] Posamezna iter. K MO j Ob nedeljah K 2'— » S »TABOB* ishajo mk dan, tmtm j nedelj« in pruoikor, ek 18, ni s i d A. umom nulednjera dne ter etan« | mesečno po poiti K 20*—, ne ino* ■ sem s Ivo K 40'—, dostavljei na dom J K 22’—> prejeman T opravi A 20*—* Inaerati po dogovora« J Naroča ae on opravi -TABORA*, ■ MAJUBOB, Jur6U«r» ttUu iUr, *. PbsimSTA: P^vŠAJLrRAJSTA. ; /A* I H J L dL JHl m ■ » n«v« vedel noben zapadni Mi izguhii m !,loSo “i za čem stremi, morali bi Im?0 1rafif0C6 mado zgraditi tako, da bo najboljša in najsposobnejša. To ne pomeni, da moramo posnemati militarizem. Militarizem je sistem, ki vso državno upravo podre,juje vojaškemu duhu in zahteva, da bodi armada vzvišena nad vsem drugim. Militarizem pomeni nesorazmerno veliko armadp. ki že zaradi svojega števila ni obrambna, marveč napadalna. V naši republiki ni militarizma; vzgoja rtaše vojske in njena celotna organizacija stremi za tem. da se ustvari novn, demokratična annada. Ne bomo proti splošnemu razoroženju, pozdravljnmo ivash ing tonsko konferenco in njene tež-nje; vojno smatramo za veliko zlo. tod* obrambo za dolžnost! V današnjih razmerah moramo imeti armado, in če jo ; imamo, mora biti kolikor le mogoče po-i polna! • ! Bodočnost republike in našega naro-jda je odvisna od naše notranje politike, jod tega. kako bomo znali upravljati dr-: žavo. koliko razumemo in moremo ac !političnem in upravnem smislu! Preih [vsem nam je potrebna zmožna in dobr.>t administrativa, ali da se izrazim kon* ; kretno: nova. dostojna birokracija. Brez birokracije, brez uredništva In nameščencev ni države. N&šc uradništvo ima ■ nalogo, biti demokratično in repnhli-kancko uradništvo- Treba nam ,ie nove-|ga duha. novih metod, novega znanja in nove izobrazbe. • V zadnjem času — zlasti po vojni —1 se govori zelo enostransko in nasprotujoče o gospodarskih razmerah, kot da ir, podlaga vsemu družabnemu življenju in zlasti še dTŽavi; to je enostranski in nepravilni nazor. Država ima že kot taka svojo upravičeno avtoriteto; država je sati dolgega zgodovinskega razvoja. Gre za to, da ko država v resnici moderna, demokratična. Država, Iti urmtfvlja, ne pa gospoduje! Smisel za državo, državnost, mora pojmovati v demokratičnem' dtfliu predvsem urad« ništvd. Država ni poslednji in najvišji »umen ljudskega stremljenja, _ je pa nujno sredstvo v kulturnem življenju družbe. Anarhizem, brezdrže vje i» pro« tidraavndist — ti pojavi so kili že davno, v svetovni vojni pa, so iznova premagani. Dosegli smo samodejnost in obrsdvili državo, zato na hočemo imeti tako državo, ki ho v soglasju s potrebami nove dobe. Naša država mora imeti Svoj program, svojo id?jo: upravičenost naše države mora priznati vsa Evropa, v prvi vrsti pa državljani, slehrni misleči posameznik! Pritožbe zoper parlamente so tako stare, kakpr parlamenti sami; povojna nervoznost je te pritožbe samo še povečala., Y resnicPpa so one čudna-samo-clpdožba volil cev, kajti parlamenti so povsod, zlasti še stari parlamenti, samo odraz volil,čev in reprezentirajo volilno po njihovem moralnem stanju in po njihovi izobrazbi. No preostane nič drugega nego zahtevati vedno in povsod, dg se naj izvolijo v parlament poslanci, ki hrulo zmožni kontrolirati vso admini. strani jo in ki bodo sposobni za državo* tvoimo delo. Problem dejnok ra tič p 11; strank in demokracije sploh,, je v veliki meri problem -voditeljev. * Moderni parlamentarizem ima nalogo, da zagotovi politični izobrazbi in strokovnemu znanju ono mesto, ki jima gre; Lenin je dejal nedavno, da so analfabeti izven meja političnega življenja. Gotovo. Izgloda pa, da jo pojem političnega analfabetizma zelo relativen. — Če ne ohranimo strogega kulturnega ocenjevanja, ne moremo strank, demokracije in parlamenta obvarovati pred demagogijo. • ' » Čc hoče naša država voditi res kulturno politiko, nam je treba poglobiti politično izobrazbo. To pa pomeni, da mora vse družabno življenje temeljiti pr moralni podlagi človečnosti in na irealu pravičnosti; ta podlaga-mora biti skupna, vsem strankam in frakcijam, sicer se družba ntoiftižira, nastane brezplodna borba med strankami in strančicami, koterijami in zvitimi posamezniki, družba postane plitva, šuvo* v a in rte častna. Kul In rti a politika pomeni, da se vlada in parlament pobrigata ne samo za uspešno goepodal-stvo in finančni red, marveč tudi za uspešni razvoj znanosti, filozofije, umetnosti in verskega živi jek n ja. Propast treh velikih držav: pruske Nemčije, habsburške Avstro-Ogrske in romanovske Rusijo jo lahko mislečim ljudem v svaijlo. Ni dovolj, če imamo državo in samostojnost, gre za to, kakšna je država, kakšna samostojnost in čemu. I-z tega stališča zahteva n n še s0l- L«~r"»!i;". — '.!■'■■■»__■.. “"Ljjjiii.auLLmj,"*. B. BORKO: / De!o sn prosti čas. Konec. , Zdravnik prof. dr. l)riml govori o prostem času z medicinskega stališča: neurejeno del^ povzroča utrujenost, prenasičenost in iz te se .večkrat razvije nesposobnost zardelo ali pa mržnja do deta. Opozarja na ameriške vzglede. V Ameriki vsa javnost skrbi za to, da se delo zaščiti s primernim počitkom; Tako se narod vedno vzdržujo v pridnosti in podjetnosti, njogovo veselje do dela 110 poneha, moralna in intelektualna moč obrani vso svojo pro-most. ^N ajbol.j priporočljivo sredstvo za od počitok je in ostane — bivanje v prirodi- Tera/. rokol bi — osnovnim odgo-vorona slede odgovori raznih praktikov. Vseučiliščni profesorji-učenjaki so vecjidel prijatelji narave. 8koro vsak au^vaja, da mu je izza napornega znanstvenega dela najljnbši iaprehod v pro-sto naravo, kar najbolj prog od ljudi in vsakdanjega življenja. Filozof 'va- stvo temeljiti-K reform; naša skrb’ bodi posvečena otroku in dopuščajoči mladini! 7 v '.‘ * • - ! - • . • f V ' *- ... Komunizem se zahteva in utemeljuje z demokratskim načelom enakosti- Toda gospodarska enakost, ki jo hočejo, ni komunizem. Skupna lastnina jo nekaj drugega kakor enakost. Enakost ne obstoja nikjer, niti v zgodovinskem raz* voju, niti v naravi. Povsod, v celi prirodi in v človeški družbi, vlada neenakost- Ravno vsled tega ima človek ideal enakosti. V. praksi pomeni enakost zmerno stopnjo neenakosti. Prva skrb soeijalne politike mora biti, da so odstranijo prevelika socijalna nasprotja. Demokratični ideal enakosti zahteva nadalje, da se naj zatre škodljivo ih nelepo razkošje in pohlep po nasladno-stih; ustanovitelji demokracij so vedno posnemali spartanske vzglede starih Rimljanov. Tudi v modbrnem socijali-zrnu je precejšnja doza rousseau izma. Neenakost do gotove meje opravičuje individualizem, brez katerega ni mogočo uspešno gospodarstvo in uspešna delavnost družbe. Individuji pa in njiho* va sposobnost za delo sc razlikujejo ne samo po količini, marveč tudi po kakovosti. Dosedaj so se delali komunistični poskusi zgolj v malih občinah in večji-dol ha verski podlagi fer so trajali kratko časa. Zares, kakor nam pričata že družina in prijateljstvo: komunizem je mogoč samo med ljudmi, ki so nravno in umsko na visoki, da, najvišji stopnji razvoja. Prvi komunistični teoretik Platon je zahteval najstrožji moralni red; zadnji veliki teoretik Mars smatra komunizem za poslednjo in najvišjo stopnjo zgodovinskega razvoja. Ruski poskus je končal tako strašno vsled toga, ker je bil storjen na neizobraženem in moralno raztrojcnem narodu. Komunizem izvira bolj iz načela bratstva, kot pa iz načela, enakosti in svobode; komunizem na čisto gospodarskem in mate-ri.iniističnem temelju je sploh nemogoč. S trdno vero v lepšo bodočnost! Braga, dne 3. januapja. Praško časopisje prinaša novoletno poslanico prezidenta Masatfyka. Ni lista, ki bi ne našel par toplih, prisrčnih besed, da izrazi svojo simpatijo velikemu duhu današnje Češkoslovaške, pre-zidontu Ma.sa.ryku. V komentarjih, ki jih prinašajo listi vladne »pjetke«’(vla-dne koalicije), opažamo resno umeva-nje današnje politične situacije. Češko* slovaški vodilni politiki uvidevojo, da so^ današnji narodni problem ne da izločiti iz mednarodnega okvirja. P rezident Masaryk je lepo dejal: »Ni dovolj, da imamo državo in samostojnost, treba jo, da imamo državo, ki bo v soglasju s .potrebami'časa. državo s svojo obče priznano idejo! Ta program, konsekvenca Ma sarykovega humanizma, a hkrati tudi razvoj, nujno4 češke napredne kulture, se udejstvuje tudi v praktični politiki. Danes še obstoja v* iskanju, tipanju, a ni daleč dan, ko se bodo pokazali realni sadovi, r—..v.