Slovenski List:
Neodvisno slovensko krščanskosocialno glasilo.
V Ljubljani, v soboto 18. junija 1898.	Letnik	III.
„81oven>kl Ll«t“ izhaja v sobotah ob 11. uri dopoludne. - NartfŽrdjd^je za vse leto 4 gold., za pol leta 2 gold., za četrt leta 1 gold. Vsaka številka stane 8 novč. — Dopisi pošiljajo se uredništvu „SIov. Lista“ v Ljubljani. — Nefrankovanl dopisi se ne sprejemajo; rokopisi se ne vračajo. — Naročnina, reklamaolje in oznanila se pošiljajo upravništvu „Slov Lista11 v Ljubljani. Uredništvo in upravnistvo sta v Ljubljani, Gradišče itev. 16. Uradne ure od 10. do 12. dopoludne. — Oznanila se računajo po navadni ceni.
Ob slovesu.
Ministerski predsednik grof Thun je napravil konec izdajalskim škandalom in poulični muziki nemških poslancev v državnem zboru. Zadnji torek ni bilo več napovedane seje. Drž. zbor je odložen do jeseni in mej tem časom bode vlada poskušala ukrotiti kričave Nemce. Kakšnih sladčič jim bode ponudila, ne vemo. Bojimo se, da se zopet vali nad ubogo Slovenijo črn oblak in da plohe še ne bode konec. Sumljivo se nam zdi, da ministerski predsednik slovenskim, hrvatskim in ruskim poslancem, ko so se pred razhodom z Dunaja cficijelno oglasili pri njem, niti za trdno ni hotel obljubiti,
#	da bode varoval narodnostne manjšine. Tudi je med zastopniki manjših in večjih slovanskih rodov v zboru desnice zadnji čas nekaj pokalo, ker manjši slovanski rodovi stoje na stališču narodne, večji pa stališču deželne avtonomije. Bog čuvaj slovansko slogo!
Pri slovesu se je zbrala desnica na sejo. Sklenila je izdati skupni oklic do volilcev, ki v medlih, premalo čvrstih potezah označuje položaj z nastopnimi mislimi:
Prepričana, da je končno ozdravljenje že leto dnij težko bolnega parlamentarizma za monarhijo, za državo in nje dežele in narode najnujnejše potrebno, je večina s požrtvovalnostjo storila vse, kar bi omogočilo delovanje v parlamentu, in opustila vse, kar bi je preprečilo. S tem, da ni izvolila prejšnjih členov prezidija, je večina pokazala tako samozatajevanje, kakr-finega ne pozna zgodovina ^parlamentarizma. Ostrim sredstvom za slučaj motenja posvetovanj se je prostovoljno odpovedala. Na korist nemškega prebivalstva spremenjenim jezikovnim naredbam se je najbolj interesovana stranka večine udala brez opozicije.
Zborničnih razprav, izvzemši ono o odpravi carin za žito, ni večina ne jedne skrajšala s
0	tuberkulozi ali jetiki.
G. dr. A. Pogačnik je izdal pred kratkim knjižico o zgoraj omenjeni bolezni, in sicer v poljudno pisani besedi. Po našem mnenju je gosp. pisatelj prezrl skoraj popolnoma nekaj zelo važnega, kar ravno jako silno razširja to bolezen, namreč nje — nalezljiv ost. Pot, po kateri se bolezen razširja, je skoraj vedno zrak, in ravno to bi bilo treba povdarjati, ker na ta način se nam sredstva sama ob sebi odpro, kako se bojevati proti temu strašnemu sovražniku. Zdravi zrak, zdravo stanovanje, primerna hrana in zmerno primerno življenje so pogoji zdravja. Vsako truplo, naj bo še tako orjaško, obnemore, če se pregreši proti tem pogojem, in bolezen, toraj tudi jetika, je lože napade. Kako se pa z latinsko kuhinjo zdravi bolezen, ni po našem mnenju namen poljudno pisane knjižice, ker občinstvo kaj rado sega po kakem sredstvu z latinskim imenom, priporočenim od kakega zdravnika, in meni, da je s tem že Vse storjeno. Kar je pa glavno, vreditev Življenja, zabranitev, da se bolezen ne prenese na zdrave, še neokužene, pa se opusti. S tem se kaj lahko odpre pot nepoklicanemu mazaštvu, in kdo drugi trpi fikodo, kot — revež? Zdravljenje naj se prepusti izvedencu, nikdar pa lajiku. Da le ta ve,
predlogom na konec debate. Razvadi, nasprotujoči ;*affl6?tl!lnemu principu, da bodi pri določe-vataj^Jjjj^vnega reda dovoljen liberum veto, se je samo teoretično ustavljala. Vrh tega sklenila je večina navzlic tehtnim, načelnim kompetenčnim pomislekom, kateri so se v njej pojavili, da se udeleži delovanja jezikovnega odseka v smislu ravnopravnosti vseh narodov.
Ko je vlada predložila budgetni provizorij z investicijskim preliminarom za drugo polovico leta, kakor tudi mnogo velevažnih gospodarskih zakonskih načrtov, je vlada poskusila z vprašanjem na predsedništvo provzročiti posvetovanje teh zakonov, da na jedni strani varuje ustavne pravice parlamentove, na drugi strani pa koristi težko odškodovanega narodnega gospodarstva.
Ko pa se je na posvetovanju načelnikov vseh strank izrekla manjšina proti temu predlogu, se je večina takoj udala, ker sedanji po-mankljivi opravilnik žal ne izključuje slučaja, da more manjšina preprečiti posvetovanja, in ker je poskus razprave v zbornici vladajočo razburjenost le še pomnožil. Vsled tega je morala poslanska zbornica zopet ustaviti svoje delovanje, ne da bi bila le najmanj pomagala v težki krizi nahajajočemu se kmetijstvu, obrtništvu, industrijalstvu, ne da bi bila omogočila izvršitev nameravanih obsežnih investicij in ne da bi bila preprečila, da pobira vlada brez par-lamentovega dovoljenja davka in dela izdatke.
V	interesu monarhije nujno potrebna na-godba z Ogersko, s katere ugodno rešitvijo bi se tostranska državna polovica razbremenila in ki bi mogla pomoči deželnim financam, ostane še naprej nerešena. Do volitve jezikovnega odseka niti prišlo ni, in nič manj nego 51 govornikov, največ opozicijonalnih poslancev, je konec zasedanja še vpisanih v govorniško listo.
Večina izreka na tem stanju, za katero pa mora po opisanih razmerah odklanjati vsako
na kak način se omeji prenos kali bolezni, kako mora živeti, da si ohrani zdravje, je popolnoma dovolj. Zdravila naj pusti v miru, kajti zdravilo je različno ne samo po svoji kvantiteti (množini), ampak tudi po svoji kvaliteti (kakovosti) za vsaki posamezni slučaj. Sploh pa do danes zdravila zoper jetiko nimamo.
Kako je razširjena ta strašna bolezen, naj dokažejo sledeči podatki, Na Nemškem umre vsako leto za jetiko okoli 240.000 ljudij. Nemško-francoska vojna je zahtevala samo 43.000 žrtev. Šestkrat toliko jih požre tedaj vsako leto tuberkuloza ! Kaj je tedaj v primeri z smrtno koso v vojski ta grozna vsakoletna žrtev ljudij, ki se vrši tako rekoč pred očmi vseh naših politikov, osrečevalcev ljudstva in zdravstvenih svetov! Od leta 1831. do 1. 1870. je umrlo na Pruskem 343.593 ljudij za kolero, za jetiko nad 3,500.000! Leta 1891. je umrlo od 100.000 prebivalcev 2948, od teh 124% za jetiko. V Galiciji jih umre vsako leto okoli 22.000. Statistika vseh dežela kaže nam isto, da je to prava ljudska bolezen, in da je dolžnost vsacega izmed nas, bojevati se z vsemi sredstvi zoper tega nevarnega in skritega sovražnika.
Moderna medicina beleži gled6 tuberkuloze troje velevažnih vspehov: 1.) Tuberkuloza je nalezljiva bolezen. 2.) Noaitelji bolezni so majhna
odgovornost, svoje globoko obžalovanje, zajedno pa izjavlja navzlic postopanju nasprotnikov, da je pripravljena še nadalje na žrtve, da jie doseže uspešno parlamentarno delovanje, za kar se trudi vlada, v kolikor bi ne vedle k abdikaciji večine in ne zahtevale odpovedi od temeljnih principov, načrtanih v adresi.
Izvirni dopisi.
Iz Šiške. 13. jun. — „V Šiško — po piško!“ Kaj ne, g, urednik, ta dva klasična verza ste že večkrat slišali? In mislim, da se z resničnostjo, ali stoj —, da sta se vjemala, sem mislil reči, kajti do naj novejšega časa, ko še ni bilo teh presukanih biciklistov in bicik-listinj, je bilo v Šiški ob nedeljah vse bolj živo, ljudje so kar trumoma hodili k „Raci“ ali pa k BAnčnikuu piške jest. Saj šišenska piška, bo-otiški žganci in prešičevi parklji so bili in bodo najimenitnejše stvari na svetu. Sedaj pa bicikelj ljudi prenaša raje malo naprej, v Šent Vid češnje ali fige jest, ki jih prodajajo nasproti cerkve, ali pa tja za Gameljne nad ovsen kruh in v mehko skuhana, jajca.
Ali šalo na stran!
