iio!.i . •■ziku Knpitr Karto 7:1 Tin In Nazaj T«-r >tr:litr Denar. CUNARD LINE 25 Broadway, New York. N Y Vožnja tja in nazaj po znižanih cenah. Naši parn.ki na tri vijake RESOLUTE, RELIANCE ALBERT BALLIN DEUTSCHLAND in znani enokabinski pa m i ki CLEVELAND, WESTPHALIA MOUNT CLAY, THURINGIA $ 198 — Iz NEW Y0RKA do LJUBLJANE in NAZAJ (Vojni davek posebej) TEDEXSKA ODFLUTJA Za povratna dovoljenja in riobčene. GLAS NARODA, 82 Cortlandt St., New York, N. Y. Pozor čitatelji* Oposriilte trgovce lm * ortnffcn, pri katflrOi kupt^ leta aU seročmle In ste i ejik postrežba ndoToljnV iftogUvJejo rman "G1mš Kako se potuje v stari kraj in nazaj v Ameriko Kdor Je namenjen poto ati \ •tarl kraj. Je potsebuo, da Je na. cančno poučen o potnih Uctih, prt ljagl In druglb stvareh. Pojasnila, ki ram jih umor«& « som nanovejfie odredbe. KAKO DOBITI SVOJCE IZ STAREGA KRAJA Kdor Seli dobiti lorodnika al •vojca la starega kraja, naj na* prej plSe ca pojasnila. 1» Jagoela vije bo prlpuSčenlh v prihodnji! treh letih, od 1. julija 1024 napre vsako leto po 671, priseljencev. AmerlSkl državljani pa aamor«) dobiti sem Sene In otroke do 18. la U brea, da bi bill Stetl v kvoto. T rojene osebe ae tudi ne itejeja kvoto. S tarifi! In otroci od 18 «. 21. leta ameriških drlavljanov 9 Imajo prednost v kvoti. PUHts a pojasnila. Prodajamo vosne liste sa vsa pr* g*; tudi preko Trsta samoreje Ja>