----1— _ ------»............. 1...... rovka so v prostem času zabava s svojimi otroci, zlasti z malo Libuško. Pravnik Kadlec v počitnicah pogosto dela na vrtu. Orijentolog dr. Musil u-gotavlja, da jo še vedno dijak, ker si vsled svojih prepogostih potovanj po daljnem Orijentu in svoje vroče ljubezni do znanosti ni mogel ustanoviti luštnega ognjišča. Počitnice preživi pri svojih starših na moravski vasi. kjer dela kot delavec pa polju. Vpokojeni uni verzitetni prof. Chodou nek y je star raz: meni, da ga milijoni neukih, a dobrih ljudi ne bodo spoznali. In ta obraz kaže sovraštvo do onih, ki ne priznavajo klerikalnega monopola na vzgojo in probudo naroda! Škofje' so vpregli duhovščino v borbo proti Sokolstvu. O sokolski ideji pravijo, da je protikrščanska, o sokolskih voditeljih, da kvarijo ljudstvo in mu trgajo iz src stare svetinje. H voj čas smo žc citirali zagrebški pastirski list. Pozneje so izdali slični pastirski list tudi dalmatinski škofje. V tem se jasno odseva borba med lučjo in temo. S silo hoče vladanja željni na 7protnik zatreti demokracijo srca in lika ter zagospodovati znova nad na-ixli- _ To gibanje sc širi iz Rima. Utemeljitelj klerikalizma med Slovenci, dr. Mahnič, je« bil velik steber Rima. On ne oznanjal intomacijonalizem in ver3 sko nestrpnost. Rim še deluje dalje. Njegovi apostoli sejejo anržnjo, zavist, neslogo in nered. Kličejo anatemo nad vsemi, ki se jim ne uk'Ioni jo. In ven dar: Kdo se boji teme! Boji ^e samo oni, ki dvomi o luči. Oni, ki sam ne zaupa svojemu srcu, umu in volji. Jugo-slovenski Sokol napreduje. Njegove pe-roti so usmerjene v višave, njegove oči merijo sinje nebeško prostore. Ven iz blata in strasti, na solnce prave svobode, bratstva in srene kulture! El lux"in tenebris lucet . . . Politične vesti. * Odklonitev zahteve po zadoščenju. Glasom francoskih poročil jc beograj tka vlada odklonila od Italije zahtevano zadoščenje. ‘Italija in trianonski mir. Madžarski lLst »Hirard« komentira zasedbo išemronja po Madžarih s sledečo ume' Siam opazko: »Vlomili smo prve duri trianonskega miru- Go so nam je posre uil predor na tern mestu, se nam mora tudi na drugem«. List zah, n ra. da naj S®, na vseh ozemljih onkraj demarka-tujske črte izvrši plebuVt To so posle dice beneške pogodbe, tega »prijazno ga« vtikanja .Italije v srednjeevropske lamiere! Le več lako >e bo smejal, ne bomo niti mi, niti Ita lija. * Francija in šibeniški incident. Pa . tfiški »LTIomme Libre« komentira zahteve italijanskega konzula v Splitu povodom incidenta v Šibeniku ter pra iv« Italijanska vlada nastopa proti beo (grajski vladi, kakor nekdaj dunajska fvlada., ko je poslala svoj slavni ultimat Nepotrebno je omeniti, da spopad v Ši t seniku ni pravzaprav nič proti ža id A arn, ^rlancozov v Turini, Benečiji in rugod. Zi našim dolgim prijateljstvom « a yo smo dokazali, da nam je bilo ma o za čast Francije. Dozdeva se, cia bodo Italijani zopet pričeli z novim žalitvami napram Franciji. . Schober o sporazumu s Češko ov asko. Povodom novoletnega, cesti .nnm j« avstrijski kanoelar razv.l sli-j ,, an^aje situacije in se v prvi vrsti tnn<'v a vet r ijsko-češkasl ovaškeg a ZUma' - ^r- Schober je točko za 1 vsenemške in klerika!« »e napade na to pogodbo in dokazal, kakšen uspeh ne dosegla Avstrija potem sporazuma s Češkoslovaško. Vse-liomCi, ki menijo, da bo velika Nemčija kar čez noč pohrustala Češkoslovaško zaradi gospodstvažedjne nemške tnanjšine v tej republiki, in Klerikalci, ki še vodno sanjarijo o obnovitvi »katoliške srednjo Evrope, v kateri bi bil kralj samo vatikanski valpet, rnjejo iproti mirovnim pogodbam in odklanjajo vsak poskus, da bi prišlo do sporazuma. Tem razgretim glavam je kan-relar Scbobor napravil mrzli novoletni poliv. * Kako sl Madžari pripravljajo tla v Angliji, »Peeti Hirlap« javlja, da 66 je na osfordsK univerzi osnovalo 'društvo za obrambo madžarske samostojnosti (Oxford-comitee for HungaTian Selfdetermination). K temu društvu je pristopilo več profesorjev, dijakov in tamošnjih meščanov. Izdalo je letak o mah antanti (The touth about the little Sntente), da bi »vsa inteligenca izvedela, kakšna krivica se godi svobodoljubnim in pravičnim Madžar mv:.^ Za nimivo je, kakšno pažnjo posvečajo n. pr. angleški lordi nedosojenemu ma« džarskemu kralju Karlu Habsburgu. Kakor znano, so ga povabili na otoiv Wight, ki slovi, kot zbirališče angleške aristokracije. Tajno oboroževanje Nemčije. U-gledni angleški list, ki se odlikuje po svoji stvarnosti in treznem presojanju dogodkov, prinaša celo vrsto člankov svojega monakovskega poročevalca, ki opozarja na tajno oboroževanje nemških monarhistov. Prinašamo po pra« širi h »N. L-« par podatkov: V Nemčiji obstoja — kakor je splošno znano organizacija prijateljev stara Nemčije, kateri stoje na čelu bivši vojni vo ditelji, »aktivni« častniki. Ni organizacije, ki bi delovala s tako vnemo, kakor deluje ta organizacija. Z vsemi sredstvi skuša oslabeti vpliv sedanje vlade in ustvariti med prebivalstvom ne zadovoljstvo nad vsiljenim- mirovnim stanjem. Najvplivnejša je ta organizacija na Bavarskem, kjer nosi ime »Ludendorfova skupina«. V tem odse« ku se nahaja znani polkovnik Bauer, ki je pripravljal 1. 1920. rusko-nemško madžarsko reakcijonamo zvezo prot mirovnim pogodbam, nadalje junak izza Kappovega puča pl- Kahr, več drugih častnikov in dva 'avstrijska generala. Že ponovno je skušala »Ludendorfova skupina« zrevolucijonizirati Bavarsko. Borba med Berlinom in Miin« chenom, ki nista bila nikdar dobra prijatelja, je zna-n tudi najširši javnosti. Ta nasprotja vneto podpihujejo zagrizeni monarhisti ter reakoijonarci bele in črne barve. List nadalje dokazuje, da nekatere nemške tovarne na skrivaj izdelujejo vojni materijah Nemški tehniki so iznašli izpopolnjeni tip strojne puške, ki deluje s pomočjo električnega toka. Ta puška lahko izstreli v eni minuti v katerokoli smer 6090 strelov; vojak, ki jo ravna, je lahko pol milje daleč od puške.1 Ni res, da so Nemci znižali svojo državno hrambo na 100-000 mož, kakor določa versaillska pogodba. Nemci vzdržujejo mnogo več častnikov, kot bi jih smeli imeti v razmerju z omenjenim kontingentom in imajo vt rezervi edinice bodoče nemške armade, katere obrisi se dajo že sedaj razločiti. Tisoče demobiliziranih vojakov sipada pod oblast, ministrstva za javna dela, ki jih lahko nemudoma mobilizira. To je kontrolna komisija že razkrila. — Bavarska je pravo ognjišče maščevanja. Ima dobro organizirano vojsko-- 40 odst. bivših vojakov, bi v slučaju potrebe pristopilo k »Luden« dorfovi skupini«, t. j. 300.000 mož za reakcijonarni vojni kader!