Poiščimo „tertium comparationis", da zvežemo prejšnje s prihodnjim, kar mislim reči s pomočjo njega. Tudi v socijalnem življenju med Šiškarji samimi je bilo namreč nekdaj bolj živahno. Ali poglavitni vzrok, zakaj je danes drugače, kakor za časa Antona Kneza, tiči po mojem mnenju v tem, da imamo študiranih in inteligentnih ljudij, domačih sinov, ki se Čitalnici popolnoma odtegujeje. Toda ne samo to, da si ne privoščijo toliko, da bi prestopili v svoji visokosti prag Čitalničin, celo vpisani niso nekateri v Čitalnico. Pač lep vzgled za domače fante! Ko ti vidijo, da se taki-le izobraženci, ki vender morajo vedeti, kako in kaj, odtegujejo Čitalnici, če jih je sram hoditi pod slovensko
bitja, katerih s prostim očesom ne moremo razločevati, in se imenujejo po njih iznajditelju Kochovi bakcili. 3.) Prav isti tuberkulozni strup se nahaja pri ljudeh, kakor pri živalih, t. j. strup se lahko prenose od jednega na druzega. Ti vspehi so važni, ker nam kažejo pot in konec našega skupnega boja zoper tuberkulozo.
Kakor smo že omenili, je profilaksa (obvarovanje zoper nalezljivost). prvi boj proti tuberkulozi. Toda ta boj se mora ločiti po naših močeh. Če je kdo gmotno tako močan, da sprejme z ozirom na svoja denarna sredstva sam boj zoper sovražnika, imenovali bi to privatno profilakso. Ker so pa nebrojni slojevi, ki si sami pomagati ne morejo, ki žive in hirajo čakajoč smrti v najslabših zdravstvenih in gmotnih razmerah, mora pa stopiti na mesto privatne profilakse javna, državno urejena profilaksa. — Za zboljšanje in vreditev splošnih zdravstvenih razmer je enotno, centralno vodstvo t eksekutivo, organizovani administracijski in kontrolni aparat neobhodna potreba. — Skušnja nas uči, da vse zdravstvene komisije, ako imajo le posvetovalni glas, nimajo nobenega vpliva in nobene koristi. Smoter se da le doseči, ako postava uvede zdravstvena vrhovna vodstva, in jim da tudi eksekutivo in moč, kaznovati, če se kdo pregreši proti zakonu. Slu*
trobojnico, ni čudo, če izgube tudi oni vse veselje do petja in do vsega, ker nič se jih bolj ne prime, kot tak slab vzgled. Dušč se s tem pri ljudstvu ideali in narodno navdušenje.
Naj bi ti ljudje češče zahajali v Čitalnico med ljudstvo, navduševali naj bi je za narodnostno idejo, za vse lepo in blago, blažili mu srce in mu pomagali prenašati njegov težki stan, dajali naj bi mu tolažbe s prijaznim občevanjem, da lažje utrpi materijelno pomanjkanje. Saj imamo vender med nami profesorja A. P., ki podučuje na nižji gimnaziji ljubljanski, in že-lezničnega uradnika J. P. Tudi dr. V. St. že dolgo kaže indolenco napram šišenski Čitalnici. Čudno pa je tudi to, da se vinski trgovec P . . . č . . k ne more pripraviti vanjo!
In taki ljudje, koliko bi imeli prepotrebnega dela in kako lepo misijo v zadnjih časih!
Da, Slovenci se res sem ter tja redno strašimo dela, dokler nam ne teče voda v grlo. Kaka živahnost je povsod drugje!
Te moje desede so bile odkrite in ne zbadljive, ker sem vedno želel, da bi vsi in z vsemi močmi delali za povzdigo Čitalnice in Šiške, delali v sveti, nerazrušljivi slogi.
Lukovica, 12. rožnika. (Visokošolec f Ivan Cepuder). Neusmiljeno žanje letos smrt svojo žetev v vrstah slovenskih visokošolcev. Vže štirje so morali doslej ločiti se od svojega mladega življenja, od svojih upov in nad. Meseca svečana je grozna smrt na železnici ugrabila pravnika I. Zajca in ob istem času je umrl medicinec Vojska. V cvetočem majniku je smrt položila v grob nadepolnega Ant. Majarona v Borovnici in ni se še vlegla gruda na njegovi gomili, vže moramo poročati, da je ugasnilo v Praprečah pri Lukovici življenje slovenskega visokošolca — iVana Capudra, pravnika v tretjem letu. Kdor je poznal pokojnika, skoro ne bo mogel verjeti novice o njegovi rani smrti, ne bo mogel verjeti, da je ta ponosni, vitki mladenič, ki se je še pred kratkim — vsaj na videz — ponašal s cvetočim zdravjem, da je vže tudi on moral ukloniti svoj vrat bridki smrti. Da, kdor bi bil pokojnika videl pred leti, ne bi bil mogel niti najmanje misliti, da je bolan, da je natrto njegovo telo. In vender je bilo tako. Vže pred štirimi leti je bil bruhnil parkrat kri in zdravnik ga je tedaj za silo ozdravil in tudi sam se je čutil krepkega in zdravega. Nikdo ni slutil, da je od tedaj nosil v sebi skrivno kal smrtne bolezni, nikdo mislil, da to na videz tako cvetoče in krepko telo za vratno in polagoma razjeda črv bolezni, saj niti sam ni tega čutil. Slabo znamenje je bilo, da ga je vsako pomlad nadlegoval katar. Pred pol letom je začel pokašljevati in njegova bolezen se je razvila do skrajne meje. Dal se je operirati, a od tedaj je vidno hiral in bolezen je grozno uničila njegovo prej tako ponosno telo. Ko je
čajni ukazi in naredbe o priliki posameznih slučajev nimajo nobenega praktičnega pomena. Zdravljenje tuberkuloze ne bo imelo toliko časa nobenih praktičnih posledic, dokler se ne zatre vir okuževanja. Boj proti tuberkulozi se mora pričeti umnim obvarovanjem pred prenosom bolezni, potem bodemo imeli tudi manj tuberkuloznih in manj za tuberkolozo umrlih ljudij. Avstrijski zdravstveni zakon sicer pripozna prenosljivost tuberkuloze, a glede naredb proti prenosu se bore malo zgodi. Skoraj vsako leto se primeri, da izda državna oblast stroge ukaze občinam in deželam, kakor tudi vsem praktičnim zdravnikom, če nastane kaka epedimija v daljnih izvenevropskih krajih, kličejo se v spomin davno zastarele naredbe proti oddaljenemu sovražniku, a prezira se v naši sredini živeči sovražnik, ki uničuje na sto in stotisoče človeških bitij v njihovi najlepši dobi! Ako država obstoji iz po-zameznikov, ki se družijo v skupno mejsebojno delovanje v svoj blagor, tedaj izgubi država največ, ako prezira to eminentno vsakdanjo nevarnost, ki zavratno preži na naše življenje.
Človeška družba, čeravno stoji dandanes na visoki stopinji civilizacije, zavzema v zdravstvenih vprašanjih še vender nekako nižje stališče. Zaradi tega mora pa država misliti na svoje državljane, jih mora tudi proti volji po-
pred štirimi tedni prišel na svoj dom, k sta-rišem v Prapreče, so ga komaj spoznali. Videli so, da je ž njim pri kraju. Vender je upal, da mu odleže v svežem domačem zraku. Toda prišel je domov le umret. Dne 7. rožnika po noči je mirno zaspal in njegova ljubeča mati, katero je hotel vedno pri sebi imeti, mu je zatisnila oko k večnemu spanju. Smrt njegova je, dasi ni bila nepričakovana, globoko pretresla vse njegove znance in prijatelje. In znancev in prijateljev ni imel malo, saj se je povsod, prijazen kakor je bil, prikupil in priljubil. Bil je sploh dobrega srca; nikomur ni skrivil lasu, vsakemu je storil in želel le dobro. Nad vse mere pa je bil postrežljiv. O tem bi mnogo vedeli povedati zlasti njegovi tovariši visokošolci. In tega plemenitega mladeniča, ki je bil vedno dober tovariš sošolcem, ki je bil ljubljen od vsega ljudstva v okolici radi svoje prijaznosti, pokriva danes vže hladna zemlja.
Pokopali so ga 9. rožnika popoludne ob štirih na domačem pokopališču v Praprečah. Blagega pokojnika so spremili na zadnji poti vsi uradniki z Brda, prostovoljna požarna bramba iz Lukovice, ki ga je nosila in mu delala častno spremstvo, ter mnogo odličnega občinstva iz Doba, Lukovice, Moravč in Št. Vida. Pred hišo, v cerkvi in na grobu so ginljivo peli pevci „Moravskega pevskega društva" in člani „Zarije“ na Brdu. Ob odprti gomili pa je pokojniku govoril tovariš-visokošolec M. P. v slovo:
„Tako smo Te torej, dragi naš Janez, zanesli v	tisto tiho	domačijo, kjer	glasni hrup
nadlog Te ne predrami. Spremili smo Te na zadnji poti mladega Tvojega življenja. Spremili Tebe, ki si bil veselje in upanje svojega ne srečnega očeta, svoje žalostne matere, Tebe, ki si bil ljubezen in ponos svojih bratov in sorodnikov in ki si bil nam, svojim sošolcem, vedno drag in mil tovariš. Zagrebli smo danes Tebe, na katerega so stavili Tvoji domačini velike nade, ki so se pa danes vse sesule v ta prezgodnji grob. Tebe smo danes položili k počitku ki si mi še pred tednom dnij prijateljski stisnil roko in izrazil sladko upanje, da se Ti skoro zboljša potrto zdravje v domačem zraku. In res, zboljšalo se Ti je, v hladnem grobu si dobil leka in rešitve vsem boleznim, vsemu trpljenju.