- Na Bavarskem so na dnevnem redu politični umori. Miinchen je v stalni zvezi z madžarskimi, avstrijskimi in berlinskimi monarhisti. Špijonaža je silno razvila. Monarhisti si beležijo imena oseb, ki jim s svojim sedanjim delovanjem kri žnjo račune. Člani njihovih organizacij morajo priseči, da verujejo v poslanstvo nemškega naroda na svetu »Velika Nemčija je največja cilj!« * Volitve v Angliji. Uoyd George namerava izkoristiti sedanjo politično situacijo na Angleškem za svoje strankarske špekulacije. Londonski listi ska raj soglasno zatrjujejo, da bo ministrski predsednik takoj po sklepu konto renče v Cannes predlagal Kralju 'Juriju, naj razpusti parlament in razpiše nove volitve. To bi se zgodile pred 30, januarjem. Lloyd George snuje novo vladno stranko, v katero M stopila večina unionistov in pa liberalci. Ta stran ka b' se vrgla v volilno borbo s pro gramom: gospodarska rekonstrukcija Evrope, veljavnost , irske pogodbe in -vvashingtonskega sporazuma. Ostale stier-ke so trenutno v slabšem položa ju in si ne žele volitev pred jesenjo. Zviti Lloyd George pa hiti, da kuje železo, dokler je vroče. ’ * Pred novo ofenzivo v Mali Aziji* Iz Carigrada se poroča, da pripravljajo (Turki novo ofenzivo proti Grkoma« * Položaj v Egipta se boljša. Iz E- gipta poročajo, da se položaj vidoma boljša. Vojaški ukrepi še ostanejo nadalje v veljavi. Zanimivosti. Originalni davki. — Dva kilometra dolga zahvala. — Kratka krila — dolgo življenje« — Beraški milijonar. — Nepričakovana sreča. Okrožni svet v Ruščuku na Bolgarskem, je uvedel v svojem področju nove vrste davka, lcakoršnega niti iznajdljivi Američani nišo iznašli- Tako se plača n. pr. za gostovanje z godbo 500 lejev. Kdor hoče imeti pravico, da se sprehaja z lepo in fino izdelano palčko, plača 100 levov. Da pa se ženski svet ne bo mogel Togati moškim z obdačeni mi palicami, plačajo tudi ženske za luk« suzne solnčnike in dežnike 100 levov davka ali pa smejo nositi le čisto navadno domačo »maralo«. Vsaka lepo tiča, ki ima dckoltiramo obleko, se mora izkazati s posebnim dovoljenjem, ki 6tane 500 levov. Kratko krilo, ki pokriva marnje od predpisanih 30 cm od pet, stane 500 levov več. Kontrolnim organom služba seveda zelo ugaja ter jo vrše zelo vestno. Sredi ulice kontrolirajo legitimacije, pobirajo davek ter izdajajo potrdila. Davku so podvržene tudi prozorne. nogavice, za katere je treba plačati 500 levov. Tudi čevlji so, če so višji kot 30 cm, obdačeni po 200 levov; za otroške igrače je odmerjena višina do 200 levov, a za luksuzne ku-žeke pa morajo plačevati razen splošnega pasjega davka še 5000 levov. Da donašajo ti davki lepe vsote, je pač razumljivo. ♦ * • Dva kilometra dolgo zahvalo je dobil predsednik Zedinjenih držav Har« dingi 200-000 ameriških žensk, med katerimi so predsednice raznih ženskih društev s članicami, je predalo. državnemu tajniku listino, v kateri izrekajo ameriške ženske zahvalo za sklicanje razorožitvene konference. Ta listina je dolga 2 kilometra. Namotana je na valjar ter povezana z belimi svilenimi traki. V enem mesecu jo praromala vse Zedinjene dTŽave ter bila. podpisana od vseh ženskih društev. Dvomimo pa, če se bo predsedniku Hardingu zljubilo, pračitati to zahvalo do konca. • »Po mojem mnenju je vzrok, da u-mre več moških nego žensk ta, da je ženska koža zraku bolj pristopna. Kratka krila so za zdravje zelo koristna ter bi želel, da bi jih nosile žensko še dalje in še — krajše«. S temi besedami je začel svoj govor na zdravniškem kongresu ameriški zdravnik dr. La\v-rawson Bro\vn. Trdil je, da je kratko krilo zelo dobro sredstvo proti tuberkulozi ter da on predpisuje v svojem zdravilišču, da hodijo bolnice samo v hlačkah. To se ne glasi ra.vno preveč snanstveno, pač pa zelo — vabljivo. • V neki newyorški bolnici je umrl berač William Smith ter bil pokopan na državne stroške. Pozndje pa so našli njegovo oporoko, podpisano z njegovim pravim imenom Rudly Jardinee, s katero zapušča siromakom — 1 milijon dolarjev (290 milijonov naših kron). V svoji oporoki pravi: »Mnogokrat sem imel v življenju srečo in -nesrečo. Jaz, ki 6©m se gibal v svojih srečnih -dneh v najboljši newyorški družbi, sem bil končno prisiljen, beračiti po.uficah. Ne znatni del denarja sem si prihranil in lahko bi bil udobno živel. Toda od te svote nisem hotel vzeti niti centima ter sem raje še dalje prosjačil. To jo moja osebna zapuščina, ki se naj razdeli med siromake in porabi v dobrodelne namene«. Y Humsunu je živela siromašna družina, ki si je s trdim delom služila svoj vsakdanji Kruh. Dobrih časov niso poznali. Te dni pa je došlo poročilo, da jim je zapustil nek’ oddaljeni sorodnik v Ameriki 36 milijonov mark. Stari oče je od samega veselja umrl, drugi pa slavijo svojega dobrotljivega »strica« \ t • t O ©© Podpirajte Juq. Matico! eaEcBiEaaiBEiajaaeieeei Dnevna kronika. — Vesti o kraljevi zaroki, Ker ja ministrsko predsedstvo izdalo komunike, da bo Nj. Vel. kralj Aioksar.de? preživel pravoslavni božič v družini rumoDskega kralja v Sinaji na Ru< mlinskem, so nekateri beograjski listi urno razkrili novico, da se bo kralj zaročil z rumunsko princeso Mariolo. To vest so prinesli potem vsi nedeljski listi- Seveda je bila ta vest izmišljena — kdo ve, iz kakšnih motivov — in jo je presbira takoj uradno demontiral. So pač pri nas ljudje, ki vidijo travo rasti in o tem pišejo v časophbi. — Poslanec Pišek umrl. Včeraj je umrl v Slivnici klerikalni poslanec F. Pišek. Pogreb se vrši v nedeljo popoldan. V ■ — Država, javnost in žurnalisti. VI nekem praškem listu objavlja predsednik Zveze čeških novinarjev g- Peli-šek sledeči memento, ki velja tudi za jugoslovanske razmere: »Z resničnim zadoščenjem prinašajo dunajski listi poročilo, da 6e je na Novo leto vršila slavnost ustanovitve penzijskega zavoda avstrijskih žumalistov. Te slavnosti se je udeležil minister za sooijalno skrb dr. Pauer, ki je dejal v svojem pozdrav nem govoru: »Ni še obžalovala nobe« na vlada, če se je v zadostni meri pobrigala za žuhnalistiko. Niti najpopolnej-ša vlada ne more pogrešati pomoči no-vinstva. Misleči državniki v zapadnili državah so to umevali že zdavnaj in tisk je bil najvažnejši impomdeiabile antantnih kabinetov. Na palubi državne ladje zavzemate vi, žurnalisti, najvažnejše mesto.« Takoj na to se je ustanovil odbor iz zastopnikov nameščencev in lastnikov listov. — V Avstriji imajo novinarji novi moderni tiskovni zakon, ki so ga izdelali sami, imajo novinarsko zbornico, so preskrbljeni za slučaj onemoglosti in starosti. Mi imamo, če nam po štiri ali petdesetletnem* napornem delu pade pero iz utrujenih rok, miloščino ali bedo. Shakespearov junak je preskrbljen z nasveti, mi smo preskrbljeni z obljubami in lepimi besedami kabinetov in ministrov. Za nas še ni storilo v četrtem letu po osvobo-ienju nič pozitivnega. Zato nam pa o« čitajo, kjer le morejo, da imamo legitimacije za železniške vožnje, za katere pa plačamo več, kot bi bili izdali za svojd itak tako skromna in redka potovanja- Imamo vzrokov dovolj, da lahko v marsičem zavidamo avstrijske tovariše«.•— Mi jugoslo-venški žurn ili-sti bi lahko tem besedam češkega tovariša pristavili samo to, da je naš položaj še slabši- Morda je edina dobrota, da nas ministri ne pitajo z obljn-burni in frazami. Smo »zdraveiši«. če čitamo na njihovih obrazih: 'Pojdite, saj nam stojite v-luči! I-us — Za nedeljivo Slovenijo se je izjavil na zadnji svoji seji. kakor poročs zadnji »Slovenski Gospodar«, okrajni zastop v Šmarjah in sicer radi tega, ker »se da enotna Slovenija »nailepše« in »najceneje« upravljati«, ker bi se z u-stanovitvijo dveh oblasti »naložila na ramena davkoplačevalcev nova bremena« ter bi »delitev spravila okrožji v nevarnost, da postane mariborsko plen Nemške Avstrije, ljubljansko pa plen lačne Italije«. Posebno »tehten« je ta poslednji razlog, ki kaže, da sede v tem okrajnem zastopu veliki modri možje, na katere opozarjamo beograjsko vlado, naj jih, če le mogoče, sprejme v diplomatsko službo, da ne gredo brezplodno v »izgubo«. Vsled tega sklepa je sedaj razdelitev — padla v vodo. Slovenija ostane enotna oblast in sicer e sedežem v — Šmarjah. — Invalidom in vdovam delavske zavarovalnice zoper nezgode v I jnb-Jjar.J naj služi v vednost, da «e bodo »c.čenši g 1. jan. 192? renta in draginj-ske doklade nakazovale: 1. dc L b K (vštevši draginisko dokb-utj) za 5 nic-cerov vnaprej, 2. do 200 K (vštevši kr ginjsko doklado) za S mesece vnaprej, 3. nad 200 K (vštavši draginjsko dokle do) pa vsakomesečno. — Zopet ponarejeni češkoslovaški bankovci. Dunajske banke so ugotovi« le, da se nahajajo zopet v promCu ponarejene češkoslovaško novčanicc po f K. Kljub vsemu prizadevanju se ?e ni posrečilo prijeti razpečevalcev teh fal zifUsatov, 3T?nry SUJ ® B O H' 8. jgnuatja TD22 W—> Dvojna mera in dvojna Kultura pri nas in — pri koroških Nemcih. — Koroški Nemci nadaljujejo dosledno svoja nasilja nad slovenskim prebivalstvom. Na Novo leto so prepovedali u-prizoritev igre »Deseti brat« v popolnoma slovenskem kraju Globasnica v Podjunski dolini. Dasi prinaša ta igra povsem nedolžne slike iz našega narodnega življenja, ne da bi se Nemcev ali politike sploh kje omenjalo, je prepovedalo velikovško okr. glavarstvo to igro radi tega, ker bi »znala pouzro-čati razburjenje in nemire« pri političnih nasprotnikih- Na ta način lahko prepovejo na Koroškem sploh vsako slovensko besedo! Ali pa na primer drug slučaj! V Velikovcu bi bil moral prevzeti posojilnično gostilno na novega leta dan nov gostilničar. Isti dan pa so jo zaprli in se je na intervencijo izrazil uradnik pri, Okr. glavarstvu v Velikovcu, da je novi. gostilničar imel za časa plebiscita nekje nek »Majster-stiiberl «in je agitiral takrat za Jugoslavijo. S takimi »postavnimi« vzroki u-bijajo uradi tam naše obrti in naše o-brtnike- Te vesti to prišle v Maribor ravno na dan, ko sb imeli nemški akademiki svoj strogo zaključeni »elitni ples« pri Gbtzu! To prireditev, ki je bila omejena sprva samo na vabljene goste nemško narodnosti, jo vlada dovolila, dasi jo policija vedela — (in toraj gotovo poročala tudi v Ljubljano) — da je večina prirediteljev učlanjenih v nemških buršovskih društvih v Gradcu, kakor pri nemškem Tur.vereinu, Styria, Germania, Markomauia, Rae-thia itd. Marsikleri nosi kot javne dokaze izvršujočega članstva ponosno svoje »šmise« na licih, drugi pa sploh tega ne tajijo. Da se odtegnejo naši vojaški dolžnosti so ti dični sinovi mari-eojgskih vdenemeev v Gradcu in na Dunaju oiptirali za Nemško Avstrijo in bnajo tudi nemške potne liste. Tudi to jo bito policiji znano. Da taki elementi no morejo zahtevati zase iste pravice kakor naši državljani te ali one narodnosti je jasno in je povsem irelevantno, če' podpišeta prijavo na videz dva gospoda, ki sta menda blagovolila o-stati še naša državljana in ki znata za tako namene tudi slovensko! Vlada je morala dobiti tudi že lansko leto poročilo, da ples teh buršakov, ki vabijo vedno izključno nemško naeijonalno družbo, tako da lojalni Nemci že od5 klanjajo to prireditev, res razburja slovensko občinstvo, posebno ker li gospodje našim akademikom v tujini škodujejo kjer le morejo. Ce pa je vlada to prireditev vzlie vsemu temu vendar le dovolila, jo to dokaz izvanredno kulanee in naravnost viteškega pojmovanja naših pravic naprain najodloč-nejš.itn zastopnikom agresivnih pan-germanrdvih tendenc, ki imajo svoje tarišče in,zbirališče! ravno v buršovskih dijaških društvih raztresenih po 'emciji in Avstriji. Ta noblesa jo tem večja, ker se ravno ne gre za mirno in lojalne naše državljane ampak za elito nemške — iredente! Zato bi bi.lo*abso-1 utrlo treba, da naša vlada o priliki kakih pogajanj prav energično opozarja avstrijsko vlado, na način, kako se pri nas pojmuje kultura, dasiravno take plesne prireditve niti no spadajo med kulturne. To ‘jo tembolj potrebno, ker to postopanje naše vlade ravno pri teh krogih ne najde niti najmanjšega pri znanja in razumevanja. Kavno v nem-skonacijonalnih listih, kakor v »Grazer d agblatt« itd- je najti vse polno zlaga* nih pritožb o »brezpravnosti« Nemcev v naši državi, zastopnik naše vlado je po prigoljufanem plebiscitnem izidu v Celovcu izjavil, da naša vlada koroških Slovencev 110 bo pozabila! Bil bi že skrajni čas, da naši poslanci tudi. nove ministre spomnijo na to obljubo! — Učimo se ruskega jezika! V Nemčiji sc zadnja leta opaža nenavadno zanimanje za ruski jezik. V vseli večjih mestihposobito v vzhodnem delu, delujejo tečaji za učenje ruskega jezika. V nekaterih mestih jih je celo več. U-deiežba^ je taka, kakor je mi nismo va-Dmjui nobenem jeziku, ki so morebiti poučuje pri nas. Nemci se ne uče jezikov z lahkoto, a vztrajnost in krepka volja premagujeta vso težave. Na tem mostu sem že ponovno opozoril, kako in s kakšno obilno darežljivostjo podpira nemška vlada r«»kr> knjižno produkcije. Nedavno je dobila znana knjigarna L‘adišnykov. v Berlinu, ki izdaja ruske knjigo, 2 milijona mark vladne subvencije. Nikdar še ni bilo med Neruci toliko zanimanja za Slovane, posebno za Kuse, kakor ga kažejo sedaj. Ta izprememba ima globoko korenine in bo treba zopet in zopet razmišljati o nji. Nemci imajo občudovanja vredno sposobnost akomodacije, t. j. oni se hitro prilagode vsaki izprornem bi, 110 da bi pri tem izpremenili tudi svoj prej. šnji značaj. Nemci se danes postavljajo kot veliki in odkritosrčni prijatelji Kusov- ,Vloge so si krasno razdelili: vsaka ruska stranka ima v Nemčiji krog svojih prijateljev, in zaščitnikov in vsa ruska inteligenca je prepričana, da so Nemci izpremenili prejšnjo rusofilsko naravo. Dovolj je znano, kako in koli ko skrbe komunisti v Sovdapiji za gor-mauofiisko vzgojo ruskega naroda. Km sija leze polagoma v nemški tabor; to je dejstvo, ki se ne da izpodbiti in ki je za bodočnost Slovanstva velike važnosti. Nemci se uče ruskega jezika in por -pirajo Ruse z vsemi sredstvi, ker se jim bo ta trud rentiral tako obilno, kot doslej 'še nobeden ekspanzivni poskus. Nefnška inteligenca bo šla v Rusijo in tam vršila misijo, ki bo imela uedo gledne uspehe. Dr. Kramar je v novo letni številki »N. Listov« toplo pripo* ročal Cehom, naj se uče ruskega jezika in, ne izpustijo izpred oči nevarnosti, ki preti slovanski ideji v Rusiji. Učenje ruščine ima tudi čislo praktične prednosti. Rusija bo ostala to, kar je bila in je: največja evropska država. Mi smo seda-j. v samostojni državi in bomo morali iskati gospodarskih, trgovinskih stikov z vsemi večjimi državami, posebno pa še z Rusijo. Naj se razširi tud^pri nas geslo: Učimo se ruski! Zanimajmo se za Rusijo! Imejmo prec očmi ruski narod, ne pa njegove vlade starega ali novega sistema, Vlade preidejo, narod pa ostane. Slovanstvo se bo rešilo samo z. realnim delom, ki bo imelo idealne smotre, ne bodo ga zdravice ginjenih »slavjanofilov«, ki meni jo, da’ obstoja vsa filozofija ruskega problema v besedilu pesmi »Bože carja hrani«. In začetek realnega dela je: temeljito spoznavanje in praktično, podrobno delo! Kus — Tihotapstvo tudi ob naši meji na pram Avstriji še ni izumrlo. V sredo je hotela pri Lučanah prestopiti večja družba tihotapcev avstrijsko mejo, pri* šli pa so v roke nekemu avstrijskemu obmejnemu stražniku, ki jih je ustavil Tihotapci so obstali, ko pa jo priše stražnik k njim, so ga napadli ter te žko ranjenega