In	sedaj smo	obstopili Tvoji	prijatelji	in
znanci, od blizu in daleč, prezgodnji Tvoj grob, da ga porosimo s prijateljskimi solzami. Ako danes izžema srčna žalost solze Tvojim starišem, ako teko solze Tvojim bratom in sorodnikom, silijo tudi nam solze v oči, nam tovarišem Tvojim, ki žalujemo po prijatelju, vzetem tako nenadoma iz naše srede, ki žalujemo po znancu, kateri je vedno mej nami živel, ki se je z nami radoval in z nami trpel. In vreden si teh solza. Po kom	naj se pač	solzimo, če ne	po Tebi,	ki
si v cvetju let, sredi svojih upov	in nad,	na
sameznih varovati, in to varstvo postavno osigurati.
Ker dosedaj glede tuberkuloze v Avstriji še nimamo posebnega zakona, se mora tak zakon za tuberkulozo posebej izdelati. Umevno je, da je to težka stvar, sosebno, če se pomisli, da zahteva tak zakon od posameznikov tudi nekaj požrtvovalnosti. A materijala imamo v nekaterih javnih in privatnih naredbah pri nas in v ino zemstvu precej, tako da bi ne bilo težko zbrati ta materija! in na tej podlagi izdati za vse cesarstvo veljavne naredbe. Ces. kralj, moravsko namestništvo je na pr. izdalo sledeči ukaz: „Pljunki tuberkuloznih, ki so glavni nositelji tuberkuloznega strupa, so toliko časa neškodljivi, dokler so mokri, postanejo pa takoj škodljivi, ko se posuše in se začno mešati z zrakom. Razumljivo je tedaj, da zbole včasih popolnoma zdravi ljudje, če se presele v stanovanja, kjer je poprej prebival jetičen človek, ne da bi se to stanovanje poprej desinficiralo. Vsled tega zboli toliko ljudij v Rožnavi za tuberkulozo (25 odstotkov). V Rožnavi in v onih krajih, kjer so prebivali jetični, se mora vse potrebno vrediti, da se bolezen ne zanaša dalje. Vsled tega odredite, g. okrajni glavar, da se občinski zastop rožnavski in pa zdravstveni komite podučita in sledeče uredita: 1.) Občinstvo v kopališču ne sme
pragu v življenje, katero si hotel posvetiti narodu svojemu, moral ukloniti svojo ponosno glavo neizprosni smrti. Po kom naj nam teko odkritosrčne prijateljske solze, če ne po Tebi, ki se Ti izmej vseh nad in želj ni izpolnila nobena druga, nego ta, da počivaš v dragi zemlji domači.
Prišli smo semkaj k Tvojemu ranemu grobu, da se poslovimo od Tebe, nepozabni naš Janez. In to slovo nam je hudo in mučno! Saj skoro ne moremo verjeti, da si umrl Ti, ki si bil pred letom dnij cvetoč, krepak mladenič, da si umrl Ti, ki si se še pred kratkim veselil mladega svojega življenja, svojega zdravja, svojih upov in nad, ki si tako želel skoro stopiti v dejanj sko življenje in ondi delati za svoj narod, delati v čast domačega kraja. '
A odslej boš torej počival tukaj, na prijaznem prapreškem pokopališču, tik očetove hiše. Vsako leto Ti bodo domači Tvoji venčali grob, mi pa, Tvoji znanci in prijatelji, obrnili bomo radi sem svoje korake, kadar nam nanese prilika, in Te obiskali na tem tihem, miru posvečenem prostoru.
Kar je bilo za Tabo pozemskih ostankov, jih je sedaj zagrebla neusmiljena mrtvaška lo pata. Nekaj pa nam ostane, kar bomo vzeli v tolažbo saboj in česar lopata zasuti ne more. To je spomin na Tebe, dragi Janez, spomin na Tvojo prikupljivo osebo, spomin na Tvoje lepe lastnosti, na Tvojo prijaznost, na Tvojo postrež-ljivost, ki si jo v obili meri skazoval nam, Tvojim znancem in prijateljem.
In sedaj počivaj v miru in lahka naj Ti je zemlja domača! Na svidenje nad zvezdami!"
S potrtim srcem in solznim očesom zapustili so navzoči novi grob, ki je sprejel vase to-’ liko upov in želj, ki je sprejel vase mladeniča, umrlega v cvetju let, ljubljenega in spoštovanega od vseh ljudij v okolici, ki so mu za to v mnogobrojnem številu skazali zadnjo čast, in katerega bodo še dolgo ohranili v prijaznem spominu.	Podkrajec.
Iz Moravške doline se nam poroča z dne 12. t. m. Preteklo sredo, dne 8. rožnika popoldne, je zadela grozna nesreča te le vasi v naši dolini: Črešnjice, Katarija, Gornji in Spodnji Preker in Gornji Tustan. Uničila je namreč toča žito tako, da se bo moralo vse pokositi. Zbila je pa tudi na tla vse sadje in vihar je polomil in poruval mnogo drevja ter podrl precej kozolcev. Razen tega je tako lil dež, da je voda hitro narasla, vlila se čez travnike in nanesla nanje kamenja in blata in tako poškodila seno, da ne bo za rabo. Za dotične vasi je to hud udarec, tem hujši, ker je bil vlani sneg. meseca vel. travna napravil veliko škode in provzročil, da je bila vlanska letina jako slaba in so bili prebivalci primorani vže dlje časa kupovati žito za živež, katero je sedaj tako drago. Z najboljšim upanjem so torej pričakovali letošnje žetve, ki
pljuvati niti na tla niti v žepne rute, nego v nalašč za to pripravljene skledice, ki so z vodo napolnjene. 2) Da se skrbi za strogo snažnost sprehajališč in javnih prostorov, kakor onih stanovanj, ki se dajejo v najem. Povsod morajo biti zgoraj omenjene pljuvalne skledice, ki se vsaki večer spraznujejo in snažijo. Stanovanja, katera se dajejo v najem, morajo se pred in po sesiji temeljito osnažiti, sosebno, če umre v njem tuberkulozen bolnik. Desinfekcija se mora izvršiti najdalje 12 ur potem, ko je zapustil tuberkulozni človek stanovanje. Prosto stanovanje se mera najdalje 6 ur pred odhodom stranke, in zopetni najem najdalje 24 ur po prihodu stranke oblasti naznaniti, da ta preišče, so se
li vse naredbe strogo izpolnile." Potem slede določbe glede snaženja prostorov, katera se morajo vedno mokro pobrisati, i. t. d.
Avstrijsko zakonodajstvo ima le nekatere, jako pičle predpise. V predpisih za desinfekcijo omenja se le enkrat tuberkuloza: „Pri nadušnem kašlju in tuberkulozi se mora vse, kar je prišlo v dotiko s pljunki, po potrebi s karbolom desinfiscirati". Kako so v inozemstvu izven Evrope v tem strogi, naj služi sledeče: V Sydneju (Avstralija) je pod kaznijo 5 dolarjev prepovedano na javnih prostorih pljuvati. Dne 19. marca 1. 1897. obsodilo je sodišče vNew-Yorku nekoga
je tako lepo kazala. Pa toča jim je vzela vse in žita ne bodo imeli niti za živež, niti za seme. Tukajšnji prebivalci z obupom in strahom gledajo v prihodnjost. Naloga primernih oblastev in naloga naših zastopnikov, županov in poslancev, je pa, da se priskoči naglo in z izdatno podporo poškodovancem na pomoč. Tu ne bo samo za dostovalo, da se odpišejo davki, treba bo tudi nakazati tako grozno prizadetim vasem izvan-redne podpore. Ta podpora mora pa priti kmalu in naj ne bo preskromna, saj vsak ve, da sicer v sedanjih obupnih razmerah neizogibno čaka dotične prebivalce revščina in pomanjkanje.
Iz Celja, 12. junija. (Triglavov izlet v Celje). Krasnejšega vremena nam nebesa ne bi bila mogla dati, kakor je bilo dne 4. t m., ko so se vrli Triglavani in drugi slovanski vi-sokošolci pripeljali z dopoldansko pošto iz Gradca v Colje. Došlo jih je zjutraj 40 in popoldan še drugi. Na kolodvoru jih je pričakovalo obilo slovenskega občinstva in tudi neizogibni dr. Stepišnik, da bi si nabral gradiva za „ Vahtarico". Sprejem na kolodvoiu je bil miren in tih, a prisrčen Šli smo do »Narodnega Doma“ čisto mirno, celo celjski mob se je dostojno vedel. Nismo se pa mogli vzdržati burnih nŽivio“-klic jv, ko smo prišli pred „Narodni Dom“, s trobojnicami okrašen, s kojega balkonov so vrle celjske Slovenke obsipale došlece s cvetjem. Prekrasen prizor to! V gostilni smo se seznanili in razvila se je živahna zabava, za kar gre hvala v prvi vrsti našim damam, ki so se v resnici potrudile, napraviti slovanskim gostom bivanje v Celju prijetno.
Pri banketu, katerega so se udeležili vse-učiliščniki in mnogo domačega občinstva, pozdravili so došlece g. dr. Srnec v imenu Čitalnice in Posojilnice, g. dr. Brenčič v imenu „Sokola"; zahvalili so se predsednik „ Triglava" g. med. Piki, po jeden Srb, Hrvat in Čeh, ki so vsi povdarjali slovansko vzajemnost. Zvečer je bil koncert. Vse točke so se izvajale uzorno in na čast g. dirigentu Ipavicu Posebno nas je preseneti! akade-miški orkester.
Predno je celjsko pevsko društvo nastopilo s svojim »Pozdravom", govorila je g. Kamila Baševa prelepi pozdrav Aškerčev, katerega je zložil dični pesnik za to priliko. Občinstvo je pesnika, ki je v svoji skromnosti sedel v zadnjem kotu dvorane, burno aklamovalo. Na to je pripela imenovana gospica dva krasna trakova (bel, svitlo-moder), darilo celjskih Slovenk na novo nosilo, katero so Triglavu podarili celjski Slovenci, ker ima zastava že toliko trakov, da jih več ne more nositi. Za ta dva darova se je zahvalil predsednik g. Piki. Po dobro uspelem koncertu se je začela prosta zabava, katero so enkrat nekoliko zmotili celjski fakini, ki so prišli z nožmi in revolverji pred »Narodni Dom\ a so jo po zajčje pobrali, ko so zagledali krepke
na 25 frankov globe, ker je onesnažil s pljunki javni voz, Sicer je tudi na Dunaju v tram vaju listek na steni, da se ne sme pljuvati na tla. A kdo naj se za to zmeni, če se nobeden ne kaznuje. Ih vender je jetika na Dunaju tako razširjena, da so ji dali ime »dunajska bolezen'1 (Morbus vienensis). Zabra-nitev prenosa tuberkuloze bi se tedaj dala deliti v 2 dela. 1.) Vničiti se morajo kolikor mogoče pljunki tuberkuloznih. 2) Gledati je na to, da se ne vživa mleko in meso tuberkuloznih živalij. Angleški zdravniki so prvi iznašli, da se prenese po mleku tuberkuloznih krav tuberkuloza na dojenčke. Ta nevarnost se odstrani, če se mleko pred vžitkom prevrč. Torej ne piti surovega mleka! Pri nas so predpisi glede preiskavanja mleka jako pomanjkljivi. Na Fran coskem in v Švici se mora vsaka krava preiskati, če ni tuberkulozna, tako da se prične takorekoč preiskavanje mleka v hlevu in jenja na trgu.
Tuberkuloza pri volih in kravah se neizmerno množi. Na Pruskem je bilo 1. 1893 od 695.852 komadov pobite živine 62.312 (9°/0) tuberkulozne, v Berolinu 15°/0, v Magdeburgu 17 5°/0. Sosebno zbole rade stareje krave, tako je od 10—15 letnih krav 75% tuberkuloznih. V Kopenhagnu so našli to bolezen leta 1893. v 17%• in na 717 kmetijah je pokazalo cepljenje v 61 •6% tuberkulozo.
pesti naših delavcev. Potem so tulili po mestu, . kjer jih je razgnalo orožništvo. To je čudno, če pride orožništvo v mesto, je najlepši mir, če pa stražijo naši slavni policisti, je vedno tuljenje. Pri tej priliki so orožniki aretovali tudi vele-slavnega c. kr. davčnega pristava Meteleta! Drugo jutro so se odpeljali vsi gostje in mnogo domačinov v Šoštanj.
V četrtek dne 9. t. m. je imelo celjsko nemško pevsko društvo svoj izlet v Laški Trg in primerno temu se je nebo solzilo. Kako so se tam imeli, ne vemo, to pa vemo, kako divje in nesramno-izzivajoče so se vedli, ko so pozno v noč prišli v Celje. Rjuli so petkrat zaporedoma „Die Wacht am Rhein", potem so hajlali in »pereat" vpili »Narodnemu Domu", ki pa kljub temu tako trdno stoji, kakor prej. Kip cesarja Jožefa pred »Narodnim Domom" so tako z venci okrasili (?), da ni več podoben kipu, ampak neki stvari v koruzi.
Z Dunaja, 12. junija. (Revanche fur Laibach.) Nemško nacijonalni dijaki, ki se ponašajo s svojim viteštvom in s svojo oliko, so pričeli zadnje dni nekako sistematično izvajati uprav pobalinska dela, ki pričajo o njih strahopetnosti. Pričeli so na Dunaju napadati krdeloma, najbrže po dogovoru, posamezne slovanske dijake. V soboto 11. t. m. po noči so izvršili dva taka napada Zalotili so jednega Hrvata, ki se je vračal iz razstave, in jednega Slovenca ter oba krvavo ranili. Slovenec A. K. je došel slu čajno z dvema slov. uradnikoma v Trebonsko pivnico v VII. okraju. Ker je v tej gostilni dovoljeno peti, zapeli so nedolžno slovensko narodno pesem: „Ko pridem jaz k tebi , . Slovenska pesem je seveda razburila v drugi sobi zbrane Karfijolce. Prihrumeli so izT sobe kot bu čele in napadli Slovence. Uradnika sta bila takoj zunaj, hujše se je pa godilo visokošolcu, katerega so si zbrali 2a žrtev, da se revanširajo za Ljubljano. Prijeli so ga za roki in ga hoteli vreči iz lokala, ker je pa sila krepek, otresel se je nadležnih Nemčurčkov, da so odleteli ob šipe. Ker je spoznala “hrabra" četa karfijolska, da brez orožja ne opravi proti jednemu Slovencu najbrže ničesar, zgrabili so za palice Ko so ga zopet obkolili in prijeli, udaril ga je prvi s pestjo po obrazu ljubljanski »vitez" Laschan. Pač vredno dejanje tacega »viteza"! Ko je Slovenec pobiral klobuk, katerega so mu zbili z glave, mahnil ga je jeden izmed Junakov" s težko palico po glavi tako, da je bil hipoma ves krvav. Prizadeli so mu zevajočo rano na glavi. Odlikovali so se pri tem junaštvu, dostojnem nemške »iiberkulture", poleg Laschana tudi sinova znanih ljubljanskih trgovcev Rogerja in Pocka ter sin dež. sodnega svetnika Jenčiča (ki je bil nedavno še Slovenec!) in drugi. Ko je videla ta nemška druhal svojo žrtev vso krvavo, vpili so: „Das ist Revanche fiir Laibach!" Pošteni Dunajčanje, ki so prišli pred gostilno,
Veterinarski kongres v Bernu leta 1895. se je izjavil, da je cepljenje s tuberkulinom najboljše sredstvo za dokaz te bolezni. Danska vlada je 1. 1893. izdala postavo, da se dovoli 80.000 kron podpore onim živinorejcem, ki iztrebijo iz svojih hlevov tuberkulozo. Na Nemškem, Francoskem, Danskem in v Švici je cepljenje s tuberkulinom obligatorično, in to je pripomoglo, da se tuber kuloza ne podeduje pri kravah, ter da se telički odstranijo od bolne matere in hranijo s pre kuhanim mlekom. V treh letih ima lahko kmet čisto zdravo živino v svojem hlevu. Seveda mora država tako vreditev gmotno podpirati, ker vsak se boji škode in stroškov. V Avstriji nimamo nobene postave glede profilakse pri tuberkulozni živini.
Sedaj še nekaj o uživanju tuberkuloznega mesa. Tu se mora ločiti, je li bila žival v obče bolna, ali samo na jednem delu telesa. Avstrijska postava določa, toda tudi površno: »Meso tuberkuloznih živalij se ne sme surovo prodajati. Nespremenjeno meso se sme prodajati, ako se poprej skuha v »primernih", aparatih. Kateri aparat je »primeren" ne določuje postava. Naj bolje je prodajo mesa kakor šnekoli tuberkulozne živali prepovedati. Predaleč bi nas peljalo, ako bi vse posamezne slučaje profilakse navajali.
(Konec prihodnjič.)
izražali so glasno svoj gnjev nad pobalinskim početjem »alkoholiziranih vandalov" ter klicali nemškim junakom:	„Gemeinheit!“ »Sch&mt’s
euch! Fiinfzehn gegen Einen!" Značilno je bilo tudi postopanje policijskega komisarja, kateri bi bil rad krivdo zvalil na slovenskega visokošolca, češ, da je le ta provociral s slovenskim petjem (!) — no, dobil je zaslužen odgovor od našege rojaka.
Petnajst proti jednemu! To je junaštvo! Saj pa od ljubljanskih Karfijolcev ni nič olika-nejšega pričakovati. Če jih je v Ljubljani kdo nekoliko ostreje pogledal ali pa mimogrede vskliknil: »Kapce dol!“; pa so že tekli na policijo ali pa naravnost k vladi tožit o javnem na-silstvu. In kako oni delajo?!
Tedaj 15 proti jednemu! To je kričeča ilustracija hinavske fraze, katero so za časa ljublj. izgredov pošiljali Karfijolci med svet, češ, da oni postopajo „nach wehrhafter (!!!) deutscher Studenten Brauch", dočim se sedaj niti naj-manje viteško niso odzvali besedam, katere jim je slovenski visokošolec v obraz zalučil (ko so ga polonemoglega ven vlekli): »Elende Feiglinge, Schufte! v varnem zavetju ljubljanske kazine govoričite pogumno o namišljeni viteški »časti" svoji!"
Slovenska pesem je tedaj za naše »Karfi-olce" provokacija, oni si pa upajo prepevati po Ljubljani „Wacht am Rhein" in jednake izdajalske pesmi. — Koliko časa mislijo pač Slovenci polniti mošnjičke nemškim trgovcem v Ljubljani, ker se le teh sinovi tako ^dostojno* vedo napram slov. dijakom?! Ljubljana, čas je da se vzdramiš!
Politiški pregled.
Pogajanja avstrijske in ogerske kvotne deputacije so se razbila. Členi avstrijske depu-tacije so predlagali, da naj Avstrija plačuje za skupne stroške 39 6, Ogerska pa 60 4 odstotkov, Potem je avstrijska deputacija še prijenjala in | predlagala razmerje 38 62 k 61 38. Oba predloga je ogerska deputacija odbila. Naši deputati bi bili pri volji še več prijenjati in izključiti vse davke, ki se ne pobirajo v obeh polovicah monarhije jednako. Jedino pravični ključ bi pa bil 42:58 Madjari nočejo več plačevati, kakor doslej, namreč le 30 odstotkov. Pravic pa hočejo imeti 70 odstotkov. Da pri teh proporcijah ni mogoče misliti na noben uspeh, tudi če še kvotni deputaciji dne 25. tega meseca še jeden-krat snideta na dogovor, je umevno.