pustili na tleh ter zbe žali. Ranjenega stražnika -so našli naš graničarji ter ga spravili v neko hišo odkoder so pozvali njegove tovariše ki so ga prepeljali v bolnico. — Most pri Veržeju so pridno gradi. Zaposlenih je 190 delavcev ter bo do spomladi dogotovljen, če pride pravo časno potreben nadaljni kredit v znesku dvoli milijonov kron. S tem mo stom bo Prekmurje končno vendarle dobilo zvezo z ostalim delom našega Pomurja; doslej je šel ves promet čez Muro namrei po brodili. — Grozna slika ljudske bede. Policij ski komisarijat dunajskega okraja Hcr nals je dobil prijavo, da se nahaja 36 letni trgovski pomočnik Karel Krist v tako bednem stanju, da je potrebna intervenci ja oblasti. Redarstvo je posla lo takoj svojega agenta v označeno stanovanje, kjer je ta našel Krista z družino vreti v nepopisno bednem stanju. Krist je stanoval s svo.jo ženo in dvema malima otročičema v sobi, kjer je vla dala največja bedn, kakoršna je po vojni sploh mogoča. V sobi ni bilo ne pohištva, niti ne najpotrebnejše posode. Peči soba sploh ni imela. Otroci in žena so bili nagi, 'dočim so raa Krista visele lo še-Krpe. Spali so v naj večjem mrazu na golih’ tleh, pokriti z napol gnilimi cunjami. Tla so bila pokrita. : nesnago in človeškimi odpadki. Poli oijiskemu agentu se jo po dolgem prigovarjanju posrečilo pregovoriti Krista, rta ja, pustil odpeljati otroke in žeto v deško zavetišče. Družina jo zabredla v takšno bedo vsled bolezni. Najprej je zbolel oče, na to pa še žena in Končno je bila cela družina brez vsakih1 sredstev in pomoči prepuščena sama sob?. Za Krista so jo zavzelo neko delavsko društvo. Takih’ in enakih’ slučajev; pa j° na,• --v.„ N — Kaj delajo boljševiki? Moskovski »Socijalistični glasnik« objavlja nekatere skrivnosti izza kulis kremeljskega dvorca. Med drugimi piše: »Doktor Skl,janski je bil izključen iz komunistične stranke, ker je živel preveč razkošno in imel svoj harem«. Dr. Skljan-ski je bil desna roka Trockega in eden izmed organizatorjev rdeče vojske. Do revolucije je bil nižji vojaški zdravnik, v času Korenskega pa jo urejeval list »Okopna pravda«, ki je širil defetizem med ruskim vojaštvom. — Jurij Ste-klov je bil izobčen iz komunistične družine »zaradi buržoazijskih navad, pose* bno radi svoje preočitne ljubezni do desertnih' vin in, dragocenih smodk in ker je ukradel dragbceni album z znamkami, last cesarja Nikolaja I. Steklov jo bil glavni urednik uradnega organa boljševiško vlado »Izvestija«, je prekrščen žid, ki je prestopil najprej v luteransko, nato pa v pravoslavno vero. — Daniševski, bivši član revolucijskega vojnega sveta, sedaj predsednik društva za eksploatacijo gozdov na severu. Izključili so ga iz stranke, ker je hotel živeti, kakor knez. Obtožnica navaja, da ima »premehKužne živce«. Vsi ti so izključeni samo na (5 mesecev, »u-poštevaje njihove revolucijske zasluge in proletarski roti«. — Krematorij v Pragi. Kakor smo že poročali, je na Češkem uvedeno fakultativno pokopanje mrličev z ognjem. V Pragi so zgradili lep, mo* demo urejeni krematori j, ki zelo dobro uspeva. Tako jo bilo v 39 dneh, t. j. od 23. novembra do konca m. I. vpepelje- 117 oseb: 76 moških in 41 ženskih, 79 praških domačinov in 38 zunanjih. V Pragi obstoja društvo »Krematori-um«, ki poskrbi svojim članom pogreb z ognjem. Praška občina jo ob ustano- 1Ta^mala’ da 1>0 upepeljenih do 1-00 ljudi na leto- Kakor izgloda, bo to število doseženo že v prvem letu. V ];remf%riju se vpepeli do oOOO mrličev, v lipskem in v štirih londonskih po 1200, v curiškem 800 in pariškem do 600 mrličev na leto. Pokapan je z ognjem si pridobiva,vedno več simpatij. — Novosti iz sovjetske Rusije. Z novim kurzom v ekonomskem življenju, je pričel tudi novi kurz v boljševiškem časopisju. Oglasi in reklame, ki so bile ob nastopu boljSOvikov ukinjene, se zopet pojavljajo. Prvi je začel list »Iz-vjestija« v Moskvi prinašati oglase javnih zavodov, trgovskih podjetij in zasebnikov. Za eno vrsto se računa 30.000 rubljev. Osebe, ki iščejo službo dobijo 40 odst. popusta. Gledališki o-glasi se računajo 30.000 rubljev od eno vrste, števjlka 26/. od 27. novembra ima ono celo stran zelo zanimivih oglasov. Zadruga moskovskih tovarn naznanja, da ima naprodaj razno milo, ko/one* tičuc.i.11 parfumerijsko predmete in sredstva. Društvo federalnih konzu-mentov ima v zalogi prvovrstno blago po najnižjih' cenah. Nek vojaški urne kupi dva milijona pudov sena. Tvrdka Elegant naznanja, da. ima veliko izbiro toaletnih predmetov iz inozemstva itd-Uidi se, da igrajo v teh oglasili najve-čjo ulogo toaletni artikli\in milo. -Kljub visokim conam živeža jo v Ru siji smrt zelo draga. Sovjetski pogrebni zavod je izdal cenik, po katerem stane mrtvaški sprevod iz stanovanja 393.00(1 rubljev, iz bolnico pa 232.000 rubljev, Pogreb siromašnih se vrši na račun republike. Vlada pa je dovolila tudi za sebno pogrebne zavode, ki lahko poslu jejo s precejšnjim dobičkom. — Velike poneverbe na Dunaju. Na Dunaju je bil te dni aretiran avstrijski polkovnik Rabi ter več vojaških 11-radniKov, ker so poneverili na Škodo vojaškega, urarja več milijonov. ~ Posledice železniške stavke v Nem. d ji. Iz Dusseldorfa poročajo, da je moralo tam več tovarn ustaviti valod pomanjkanje premoga, ki ga jo povzročila železničarska stavka, vso 'delo. Tako počiva n. pr. velikanska tovarna za stroje 1(11 metalne izdelke ter mnogo drugih. JJe javni zavodi, kakor plinarne, še obratujejo v zelo omejenem obsegu, > , ■ <■,. -Izpuščeni karlisti na Madžarskem. Vrhovno sodišče je izpustilo radi Karlovega puca zaprtega poslanca Rak'ow-skyja proti kavciji 390.00(1 K, bivšega zunanjega mini,stca dr. Gralza proti kavciji .S^p.(WQvK, grpfa Sig^ff za 1' milijon kron in nadporočnika Schnitzlerja za 200-000 kron. Državni pravdni.!« se je zoper to pritožil. — Potsdamska duhovščina za eks« carja Viljema. Potsdamska duhovščina je sklenila da vplete za bivšega ce*' sairja Viljema medi svoje molitve sledeče besede: ». . . pomagaj našemu ljube-' mu cesarju v tujini!« Mogoče bo sledila temu vzgledu tudi bivša avstrijsko* ogrska črna armada,? — Tragedija v cerkvi. V. Bari v Italiji je običaj, da pri polnočnici pridiga 12-1 etni deček. Tako je tudi pri. zadnji polnočnici jpridiga.1 12-letni Giuseppe Clamoln. Ko je končal pridigo z opominom, naj žive v miru in ljubezni, je počil v cerkvi pred glavnim oltarjem strel, kateremu je sledil še drugi. Na stopnicah glavnega oltarja sta ležala dva mlada zaročenca. Tomas Kunca je ustrelil — sumi se, da iz ljubosumnost i • svojo zaročenko Marijo Penellc. Seveda se v oskrunjeni cerkvi služba božja ni mogla nadaljevati. L. Najmlajši vseučiliški profesor. Na vseučilišču v Kristjani ji je bil ime--’ novan za profesorja filozofije Harold Slijeldemp, ki jo star še lo 26 let. To je menda najmlajši vseučiliški profesor v Evropi. * mm mmmmmm AH ste že kupile dramo Oskarja Wildeja „Lady Windermere“? Stane samo 20 K ter se dobi v upravi „Tabora“. tesit/gi osmmmmm Iz življenja. Prisiljen zakon. Po škotskem pravu sta dva poročena tedaj, kadar izjavita pred pričami, da se .smatrata za poročena,^kakor tuui v slučaju, da sta, če tudi le eno samo noč preživela poni eno streho, kakor — mož in žena, ali pa sta stopila v redno odnošaJle s predpostavko, da se hočeta poročiti. Naravno je, da veljajo taki »zakoni« samo v Škotski, a v ostali Angliji, ali v drugih državah ne, ako ni* •so bili poleg tega sklenjeni tudi pred cerkvenim ali državnim uradom. .Enak običaj sklepanja, zakonov, kakor je ta škotski, jo bil v starih časih v navadi tudi v katoliški cerkvi/ dokler ni cerkev uvidela, da ga izrabljajo razni pustolovci za najiufaimnoj.