Poslanci nemške ljudske stranke razodevajo v svojem oklicu do volilcev vso vladajočo prevzetnost in predrznost nemške duše. Jedro izjave je, da ne sme veljati nobena jezikovna naredba v nobeni obliki, sicer se nikdar nič ne bo delalo v avstrijskem parlamentu. Boja in žrtev se nemški narod ne utrudi, ker čuti v sebi moč in nepremagljivost. Zavarujejo se poslanci proti zlorabi, da bi se eksperimentovalo s § 14. in s cesarskimi naredbami, ter proti vsakemu absolutističnemu poskusu. Vlada naj ne zlorablja dragega časa in narodove moči. Nemški narod ne bode trpel nikake odločitve, ki bi ne ustrezala njegovim pravo,m in narodni Časti. Podpisanih je 43 poslancev. Ves oklic je podoben napihnjenemu mehurju.
Nemška „Gemeinburgschaft“ je postala počen lonec. Opozicijski poslanci se niso mogli zjediniti, da bi bili izdali skupni oklic na nemški narod. Naprednjaki so začeli popuščati nacijo-nalne kričače in socijalni demokrati so ž njimi že popolnoma razdvojeni, ker so siti bedaste in ljudstvu škodljive obstrukcije. Kakor mrzel curek na vročo glavo je prišel tudi glas iz Neničije, kjer „Kolner Zeitung" in drugi časniki odločno obsojajo nastopanje Wolfovcev. Katoliška ljudska stranka je že itak po znanem Wolfovem govoru zvedela, po čem je »Gemeinbiirgschaft". Prav čudno je, da ob to »Gemeinbiirgschaft" v I svoji najnovejši izjavi še najbolj bije stranka krščanskih socijalistov, ki jej je pripravljena žrtvovati vse, tudi napredek na gospodarskem in socijalnem polju.
V	Brnu je zadnjo nedeljo pri Palackega slavnosti vsled nemške brutalnosti tekla kri. I Vse nemško prebivalstvo je drlo na kolodvor,
oboroženo s kamenjem, blatom in gnilimi jajci, da je primerno svoji kulturi pozdravilo došle Slovane. Posebno besni so bili na praškega župana Podlipnega, kateremu so pomazali vso obleko. Da so po tako nesramnem izzivanju Slovani pokazali pesti, ni čudo. V mnogih ulicah je bil boj. Zaprli so do 150 oseb. Slavnost se je vender zvršila krasno. Zbralo se je 60 tisoč slovanskega naroda. Naši poslanci so bili sprejeti bratski.
30 novih pešpolkov dobimo v Avstriji povodom petdesetletnice cesarjevega vladanja. Skupno bomo imeli v Avstriji 132 pešpolkov.
Bosna in Hercegovina. »Temps" oporeka vesti, da misli nemški cesar Viljem II. ob priliki jubileja avstrijskega cesarja predlagati vla-stim, ki so podpisale berolinsko pogodbo, da se Bosna in Hercegovina popolnoma priklopita naši državi. List pravi, da bi bila proti temu pred vsemi Rusija že radi tega, ker se je ravnokar sporazumela z Avstrijo, da se ohrani na Balkanu „status quo“.
Kriza na Francoskem. Ministerski predsednik Mčline, ki je nad 2 leti, kar je na Francoskem redka prikazen, vodil ministerstvo, je z vsemi ministri dal ostavko. Opiral se je Mčline bolj na zmerne republikance, a nedavno so pri predlogu, da naj se opira na »čiste" republikance, levičarji dobili večino. Rudečkarji in socijalisti so mu precej zaklicali: Odstopi! — Njegovega odstopa je jako vesel »Slov. Narod", ker se nadeja, da pridejo na Francoskem h krmilu ru-deči bratci.
Rusija bode pomnožila svoje topništvo za štiri nove vojne zbore. Rusija bode potem imela toliko vojnih zborov, kolikor jih imata Francoska in Nemčija skupaj, ali trikrat več, nego jih ima Avstrija.
Domače novice.
Osebne vesti. Okrajni komisar baron Rec liha c h je iz Ljubljane prestavljen in prideljen okr. glavarstvu v Krškem, odkoder pride v Ljubljano k deželni vladi okr. komisar Alfonz Pirc. Iz Logatca pride v Ljubljano k deželni vladi okr. komisar baron Schonberger, iz Ljubljane pa je prestavljen v Logatec deželne vlade koncipist Viktor grof Chorinsky. Pre-zidijalnim tajnikom pa je na mestu barona Rechbacha imenovan dež. vladni tajnik g. Haas.
— Za načelnika cestnemu odboru logaškemu je izvoljen g. Jož. Smole, za njegovega namestnika pa g. Adolf Mulley. — G. Vaclav V o n-drašek, kapelan v Dobrničab, je imenovan za župnega^ upravitelja v Ambrusu. — Župnik g. Jos, Lavrič je bil 13. junija kanonično vmeščen na župnijo Logatec. — G. Ivan Šorli, ki je bil dosedaj voditelj glavarstva v Pazinu, je postal ondi pravi c. kr. okrajni glavar. — Č. g. Gregor Presečnik, župnik v Loki, je dobil župnijo Frankolovo. — Službo tajnika je »Dram. društvo" v Ljubljani podelilo gosp. Franu Govekarju.
— Dvorni svetnik Aleksander Schemerl v Ljubljani je dobil viteški križ Leopoldovega reda.
— Umrl je v Novem Mestu g. c. in kr. komisar avstrijske mornarice Slovenec Frančiček Škedl, ki si je bil nakopal bolezen na Kreti.
Nadvojvoda Leopold Salvator pride na poletne počitke v grad Mokrice na Dolenjskem.
V	sv. Petra cerkvi v Ljubljani bode jutri izredna slovesnost, za katero se delajo lepe priprave. Zjutraj ob 8. uri bode premilostni g. knez in škof dr. Jeglič posvetil veliki altar in popoludne ob dveh bode imel propoved v cerkvi sv. Petra. — Na kresno nedeljo bode Premilostni propovedoval popoludne ob '/a5- uri v Trnovski cerkvi v Ljubljani.
Birma v ljubljanski škofiji bode dne 3. julija v Begunjah (rojstnem kraju knezoškofa dr. Jegliča), 5. julija v Lešah, 6. julija v Mošnjah, 10. julija v Novem Mestu, 31. julija v Tržiču, 16. avgusta na Dobravi pri Kropi, 17. avgusta v Kamni Gorici. Kranj, Predoslje, Velesovo in nekaj drugih fant pride na vrsto v jeseni.
Duhovne vaje bodo v Ljubljani za duhovnike od 22. do 26. avgusta.
Shod slovanskih časnikarjev se vrši v zlati slovanski Pragi ob proslavi stoletnice
rojstva Palackega danes, jutri, v ponedeljek in v torek. Te dni bode prišlo v Pragi do veli kanskih pojavov slovanske vzajemnosti. Zajedno s slavnostjo apostola slovanske vzajemnosti Palackega, se vrši shod slovanskih velemočij — slovanskih časnikarjev. Nadejamo se, da bode prišlo na tem shodu do pojavov, da Slovanom treba odločnosti, in da bodo prišli s shoda napolnjeni s slovansko zavestjo tudi tisti slovenski časnikarji, ki so doslej plavali mej to odločnostjo in mej zvezo z Nemci. Na shoJu bode, razun časnikarjev iz bratov Čehov, zastopanih okolu 18 Poljakov, 6 Hrvatov, 5 Srbov in več Rusov. Slovenski listi so poslali tele zastopnike: »Edinost" Makso Cotiča, »Slovenec" dr. J. Ev. Kreka in Ev. Lam peta, »Domovina" Drag. Hribarja, „Mir“ Jos. Rozmana, „Sl.Narod“ Miroslava Malovrha, »Slov. Svet" Frana Podgornika, »Popotnik" J. M. Nerada, »Slov. List" Ivana Stefeta. Žalibog, da ne pride na shod urednik »Soče" g. Andrej Gabršček, ki je prevzel poročilo o slovanskem časništvu, ker je njegova soproga na smrtni postelji. Njegovo poročilo bode čital drug zastopnik. »Slovansko krščansko zvezo" bodo zastopali na slavnostih drž. poslanci: Biankini, Barwinski, dr. Krek, Spinčič, Šuklje, dr. Trumbič, Wachnianyn in Vukovič. Slovanstvo avstrijsko bode upravičeno gojilo te dni mnogo nadej očigled dveh toliko pomembnih slavnostij. Slovanska vzajemnost naj prešine naše množice, to bode namen obeh slavnostij, in zato bodo pač tudi tisti Slovenci, ki ne bodo mogli prisostvovati velepomembnim tem trenotkom, vsaj z brzojavnimi pozdravi izjavili svoje soglasje. Vsak, kdor more, naj brzojavi v Prago, da je treba Slovanom odločnosti. Naslov brzojavkam: Sjezd slovanskych novinafu, Praga.
Iz središča Slovenije, čudne razmere, še bolj čudne, nego so v Gorici ali Trstu, morajo glede rabe slovenskega jezika vladati pii deželni vladi kranjski. Te dni smo videli zanimiv slučaj. Društvu »Šolski Dom" v Gorici je dovoljenje, pobirati darove, celo tržaško namestništvo dalo v slovenščini, kar je popolnoma naravno, ker je »Šolski Dom" slovensko društvo in se darovi po birajo mej Slovenci. Deželni predsednik baron Hein pa je čutil potrebo, pod to slovensko dovoljenje napisati dovoljenje za Ljubljano samo v nemščini!