šo špekulacijo. Te dni so ;jo vršila radi takega zakona pred sodnikom lordom Saudsom v E-dinburgu zanimiva razprava. Glavno osebe tega procesa so bile Miss Margaret Ross, guvernanta ter njen službo-dajalec odvetnik James Georg Reid. Odvetnik jo bil vzel guvernanto k svojima otrokoma, ki sta ostala brez mate* ie. Malo poinalo se jo razvil mod guvernanto iri odvetnikom ljubezenski od-nosaj, tako da so jo guvernanta PO •skotokem običaju lahko smatrala za odvetnikovo ženo. Ko advokat tega ni ho- . priznan, ;ie izročila celo zadevo sodniji, katera pa je razsodila a*- korist odvetnika Reida. Lord Snuds Je raz* stvar takole: Ves čas ljubezenskih odnošajev je vodila, vsaj odvetnika, pri vsem le strast. Reid ni ljubil Miss liess, radi^tega je tudi jasno, da jo ni mislil vzeti za ženo. Brez dvoma je sicer, da. Jo Miss Itoss mislila na možnost poroke, ali čudno je, da se jo kar take or.o-stavno spustila v Ijubavno razmerje, ? ona, lepa, mlada in neomadeževana.. Toda -— podlegla je njegovi volji in njegovi inteligenci in ko jo enkrat padla, ni imela več. moči dvigniti se. Vendar — odvetnik ni nikdar rosno mislil na poroko. Tekom obravnavo se jo radi tega. razvilo teoretično vprašanje, če li jo z moralnih in voli-gijoznib vzrokov opravičen prisiljen zakon, ako tudi je moški napravil’zenski krivico. Na to vprašanje je od go-, voril sodnik Sauds, da jo mnenja, da škodski običaj, ki sili moža, da so poroči z žensko, katero jo zapeljal, ni upravičen ne z držabnogn, ne z vevškega stališča. Naj vsaka stranka poprej dobro premisli in ako vidi, da ni izgleda- v proetpvoljno poroko, naj sc no spušča v od nošnje. Prisiljena poroka ni. nič vredna, to potrjuje nebroj tragičnih' slučajev, pa tudi nebroj tožb z.i ločitev; suj šo prostovoljni mnogokrat niso gročni. Pri celi zadevi je najbolj zaaijjnivo to, da so je sodnik tokom raz-. irranBor,- o. fSnttvrjs ^TStT^ f*T~ pravo lotil etičnega in socijalnega razglabljanja o zakonu ter izdal obenem a razsodbo celo tozadevno razpravo. To jo namreč mogoče samo na Škotskem in. na Angleškem, kjer sodniki niso tako navezani na brezčutne §ulie paragrafe, kakor kri nas. Take ekskurzije v etičnih in socijalnih vprašanjih' gotovo niso brezplodne, ker navajajo ljudi na globlje razmišljanje važnega vprašanja, ki je staro stoletja in je stoletja odprto, ne da bi bilo še rešeno. To je ■ tema, o kateri bi se dalo razpravljati mnogo in obširno. ..............r*. -i* ; * , . *+ < * rl ra glina smrt mlade Loiulončanke- _ London že dolgo ni imel take senzacije, kakoršna je najnovcjša, radi tega ni nič čudnega, da jo spremlja s takim zanimanjem, kakor jo to mogočo samo v mestu s 0 milijoni prebivalcev. Ta najnovcjša senzacija največjega mesta Evrope obstoja v tem, da so nedavno našli na neki poti pri Bournemoutliu umorjeno M Us Irene Mary Wicknis. Gospodična je čitala v velikem london-euteni listu »Morning Post« neko anon3 ca, v kateri želi nek nepoznanec znau-ftva z dekletom lepe zunanjosti, na katero je tudi odgovorila. Dva dni za tem Jo dobila brzojavko, v kateri je neznanec prosi, naj pride iz Londona s prvim vlakom v Bourneinouth, kjer da jo bo čakal z avtomobilom. Dekle se je odzvalo povabjlu, ne da bi povedalo sta r-sem, kam gre, ker je mislilo, da so bo še začasa vrnilo nazaj ter sedlo na prvi brzoviak. Zagotovo se vc, da je prišla na določeno mesto, ter da jo je. tudi avtomobil čakal. To je bilp zvečer; drugo jutro se jo našli mrtvo na neki poti nedaleč od kolodvora. Zadeva je bila javljena policiji, ki je uvedla najstrožjo Preiskavo. V splošnem se sodi, da je Miss Irene postala žrtev kakega blaz3 no/a. Na anonco v »Morning Posl;; so odgovorile tudi še tri druge, dobile islo-itgko brzojaven poziv na sestanek, kateremu pa se niso odzvale- Odzvala so jc Jo MUs Irene ter tako postala žrtev zločina. Miss Irene je bila lepo dekle, zato je^njena tragična smrt izzvala še več sočutja no le v velikem Londonu, am-duk tudi po ostali Angliji. Doslej se policiji še ni'posrečilo osvetliti te zagonetne zadeve, kljub temu, da nadzoruje 'Se administracije in kontrolira vse potuhne anonce. ...... i , .• ' • 1 i junaška Egipčanka, d ^ Kakor so poročali zadnji dni listi, se »iri v Egiptu vstaja, naperjena proti angleški nadvladi. General Allomby jo danili iz Anglije čjačenja, da zadušiš vstajo domačinov, kar mu, kakor poročajo zadnjo vesti, tudi uspova. Voditelj ■ egiptovskih vstašev jo Zughlhl-paša. On jo za časa vojne bival skupno s svo3 jo ženo v Parizu, odkoder jo vodi], proti angleški pokret. Ko se je vrnil v Egipt, ga je dal general Allembj* iuter-(nnati na o,toku Malti. .Vsled toga je ;prišlo do prvih nemirov, ki pa so ponehali takoj, ko se je Zughlul-paša osvobodil ter zopot prevzel vodstvo nacijo-na listi enega pokreta. Ko se je vso umi-31 začel Zughlul-paša opominjati angleško vlado na stare obljube. Za čaji \ojne, ko jo Anglija rabila vojakov m aeinu-ja, je obljubljala Egipčanom tori n i!°ff0t:0. koncesijo in pooblaščen ja, l-i ° ,so, 4° vo-ina zmagonosno konča3 0(1 vseh teh obljub ničesar. men A?Tby* ki * dal ^ljube v dimi 8 S?e vk'ldo- je dobil nove in- v '■^1°, po katerih je zavel .uov kurz 'angleški administraciji- To je ogorči- napi,] ona listo, zato so zahtevali, cin bil iSk?;'f-OiIjub0 izvrSo- Vs1ed tegnje :!ond^n Ij Zu?kl«l-paša ponovno in-itraia šr> domove vstaje, ki ■žena ni suri?3 ,i * tokrat Zughlulova stala jo '/unaTit pi^J1int0rnn(,ij0’1°' r»«v„ r,CTOto :8vXwmS po cin.gih mestih Egipfa jo imelft 'vc5 govorov, iz katerih ,io razvidno, da prav . obro Pozna, svetovno in egiptovsko po- hkko do podrobnosti. Ljudstvo je šlo za tfi.io, ker je govorila v imenu moža. Ves pokret zadnjih dni vodi sama, kljub jvsej pažnji policije ii) njenemu zasledo-Aanju. Pokazala pa jc tudi največje W ffpištvo pred vojsko, ki jo napadala ujeli e vrste. Do danes še ni bila v jela-Allem.by.ima nalog, da jo internira. — ariška listi prinašajo te dni njeno sl h ? . Parižanom znana še izza njo-f ga^bivanja -v Parizu med vojno, r-% Stran 5' Mariborske vesti. ' L;. L!;L'dMaribor, 7.‘januarja 1922 m XPHCTOC CE PQHH! Harnoj 6pahH npaBOcnaBHe Bepe ikcjihmo y HMe Mapn6opcKHx OioBenapa yroAan h ue-ctht Bornih ! L/- mProslavo badnjega dne v Mariboru je otvoril včeraj krasen sprevod po mostu- Sprevod, katerega se jo udele žilo pravoslavno vojaštvo s častniki in civilisti ter Sokoli na konjih, ie krenil ob 15. uri izpred vojne realke po Fran-kopanovi ulici, Aleksandrovi in Melj ski ulici k vojašnici 45 pešpuka v Melju. Povsod, koder se je pomikal veli3 časten sprevod, se jo zbralo na tisoče občinstva. Po sprevodu so priredili častniki zase in za goste v Meljski vojašnici skupni zakusek- m Kulturno mrtvilo v Mariboru Prejeli smo: Z veseljem čitamo vest, da bo Ljudska univerza vendarle odprla v našem mestu nekako kulturno sezono. Dosedaj je vladalo pri nas pravo mrtvilo. V vsakem hrvatskem provin-cijailnem mestu (Osijek, »Karlovac itd.) jo več prosvetnega življenja, nego tu na meji, kjer nam jo narodna prosveta najbolj potrebna. No le, da nimamo nobenih predavanj, tudi tečajev za učenje jezikov, stenografije itd., ki bi bili dosropni najširšim slojem, n#najdeš v našem mestu. Ali res ni nikogar, ki bi odprl tečaj za francoščino? Prepričan sem, da bi se prijavil neštevilen, vendar pa vztrajen in resen krog učencev. Opozarjamo, da talci tečaji delujejo z uspehom v vseh večjih provinci jsl3 nih. mestih na Hrvatskem. Ven iz gostiln, kleti in zakajenih kavarn: preveč »zabave« jc povsod, pa ni nobeno čudo, če so časi vedno slabši! m Odlikovanje. Kakor javlja zadnji -Službeni vojni list« iz'Beograda, je bil v Mariboru živeči upokojeni major A. Ivauovič-Mecger za svoje dolgoletno prosvetno delovanje odlikovan z redom Sv. Save IV. razreda. G. Ivanovie-Mec3 ger, rodpm iz Požege, si je kot aktiven čustuik od 1. 1!)Q7. pa do svoje lani dosežene upokojitve — kot vojni invalid — stekel neštetih zaslug na prosvetnem Ipoljn. Kot. bela vrana med bivšim avstro-ogrskini častništvom je uporabljal svoj položaj, svoje zmožnosti in svoje z mnogostranskim temeljitim študijem pridobljeno znanje za to, da je smotreno širil med vojaštvom'in narodom narodno zavest in že tedaj propagiral naše nayodno ujediujonje. Prirejal jo tečaje za analfabete, nastopal med vojaštvom in ljudstvom s predavanji o jugoslovanskih zemljah in o zgodovini jugoslovonskih plemen ter sistematično deloval na povzdig narodne zavesti in ha ojačenju mislijo enotnosti Hrvatov s Srbi in Slovenci. Kot profesor na vojni realki v Karlovcu je od !. 1911. naprej odgajal častniški nar a3 ščaj in ga prepajal s svojimi idejami, obenem pa deloval tudi na javnem, prosvetnem polju. Že poprej, še bolj pa tokom balkanske vojno jo vzbujalo njegovo udejstvovanje pozornost avstrijskih’ oblasti, tako, da je bil končno bot politično nezanesljiv »panslavist, svbofil in jugoslovanski agitator« suspendiran kot profesor na vojni realki in kazenskim potom premeščen k polku. Tudi med vojno je neustrašeno širi! idejo narodnega edinstva vseh Jagod oven o v med vojaštvom, mod vojaškim delavstvom in med srbskimi.u-jetniki v Bački in v Banatu, po svoji premostitvi k zagrebškemu vojnemu o-krogu pa med vojaštvom in ljudstvom v Hrvaitski in Slavoniji. Njegovo s tedanjimi oficijelnimi naziranji nikakor no skladno delo mu je izpodkopalo t la in avstrijska vojaška oblast ga je zar radi njegovega oči tega protiavslrijske-ga. mišljenja in delovanja končno zaprla. Posrečilo se mu je sicer uteči ali kot vojnemu ubežniku mu je bilo zaplenjeno vso njegovo imetje. Kot za-slodovan vojni ubežnik je posvetil vse svojo £ H o_ r azkraj evn 1 nem u delu av-stro-ogrsko vojske in dosežni v-tem nevarnem poslu mnogo uspehov.* Po o-svobojenjii jo nemudoma zopet obnovil svojp javno prosvetno delo in s številnimi predavanji širom naše domovine ponesel in oživljal idejo edinstva vseh .Tugoslovenov mecl vsemi plastmi, naroda. ,V/ tem z ljubeznijo do domovine in do naroda prepojenem 'delovanju jo stopal tudi kot publicist in člankov ponovno v javnost. — Njegovo dolgoletno, vsestransko rodoljubno delo za jugoslovansko stvar jc našlo sedaj na najvišjem mestu priznanje v odlikovanju, ki mu je bilo podeljeno kot narodnemu borcu in odličnemu prosvetnemu delavcu. Zato mu moremo k temu odlikovanju iskreno čestitati! m Obolenja in mestni vodovod. Iv naši notici pod tem naslovom nam pošilja tukajšnje okra jno glavarstvo sledeče pojasnilo: V Vašem cen j. listu je izšla notica, f kateri se trdi, da so v mestu Maribor razširja neka griži podobna bolezen, vsled tega, ker se voda iz Drave sesa v mestni vodovod. Z ozirom na to notico blagovolite podati sledečo pojasnilo: Zdravstveni urad pri olcr. glavarstvu jo komisijonelno pregledal vodovodno napravo in so jo prepričal, da vkljub velikemu pomanjkanju vode se talna voda ne nadomešča z rečno vodo iz Drave, kar bi seveda bilo proti vsem pravilom higijene, toda na3 morava se izrabiti talna voda iz studenca v mestnem kopališču, Ta voda je bila preizkušena v preizkušovališču na Dunaju in je v zdravstvenem oziru popolnoma neoporečna. Iz omenjenega je razvidno, da ne preti prebivalstvu mesi a Maribor‘nobena nevarnost vsled nezdrave vode. m Dva važna občna zbora. Opozarjamo, da se vrši dno 13. t. m. ob 20. uri v prostorih državne realko ustanovni občni zbor »Protituberkulozne Lige« v Maribor ti • — V sredo, dne 18. t. m. ob 20. uri so vrši v mali kaninski dvorani ustanovni občni zbor »Ljudske univerze« v Mariboru. Upaino, da bo mariborsko občinstvo vedelo ceniti pomen obeli društev in se udeležilo občnih zborov v kar najobilncjšem številu. m Seja delegatov narodnih društev se vrši v pondeljek, dne 9. t. m. ob 20. uri v maji dvorani Na njunega doma. Vs:l narodna društva se poživljajo, da odpošljejo zanesljivo svoje zastopnike. Zakaj se je sklicana seja zakasnila, pojasnimo ustmeno, namenoma so to gotovo iii zgodilo. Prosim za polnoštevilno udeležbo, kajti zadeva je važna. m Arhiteška preddela za zgradbo velike novo palače klerikalne' Eadružne gospodarske banke na vogalu-Aleksandrove cesto in Frančiškanske ulice, so že pričela., Zgradbo samo prično v par mescih. m Za Jugoslov. Matico. V pušici g. Bratoža so jo nabralo za Jug. Matico Din. 130.45 Henrik’ Oman, trgovec Din. 50, Žiberna Josip Din. 25, Čok Anton Din. 13, IV. raz. deške ljudsko šole.III. Din- ,.0. Za Jugoslovensko Matico so nabrali pripravniki IV. tečaja že), pripravniške šole na Pragerskem na odhodni ci dne 30. decembra' Din. 21.5.____ Klanjšček, trgovka Din. 12.50, Dr. Ko-mavli Din. 50. m Gospoda Jakoba Starca opozarja Jugosl. Matica v Mariboru, da so na-l+flja pri njej važno pismo iz zasedene-ga ozemlja, katerega naj blagovoli dvigniti ob uradnih urah. ,n Lovski ples v četrtek zvečer pri Gobar je izp;ulol tako moralno, kakor tudi gmotno nepričakovano dobro. .Posel; je bil jako velik in to no le tz Maribora, ampak tudi jz okolice in drugih mest Slovenije. ^ m Akademski ples v Narodnem domu. .Predpriprave za ples so v polnem teku. Nedoslatki prostorov glede prepiha in mraza so odpravljeni, s čimer bodo naše dame posebno zadovoljne. Okrasitev dvorane, ojačena vojaška godba, skrbno pripravljen bufet, vso to in še mnogo drugega obeta, da letošnji ples ne bo zaostal za lanskim, ki nam je šo v živem spominu. Naši akademiki bodo le3 tos pokazali, da. je tudi v Narodnem domu mogoče prirediit elitno zabavo, ki ustreza vsem zahtevam. Vabila, ki so potvobna, se dobo v trgovini Baloh & Kosina na Grajskem trgu. m Plačo trgovskih' nnstavljoncov. V izogib nesporazuma, objavljamo novo urejene minimalne mesečne plačo, k'a-torc so jo določilo za. trgovsko osebje pri pogajanju trgovskih nastavljencev z gremijem trgovcev v Mariboru dne 13. dec. 1921. in sicer: Kvalificirani v L službenem letu 400 din.; v 2. r425 din.; v 3.500 din.; v 4.575 din.; v 5.050 din.; v G. 700 din.; v 7. 750 diru; v 8. 800 din,; s 9. 850 din.; v 10'. 900 din. Oženjeni 20?« več. Nekvalificirani: v 1 in 2 službe-neon letu 200 din.; v 3. in 4. 300 din.; v 5. in 6. 400 din.; 7. in 8. 500 din.; v 9. in 10. GOO din. Očenjeni 20% več. Trgovski sluge dobijo sledečo tedensko plačo: do 20 let. 75 din. čez 20 let 100 din. Oženjeni 20% več. Učenci v 2. učnem letu dobijo 25 din., v 3- 50 din. nagrade. Nabavni prispevek. Ako je nastavijenec ali pomožni delavec brez razliko spola G mesecev v isti službi, dobi vsakih G mesecev 25% novo urejeno plačo. in Docent dr. T. Matko se je vrnil in cruinira^il 14.—16. (2.-4.) v Slovenski ulici 4., telefon 64. 3.9- m Nov poslanec SLS. Mesto umrlega poslanca Franca Pišeka prida v parlament kot poslanec SLS novinar Franjo Žebot. m Dobrodelna tombola sc ne vrši to nedeljo. Državna krajevna zaščita deee nam poroča, da je dobrodelna tombola v prid ubožne deee, ki bi se imela vršiti jutri, vsled nepričakovanih ovir preložena na nedeljo dne 14. febr. 192? ob 14- uri. m Uradni dan trgovske zbornice. Poslovni dan trgovsko-obrtne zbornice se v Mariboru prihodnji teden ne vrši v sredo kot navadno, temveč v torek 10. 