»Učiteljski Tovariš” prinaša v vsaki številki »Gospodarski program", s katerim priporoča tvrdke, ki od skupička dajo primerne odstotke učiteljskemu konviktu. To bi bilo prav lepo — ko bi se le vsled tega slovenskemu učiteljstvu ne priporočale vmes tudi tvrdke, ki drže ljubljansko nemštvo še po koncu.
Plavice so se zopet pokazale po ljubljanskih ulicah. Naši prusofilčki se bahajo s tem plevelom, katerega imajo za svoj — narodni simbol. Človek bi jim privoščil ta, za Nemce značilni in prav srečno izbrani simbol, ko bi se tudi po tukajšnjih šolah od strani nekaterih faktorjev mladina ne navduševala, naj posnema to velikonemško neumnost. Za danes naj zadošča, Če povemo, da profesorja Keller in Klein celo v šoli pred gojenci nastopata s plavicami. Naj bi se tema dvema gospodoma primerno povedalo, da naj ne izzivata v šolah, sredi slovenske zemlje!
Lepo pošiljatev je dobil iz Ljubljane pa-zinski rodoljub dr. Trinajstič. Naslov se je glasil: »Magistrat der Landes Haupstadt Laibach. Wohlgeboren Herrn dr. Dominik Trinajstich, Landtagsabgeordneter und Advokat. Mitterburg-Pisino. Kstid." V pismu so bile srečke ljubljanskega mesta in drugi spisi samo v nemškem in laškem jeziku. Ta pošiljatev se ne krije z izjavo ljubljanskega župana, da je tvrdki, ki razpečava srečke, odvzel rabo kuvert z naslovom mestnega magistrata. — O tej žalitvi slovenskega rodoljubja se pritožujejo tudi naši naročniki z bregov vode Reke.
Samonemški poštni pečatniki pri poštnih ekspedicijah I. in II. v Ljubljani bodo menda vender-le odpravljeni. Vsled posredovanja župana Hribarja se je obrnila v tej zadevi poštna direkcija v Trstu na trgovsko ministerstvo in upati je, da dobimo skoro dvojezične pečatnike.
Blažu Kocenu, znamenitemu geografu in kartografu — kdo ne pozna Kocenovih atlasov!
—	so odkrili v nedeljo 12. t. m. spomenik v Ponikvi na Štajarskem. Kocen je bil sin slovenske matere in spomenik ima napis v slovenskem jeziku.
V	Ločniku pri Gorici so slovenščino zapodili iz cerkve. Zgodilo se je to na ljubo razgrajačem. Odslej bodo v ločniški cerkvi samo laške pridige, a večina v ločniški dekaniji je slovenska. Le tako naprej! —
Izlet na Gorjance se je preteklo nedeljo dne 12. t. m., kakor se nam piše, prav po voljno obnesel. Sicer se ga slov. plan. društvo in Ljubljane in hrvat. plan. društvo iz Zagreba v zvezi z dolenjskim pevskim društvom ‘iz Nov. Mesta radi neugodnega vremena prejšnjih dnij ni udeležilo, a vkljub temu se je zbralo pri sv. Nikolaju (969 m) več sto ljudij iz vseh ne preodda-ljenih krajev Kranjske in Hrvatske, tako da je kmalu zmanjkalo jedi in pijače, ki je bila proti primernemu plačilu gori na razpolago izletnikom. Službo božjo smo imeli, kakor je bilo napovedano, točno ob deveti uri. Vreme je bilo, kakor nalašč: zjutraj nekoliko oblačno, da ni solnce pripekalo, ko smo lezli na hrib, potem se je pa do cela zjasnilo, da smo imeli prekrasen razgled daleč na okoli. Pot, katere so se izletniki omen jenih slov. društev najbrže ustrašili, ni bila slaba, le ob vznožju je bila sem ter tja nekoliko blatna. Od sv. Nikolaja smo napravili nekateri Slovenci in Hrvatje še izlet naprej k sv. Jeri (1181 m) prav na kranjsko-hrvatsko mejo. Krasen razgled po sosedni Hrvatski nas je tu dovolj poplačal za naš hribolaški trud. Da smo si tudi tu žejo z izvrstnim pivom lahko gasili in ž njim v navdušenih napitnicah nazdravljali pobratimstvu Slovencev in Hrvatov ter slovanski tu-ristiki, ni menda treba izrečno omenjati. Splošna je bila zadovoljnost vseh, ki so se udeležili izleta. Le žal, da ni bilo društvenih izletnikov.
Iz Gorenjske doline. Kakor za obletnico prikazal se je v noči mej 15. in 16. junijem sedaj nepotrebni gost — sneg. Vrhovi vseh planin od približno čez tisoč metrov višje so znova pobeljeni. Vsled tega je postalo hladno. Potrebuje se pa toplota, ker bi sicer strni ne mogle cveteti m zrniti. Imeli smo že lepe dneve, zato so se leto vičarji že prikazali. Pri Klanških jezerih je že, posebno ob nedeljah, živahno. Želeti je, da poletajo tja številneje domačini — da ne bo sama nemščina žgolela ondod, nego da odmeva pod skalami Mangartovimi tudi mili slovenski glas. — Procesije sv. R. Telesa so se po dolinskih župah kaj slovesno praznovale ob-najlepšem vremenu. V Ratečah se je nova požarna bramba odlikovala po lepi uniformi; v Kranjski Gori so letovičarjem bile posebno všeč zastave in zalšave. Tukaj se postavljajo za vodovod nove železne cevi. Lep napredek! Pišenica se pri kamenitih zgradbah dosti ne zmeni za človeško umetnost; bode-li v svoje krilo vložene cevi pustila v miru, kdo ve ?
»Prešernov spomenik v Ljubljani". To novo pesem je zložil pesnik prof. Stritar. Pesem se bode prodajala po 10 kr. na korist Prešernovemu spomeniku.
Občinski odbor starološki bode v proslavo cesarjeve petdesetletnice napravil ustanovo za uboge.
Na Rožniku bode jutri ob 9. uri dopoludne slovesna služba božja za delavce v tukajšnji predilnici.
Novo šolo, jednorazrednico, dobi vas Raki-tina v ljubljanski okolici.
Heilovci so pričeli strašiti po Gorici. Nedavno so ondi imeli velegermansko veselico. Pozdrava profesorja Binderja seve ni manjkalo.
Dunajski Slovenci imajo dane8 zvečer lep zabaven večer v Pelikanovi restavraciji »Zum Weingarten“. Sodeluje pevski zbor »Slovenije."
Dolenjski železnici sta imeli minolo leto okoli 27 tisoč gld. primankljaja, katerega bode morala plačati dežela kranjska. Nekoliko bi se prihranilo, ako bi „Verwaltungsrathi“ prejemali svoje dijete v Ljubljani, mesto na Dunaju.
Slovenske Bistrice pristno nemški občinski zastop je tudi pozdravil »stiskane brate" v
Gradcu. Pod pozdravom je podpisan mož čisto nemško krvi, župan — dr. Tomschegg!
Spominska svečanost. Pozor! Kombatanti pri Kustoci leta 1866 ! Dne 24. junija 1898. leta preteče 32. leto, kar so se c. in kr. avstrijske čete pod izkušenim vodstvom umrlega feldmar-šala nadvojvode Albrechta bojevale ter slavno zmago priborile. Lavorike, ki krasijo dvojnega orla avstrijskega, so vile tudi vrle domovinske čete, ki so se, kakor vselej, po zgledu svojih očetov junaško in vztrajno bojevale z Bogom za cesarja in domovino. V spomin na te bojne dneve se priredi v četrtek, dne 23.junija tl., kot na predvečer krvave bitve pri Kustoci, v gostilni gosp. Janeza Košenine (v Žvokljevi hiši) na Marije Terezije cesti št. 16 (ob ugodnem vremenu na vrtu) rodbinski večer. V petek, dne 24. t. m. ob 8. uri zjutraj se bode darovala v tukajšnji stolni cerkvi zahvaljena sv. maša. Bojni tovariši iz leta 1848., 1849, 1859, 1864 in 1878. nam bodo dobro došli! Na vdeležbo pri tej spominski svečanosti vabijo najuljudneje — štirje nadlovci 19. bataljona.
Društva.
Za »Šolski Dom“ v Gorici. Goriški Slovenci, ki skladajo za vzdrževanje treh otroških vrtcev, desetrazredne ljudske šole, trorazredne deške in dvorazredne dekliške obrtne šole od leta do leta velikanske svote, so tudi za poslopje tem šolam, za „Šolski Dom", zbrali v malo mesecih 12.000 gld. Poslopje bode stalo okoli 35.000 gld. Da dobe goriški Slovenci svoje šolsko poslopje, je velike važnosti, ker pri sedanjih razmerah je vedna nevarnost, da ostanejo slovenske šole brez strehe. Priskočili naj bi torej na pomoč „Šolskemu Domu" tudi drugi Slovenci, da se častno postavi v solnčni Gorici viden spomenik naše narodne zavednosti in poskrbi za izomiko naroda. Kar Slovenci store za Gorico, store vsemu narodu, ker to mesto je važna postojanka ob slo-
*	vensko-laški jezikovni meji. Kadarkoli so Slovenci drugod kaj potrebovali, vselej so priskočili na pomoč tudi Slovenci na Goriškem! — Družba 8V. Cirila in Metoda je dala ..Šolskemu Domu“ 1000 gld., sicer pa Ljubljana še ni dala ničesar temu imenitnemu narodnemu podjetju ob periferiji. To sramoto treba nekoliko popraviti! Vsled prošnje ženske podružnice „ Šolskega doma1* je gospa dr. Terezina Jenkova rado-voljno prevzela nabiranje doneskov po Ljubljani. Naj bi tudi Slovenke po drugih kranjskih mestih posnemale požrtvovalno gospo ter nabrale nekaj svotic za ..Šolski Dom“, da se tako oddolžimo bratom na Goriškem!
Odbor ljubljanskega uradniškega konsum-nega društva je v seji dne 16. t. m. izvolil gospode: Rač. svetn. Antona Svetka načelnikom, prof. Brežnika podnačelnikom, poštn. kontr. Ferda Tomažiča ekonomom, poštn. ofic. Fr. Kenka knjigovodjo, poštn. asist. Mih. Palčiča blagajnikom. V odsek za nakup blaga so bili od načelništva izvoljeni gospodje. Prof. Dav. Karlin, sod. nadkontr. Jos. Kobali, učitelj Leop. Armič, Mih. Palčič in Ferdo Tomažič. Odsek nadzornega sveta se bode konstituiral pozneje.
Shod v Dobrunju priredi jutri „Slov. kat. delavsko društvo v Ljubljani. Začetek ob 7*4. uri popoludne. Na dnevnem redu je: Gospodarsko vprašanje, slovenska univerza, razgovor o dohodninskem davku, raznoterosti.
Veselica šentjakobsko - trnovske ženske podružnice sv. Cirila in Metoda bo v nedeljo dne 10. julija t. 1. na vrtu Virantove gostilne; pri neugodnem vremenu v gostilniških prostorih. Prosimo, da bi se narodna društva na to ozirala, da ne bo nepotrebne konkurence.
Pevsko društvo ,.Ljubljana" naznanja svojim članom in prijateljem društva, da se jutri prične pri „ Virantu" kegljanje na dobitke v korist društvu. Dobitki: I. dobitek 30 kron, II. dobitek 20 kron, III. dobitek 15 kron, IV. dobitek 10 kron, V. dobitek 5 kron.
Velika slavnost v Sežani se n8 bode vršila dne 26. t. m., ampak dne 3. julija. Slavnosti se udeleže tudi malone vsa društva ob sinji Adriji; vrlo BD e 1 a v s k o podporno društvo11 v Trstu aranžuje za dan 3. julija
poseben vlak iz Trsta, ki privede na stotine udeležencev v Sežano. Udeležba bode torej ogromna. Ze zdaj je zanimanje za to slavnost jako veliko, kar se daje sklepati iz tega, da se delajo obsežne priprave na daleč okrog. Saj pa tudi gre za prevažno narodno stvar, namreč za zgradbo „Narodnega Doma“ v Trstu, torej za idejo, za katero je dolžan živeti in delovati vsak zavedni Slovenec.
V Št. Petru pri Gorici se je vršil preteklo nedeljo ustanovni shod krščansko socijalnega delavskega društva.
Podpornega društva za slovenske veliko-šolce na Dunaju odbor je do konca meseca maja t. 1. mej 53 revnih velikošolcev na Dunaju raz delil 1185 gld. 75 kr., 2119 obeinic po 25 kr., drugo pa v gotovini.
Najnovejše vesti.
Gleispach, kakor se poroča iz Gradca, se ne gane iz dvorca, kjer stanuje. Višje sodišče ima seje v plesni dvorani. Za stražo ima Gleis-pach 30 orožnikov in mnogo redarjev, ki stoje pred dvorcem.
V Brnu je zaradi zadnjih izgredov oblastvo prepovedalo obema narodnostima vse slavnostne obhode in vsa shajanja.
Nemiri v Galiciji so zadnje dni dobili anarhističen značaj. Kmetje in delavci se klatijo po vaseh, plenijo in podirajo hiše. Ne gre se več samo proti Židom. Bili so že krvavi izgredi.
V	Frisztaku so vojaki ubili 6 oseb, 5 jih težko, in mnogo lahko ranili. Jeden orožnik je lahko ranjen. V 32, vaseh je Židom vse popaljeno in požgane so tovarne za špirit. Pozvano je vojaštvo, da kroti ljudij. Židje beže.
Kasacijsko sodišče v Parizu je odbilo pritožbo Zole in priznalo kompetentnost sodišča v Versaillu.
Volitve na Nemškem. Izid dosedanjih volitev kaže, da so dobili katoličani 42 mandatov, socijalni demokrati 30, narodni liberalci 4, reform. stranka 2 in svobodomiselna stranka samo jeden mandat. Treba bo okoli 100 ožjih volitev. Krupp, vlijalec topov, je propadel proti | 'katoličanu.
Črnogorci so bili napadeni od Albancev. Nadaljujejo se boji mej Črnogorci in Albanci v okrožju beranskem.
Spanjsko-ameriška vojna.
Ameriški poročevalci vojnih novic znajo tako dobro lagati, da bi bili že davno vzeli San-tiago in Manilo, ako bi jo bili bombardovali s svojimi lažmi. Ubogi dnevniki morajo tedaj jeden dan poročati grozne novice z bojišča, drugi dan pa jih preklicevati kot neresnične. — Pri Guatanamu so stopili Američani na suho, a Španjci in celo vstaši so jim dali zobat smodnika, da so morali pobegniti.
Admiral Cervera naznanja, da ima v pristanu Santiago na razpolago dovolj živil in mu-nicije. Z Guatanamom Cervera nima zveze. Američani govore, da bodo nabrali še 100.000 vojakov in jih poslali na Kubo. Položaj na Filipinih je resen. Manila je obdana od sovražnikov. Amerika je poslala dne 14 t, m. tja novo vo jaško pomoč.
Rimske najdbe. Poleg „Narodnega Doma“, kjer se koplje temelj za ljublj. gimnazijsko poslopje, so našli dve kamnitni krsti in štiri gro* bove iz opek. Najdbe so, kakor kažejo priloženi novci, iz tretjega ali četrtega stoletja.
Škof Stros8mayer je poslal odboru za Pa-lackega slavnost v Prago krasno pismo, v katerem želi svobodo in zmago zapadnim in južnim Slovanom, da se zajamči moč cele države.
Svoboda na Hrvatskem. Župnik Ožegovid in kapelan Lepen sta po nazorih hrvaiske vlade hotela pri zadnjih volitvah ljudstvo spuntati (!,). Bila sta obsojena in nedavno so ju zaprli v navadno ječo v Stubici. V civilizovanih deželah z duhovniki, če so tudi politični nasprotniki, ne postopa tako nobena vlada. Hrvatskim časnikom je prepovedano o tem poročati.
Snega in dežja je veliko padlo zadnje dni | po Tirolskem. Kopališče Gastein ima popolnoma
zimsko obleko. Drevje je polomljeno in škoda zelo velika. Pri Št. liju na Štajarskem je voda pretrgala železnično progo in pošta iz Gradca ima po cel dan zamude. Tovorni vlaki ne bodo vozili tri dni, dokler se proga ne popravi. Tudi na ljubljanskem barju je izstopila voda. Danes je lep dan.
Razne stvari.
Velika povodenj v Zagrebu. V petek 10. t. m. po noči utrgal se je nad Zagrebom oblak. Potok Medveščak, ki teče skozi Zagreb, je nakrat silno narastel. Poplavil je vse bližnje ulice. Voda je, gospodinjila s toliko močjo, da je odplavila sode težke 15 meterskih stotov. Uničila je nebroj blaga. Tudi v okolici zagrebški je voda naredila veliko škodo.
V Belgiji je silen naliv uničil deset tovaren, in petnajst velikih mostov je popolnoma razrušenih. Škode je 15 milijonov frankov.
Dvoboj. Častnik Vorner od bosenskega polka in medicinec Prem sta ae dvobojevala v Gradcu. Prem je bil ranjen s pištolo, da je 8 dnij ležal v bolnici. Vrh tega je bil tožen zaradi dvoboja, ki je po avstrijskih zakonih dovoljen le vojakom, in ker se je za časa graških nemirov upiral strvži. Prem je bil v obojnem slučaju spoznan krivim in obsojen na trimesečno ječo.
V Pragi se je 15. t. m. otvorila velika deželna razstava tehniških izdelkov vseh vrst. Zastopana so dela priprostega rokodelca in izdelki, ki stoje na vrhuncu tehniške vede; zastopano je vse, kar je češki um si ali sam izmislil, ali prevzel od kulture drugih narodov.
Letina na Ogerskem obeta letos prav dobro. £aj, ko srednji stan ne bo imel ničesar od bogate žetve! Uže sedaj mrgoli po kmetih agentov raznih židovskih borzijaftcev, ki kupujejo žito v klasju, da bodo zopet mogli stiskati s svojo spekulacijo bedni narod. Če se jim ljudstvo upre, dali bodo pač streljati na nje in — mirna Bosna!
Krajcarji in polkrajcarji pridejo s 1. julijem ob veljavo in zgube s tem svojo denarno vrednost.
Prva slovenska razprava v grajansko pravni stvari se je vršila 14. t. m. pri c. kr. višjem deželnem sodišču v Trstu. Začetek je srečno storjen!
Slovensko cerkev v Chicagi so blagoslovili slovesno v nedeljo 12. junija t. 1. Iz Jolieta so se Slovenci pripeljali na slavnost s posebnim vlakom in godbo.
Kraljioa Natalija je zasnovala ekspedicijo žena, ki se bodo peljale na lastne stroške pomagat v boju ranjenim španjskim vojakom.
Poslano.
V št 36 »Slovenskega Lista« z dne 11. junija t. 1. priobčil je tukajšnji pečaraki mojster g. Alojzij Večaj »Poslano« glede oddaje pečarskih del za hišo meščanskega zaklada v Ljubljani. Le-to »Poslano« meri v prvi vrsti na slavni občinski svet ljubljanski in prepuščamo njemu, če se mu zdi vredno, nanj kaj odgovarjati.
Ker se je pa gosp. Alojzij Večaj v svojem »Poslanem« zaničljivo izrazil o naših delih, kar bi pri slavnem občinstvu lahko škodovalo našim koristim, priobčujemo sledečo »Izjavo« gospe Terezije Omejc, hišne posestnice v Ljubljani, katera je ustavila v svoji hiši pričeto delo, in je to jedini slučaj, v katerem se je naše pričeto delo ustavilo.
Izjava.
»Velecenjena tvrdka F. P. Vidic & Comp. v Ljubljani.
Jaz Terezija Omejc, posestnica v Ljubljani, na Karlovški cesti št. ‘24, izjavljam Vam, da sem dela, katera Vam je za mojo novo stavbo št. ‘24 na Karlovški cesti izročil stavbinski mojster g. Fr. Faleschini, samo radi tega ustavila, ker Vaša tvrdka tisti čas slučajno ni imela v zalogi navadnih cenenili pečij in bi bila radi tega prisiljena, dati postaviti boljše vrste peči. Ker pa sem radi prihranitve stroškov v svoji hiši hotela imeti peči priproatejše vrste, bila sem primorana delo oddati pečarskemu mojstru g. Alojziju Večaju.
Ob jednem pa izjavljam, da	sem prepričana, da bi
me	bila	Vaša tvrdka najboljše in najsolidneje postregla in
v vsakem oziru popolnoma zadovoljila.
V Ljubljani, dne 14. junija 1898.«
Iz	predstoječe »Izjave« spozna	lahko slavno občinstvo,
da	se	je	delo naše tvrdke jedino le	vsled štedljivosti gospe
Terezije Omejc ustavilo.
Sodbo v vsej zadevi prepuščamo častitim čitateljem, ker ne maramo s konkurentom, ki se poslužuje takih sredstev, dalje pečati se
V Ljubljani, dne 15. junija 1898
F. F. Vidio & Comp.
Dostavek uredništva. Za predstoječe »Poslano« smo odgovorni le toliko, kolikor določa zakon. Dostavljamo pa drage volje, da se po došlih nam informacijah solidnosti in vsestranski zmožnosti tvrdke F. t*. Vidic & Comp. v Ljubljani ne more ničesar očitati.
»Slovenski List“ so prodaja v Štc-fetovi prodajalnici pred škofijo in Podrekar j e vi prodajalnici na sv. Jakoba trgu. Posaipezne številke so po 8 kr.
Zahvala.
Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so nam ob bridki izgubi našega nepozabnega sina, oziroma brata, svaka in strica
Jožeta Omerse
izrazili brzojavnim ali pismenim potom svoje sočutje, prečastiti duhovščini, p. n. c. kr. uradništvu, c. kr. gimn. ravnatelju in profesorskemu kolegiju, sl. društvom, osobito »Slov. bralnemu društvu«, sorodnikom, prijateljem in znancem za mnogo-brojno spremstvo k večnemu počitku, slav. pevskemu zboru za ganljivo petje pred hišo Žalosti in na pokopališču ter p. n. gg. zdravniku dr. Savniku in kaplanu Renier-u za požrtvovalno skrb v bolezni izrekamo svojo najtoplejšo zahvalo.
V	Kranju, dne 11. junija 1898.
Žalujoči ostali.
Poslano. *)
Gospodu dr. Jožefu Kušarju, tu.
Pri zadhjih občinskih volitvah, ko so tisti nemški trgovci in obrtniki, ki žive od slovenskih grošev, sovražno nastopili proti slovenski stvari, obljubili ste na Hafnerjevem vrtu zbranim volilcem, da bodete pri prihodnji odborovi seji „Narodne tiskarne" predlagali, naj »Slovenski Narod" ne priobčuje več inseratov nemških tvrdk. Vsi smo to z veseljem pozdravili, kec smo bili prepričani, da bode »Narodu" v tem oziru moral slediti tudi »Slovenec". Doslej je odbor »Narodne tiskarne" imel menda že sejo, a »Narod" priobčuje še vedno inserate naših najzagrizenejših nasprotnikov ter jih s tem priporoča slovenskemu občinstvu. Vprašamo Vas torej: Ali ste kot mož svojo obljubo spolnili? Če ste jo, zakaj so odboru »Narodne tiskarne" nemški groši še vedno ljubši, nego napredek slovenskih trgovcev in obrtnikov? Zahtevamo od Vas pojasnila, ker ste obljubo javno izrekli — če se bodete pa molče vsedli na svojo besedo, potem vemo, koliko imamo Vašim in Vaših generalov obljubam verjeti pri prihodnjih občinskih volitvah.
Več slovenskih obrtnikov.
* Za to »Poslano« kolikor določa zakon.
je uredništvo le toliko odgovorno, 61 (1-1)
Slovenci! Zakurite na večer 4. julija v čast slovanskima apostoloma sv. Cirilu in Metodu po vseh slovenskih gorah in planinah prav mnogo kresov!
Razpis službe.
Pri podpisani posojilnici je oddati mesto
uradnega vodje
z letno plačo 1200 gld.	59	3—2
Prošnje so pismeno vložiti do 30. t. m. pri načelniku dr. Ivanu Šusteršič-u, odvetniku v Ljubljani.
Prošnji je priložiti: rojstveni in krstni list, nravnostno spričalo župnijskega in občinskega urada, zdravstveno spričalo, šolska spričevala ter izkaze o dosedanjem službovanju in o pridobljeni popolni sposobnosti za razpisano mesto.
V	Ljubljani, dnč 11. junija 1898.
Ljudska posojilnica,
reg. zadruga z neomejeno zavezo.
Alojzij Večaj,
pečarski mojster y Ljubljani,
Opekarska cesta št. 61.
priporoča svojo izborno zalogo vsakovrstnih
pečij iz glinaste snovi
od najpriprostejšili do najfinejših rnjave, zelene ali bele barve. Izdeluje na željo tudi peči v poljubni drugačni barvi.
Natančno izvršuje naročila na štedilnike ter jamči za vse svoje izdelke jedno leto.
  Cene nizke. ---------- 8	(62-16)
Hiiiiiiiiiiiiiiil
Splošno priznano
je kot najbolie odvajalno in prebavljivo aredstvo:
Sagrada Malaga-vino.
Cena 1 vel. »teti. 1 gld. 20 kr. Dobiti Je v deželni
lekarni pri Mariji Pomagaj M. Leustek
v Ljubljani.	51	(3)
Resljeva cesta štev. i, poleg mesarskega mosta.
Telefon štev. 68.
pmaaMa—BBgiaM
* im Albert Robida ».d«
JU v Ljubljani, Rožne ulice št. 6
km 26 (25-16) izvršuje po najnižjih cenah
I	sobna slikarska dela
mi v vsakem slogu in ima tudi na blagovoljni ogled jggj veliko zbirko najnovejših vzorcev. — Dela na de-km želi se vzprejemajo ob vsakem času. — Priporoča se sosebno za slikanje cerkev in kapel. — Naročajo se dela lahko tudi pismenim potom.
n
priporoča
J. Blasnikova tiskarna.
ižf
fPjfB	mehanik,
Ljubljana, Turjaški trg štev. 1.
(»KatolliU Dom.«)
Zaloga šivalnih strojev in bicikljev po najnižjih cenah iz različnih tovarn.
§£S~ Najnovejši izumi. Tg>®
Vsa v to str0ko spadajoča dela se točno in solidno in po naj« nižjih Cenah izvršujejo.
Za mnogobrojna naročila se udano priporoča
Ernst Speil,
mehanik.
28 (21-10)
»ooooooooooooot:
g F. P. VIDIC 4 C«, v Ljubljani
kamnosek,
v Ljubljani, Poljske ulice 28.
Priporoča se prečastiti duhovščini za vsa
kamnoseška oerkvena dela
oltarjev, prižnic, obhajilnih miz i. t. d.
Ima tudi lepo zalogo raznovrstnih	36	(21-8)
nagrobnih spomenikov
preskrbljuje na željo cele rakve.
Priporoča se tudi stavbinskim mojstrom in hišnim posestnikom za vsa stavbinska dela iz trdega kraškega kamna, katera točno, solidno in po nizkih cenah napravi.
Brezplačno izdeluje narise, napravlja obrise za cerkvena in stavbinska dela.
mm
x
ponujajo po najnižjih cenah vsakokoli množino
g zidarske opeke,
» zarezane strešne opeke
(Strangfalzziegel)
vj	(izdelane	iz	najbolje	znane	Vrhniške	gline) z zraven spadajočo
S stekleno zarezano opeko in strešnimi okni iz O	vlitega železa
X lončene pedi in štedilnike
X	(lastnega	izdelka)	42	(10-9)
g Roman - cement "M
X Dovški Portland-cement X kakor vse v stavbinsko stroko spadajoče predmete. ^	IMajniije	cene!!!
xxxxxxxxxxxxxxx:
| častitim odjemalcem piva!
P. n.
Usojamo si Vam uljudno naznaniti, da smo pridobili od gospoda Oda. Fammcr-ja
zalogo piva
S na Marije^ Terezij e cesti št. 2.
ter bodemo takoj svoje povsod na dobrem glasu znane
Češke izdelke piva
5	* v sodčkih in steklenicah
po gledč izvrstne kakovosti nizlci ceni razpečavali.
Ob jednem pripomnimo, da gospod O.lo Pununer ostane v naši službi kot voditelj zaloge ter bode naša skupna težnja točno in pošteno ustreči zahtevam častitih odjemalcev.
V prijetni nadeji, da nas blagovolite razveseliti z naročili, priporoča se z velespoštovanjem
| kneza Adolfa Josipa Sckvarzenberga pivovarna
«	v Protivinu.
H	V Ljubljani, dnd 4. junija 1898.	66	4—3
*
H
Odgovorni urednik: S vit osla v Breskvar, Izdajatelj: K ossotoij #Slovensbega Lista." Tisek J. Blasnikovih naslednikov v Ljubljani,