1. m. dop., na. kar se ihteresentje tein potom opozarjajo. m Trgovski ples. Za one udeležnike trg. plesa, ki želijo ponoviti češko besedo in' četvorko se vrši poskusna vaja y torek 10. t- m. ob 20. uri v mali dvoran3 Nar. doma. m Železničarsko pevsko društvo »Drava« ima v nedeljo, 8. t. m. skupni sestanek v mali dvorani Narodnega doma ob 16. uri. mizen pevk in pevcev vabimo uljudno vse c. dame in gospode, ld so sodelovali na prireditvi Silvestrovega večera, naj se sigurno udeležijo seslanka. Odbor. m Državna posredovalnica za delo, podružnica Maribor sporoča, da se je tekom leta 1921. pqslužilo zavoda 12.090 strank, in sicer 5466 delodajalcev in 662-i delojemalcev. Tekom leta je bilo posredovanih 2477 služb, in sicer moškim 1263, ženskam 1214. Državna posredovalnica posreduje delo in službe vsake vrste brezplačno v vse kraje naše države. Vsled pomanjkanja uredništva jo urad za stranke odprt dnevno samo od pol 9. do pol 13- ure, kar izvolijo vpoštevati vsi interesenti. m Radi razžaljenja Nj- Veličanstva je bil pred mariborskim kazenskim senatom obsojen Ivan Horvat, posestnik' v Nomčovcih, na 3 leta jcče.kev je zabavlja! čez Jugoslavijo, Srbe, kralja Petra in kralja.Aleksandra, pri čemur je rabil izraze, ki jih seveda ne moremb napisati. m Ljubeznjivi sin. V nekem tukajšnjem hotelu je policija aretirala T- M. iz Zagreba, ker je svojemu očetu ukrade! 25.000 K. M. je hote! zbežati v Av-strijo, pa ga jc v zadnjem trenutku zasačila roka pravice. Pri njem so našli 18 000 K. Izročili so ga zagrebški poli ciji. m Končno v kletki. 30. avgusta !• 1. jo opazil v magdulenskem predmestju stanujoči trgovski nastavijenec Karol h nekega 21-letnega fanta, ki se je plazil krog vrta, v katerem je viselo perilo. Kmalu na to ga je videl, kako so jo z nekim svežnjem oddaljil. Ko se je prepričal, da so z vrta zmanjkalo štiri srajce, vredne 1000 K, je začelja pomočjo policijskega stražnika drznega uz-nloviča zasledovati. Na Buški cesti v bližini dravske brvi sta mu bila že skoraj za petami. Ko je leda zapazil, da ga zasledujejo, se je naglo slekel, skočil v Dravo ter jo preplaval. V Killerjevem kopališču je prpsil, da bi mu kdo posodil obleko. Ko so njegovo prošnjo odbili, je neznano kam izginil. Kljub temu pa se je pri tej_ priliki ugotovila njegova identiteta ter je .bil to dni a-retiran. Doma jo iz Velikovca na Koroškem, po poklicu vrtnar ter so piše za Simona Avguštin, Po svojem begu jo šel preko meje v Miirzzusclilag, odkoder je prišel pred par dnevi na obisk k svojim sorodnikom v Maribor ter bil pri tej priliki aretiran. Pri njem se našli dežni plašč in zimsko sulcnjo sumljivega izvora. Komu bi bilo o teli predmetih .kaj znano, naj prijavi to plicijskerau komisarijatu. L odd. dru1 go. jaadstroiojo, *m Najdeni predmeti. Od 16- 'do 31’. tlec. 1921. so bili oddani pri policijskem kamisarijaitu v 'Mariboru sledeči najdeni predmeti, iki se zamonejo dvigniti proti dokazu lastništva: črna usnjata Jdenarnica z 6 din. 25 p. in druge listine; poselsfca knjižica na ime Marije Frass s 782 kronami; rdeča usnjata listnica z 240 kron. itd; dva zavitka krep-papirja; 17 dek žgane žice; zvez s petimi ključi; zlat nnočnik; majhen ključek; volnena čepica in 100 kron denarja; bela živa gos; majlma ročna sekira; ženska usnjata torbica z 9 din. denar ja in lesen vojaški kovčeg. m Izgubljeni predmeti. Od 10. do 31. decembra so bili priglašeni pri policijskem komisarijatu v Mariboru sledeči izgubljeni predmeti.. Najditelji se na prošajo, da jih oddajo pri navedenem uradu. Črna usnjata denarnica s- (100 kronami; vreča pšenice izgubljena voza; črna usnjata denarnica s 404 dl narji; rujava usnjata listnica s 130 din-in listine; delavska, knjižica na ime Dvoršak Anton; črna usnjata denarni3 ca s 400 Iv in listinami; črna usnjata denarnica s 400 K in listinami; črna usnjata denarnica s 800 jugsl. Iv in 195 ogr. K; rdeča usnjata denarnica s 500 Din.; knjižica z 220 kronami; ženska ročna torbica-iz rujavega usnja z 70 K; ' G00 kron denarja; črna kožnata denarnica z 100 K in listinami; zlata ura; zlata prstana; črn kožuliast ovratnik; rujava usnjata torbica s črno denarni • co s 1600 K; bel kožuh; zlata zapestnica in črna usnjata listnica s 7000 K in listinami. m Velika kavarna. Ob 17. uri popoldne čfjanka s koncertom v »Klub baru". 10 Marodno gledališke. Repertoar: Sobota 7.: „Svet“. Ab. C. Nedelja 8.: Popoldne ob 15.: BPoljika kri“. liv, abon. — Zvečer ob pol 20.; „Za narodov blagor". Izv. abon. Torek 10.: BGozd“. Abon. A. Sreda 11.: „Hlapec Jernej". Izv. ab, Can-tajcva proslava. Četrtek 12.: „Svet“. Izven abon. Petek 13.: ,Ptičar". ,Izv. abon. Sobota 14.: „G'o:d“. Abon. C. Nedelja 15.: Popoldne ob 15.: „Očeu. Ljud predstava. — Zvečer ob pol 20. : „Ptičar“. Izv Dramatična šola Nar. gledališča. Pouk dramatične šole se vrši jutri, v nedeljo, dne 8. januarja točno ob 9. uri dopoldne na odru. Kultura in umetnost Fran Serafin Viliiar-Kalski. Pomlad našega osvobojenja je! Vse cvete v najlepših barvah, povsod silijo na dan nova puvstva, nove smeri. Na tem drevesu polnem cvetja pa bo pozneje zorelo zlato sadje nove kulture in tega se veselimo vsi dobromisleči- 2e poprej, ko je negoval drevo naše kulture tuj vrtnar ter strigel z neusmiljenimi škarjami z njegovih vej cvet za cvetom, je ostal tu in tam kateri, ki je dozorel ne le v ponos nam Jugo&Iovenom, ampak tudi drugim narodom vesoljnega človeštva. Čeravno tudi mi sami radi prezidamo ta ali oni cvet one dobe ter mu nočemo priznati onega pomena, ki ga je imel, moramo priznati in uvaže3 vati cvet na veji slovenske glasbe — našega Vilharja. Od sedemdesetih let, ki jih je doživel te dni, jih je žrtvoval šestdeset na oltar glasbene umetnosti, čeprav so je moral boriti proti neštetim silam, ki so se mu postavljale na pot ter ga skušale ovirati. Prva in ena najtežjih ovir na tej poti je bil že njegov lasten oče Miroslav, komponist svetov-noznaine »Po jezeru«, ki je kot glasbenik in pesnik izpi'1 kupo grenkosti, preziranja in preganjanja do dna, ter hotel radi tega sinu preskrbeti drugačno življenje, boljšo bodočnost. Poslal ga je v mesto študirat. Umetniško srce mladega študenta pa ni našlo veselja v suhih vedah, hrepenelo je v drug, višji svet, Katerega mu je bil odkril nehote njegov oče, komponist in pesnik, sam. Glasba mu je bila ljubša od vsega drugega, zato pa se je ravno v njej najbolj vežbal in izpopolnjeval. Že v peti šoli je »komponiral pesem, ki tudi očetu, ki jo je vzel.s strahom in bojaznijo za mladega sina v roko, ni ostala tajna. Čeprav se VdlKarjem doma v graščini na Kalcu pri Knežaku ni godilo ravno slabo, vendar sina Serafina, ko se je posvetil študiju glasbe, niso več podpirali. Zašel je tako v križe, in težave in njegova pot na glasbeno šolo bi bila ostala nemogoča, da se ni dogodil čuden slučaj- Neko noč je v sanjali videl tri Ste3 .vilke, stavil v loterijo ter zadel — terno. Ni bila velika ta priigrana svota, toda omogočila mu jo vendar pot v daljno Prago v svetovnaznamo orgljursko šolo, kjer sta mu postala češki komponist Skuhersky in glasbeni pedagog Blažek najboljša učitelja. Po končanih glasbenih študijah se je vrnil s srcem polnim ljubezni do svojega naroda in do glasbo nazaj na domači jug. Njegovo življenje je bilo od tedaj večno delo in potovanje- Študiral jo neumorno razne domačo narodne napove ter se tako poglobil v narodne motive, da ga smemo imenovati poleg pl- Zajca, očeta ju-goslovenske glasbe. Vilhar se ni lovil, kakor naši »moderni« za vsemi mogočimi in nemogočimi akordi v duru in molu in tudi v »prehode«, s katerimi se bahajo mladi, se ni zaleta!. To nam dokazuje najbolj vse njegovo veliko delo, ki ga je dovršil in ki še dela na njem. Eno njegovih prvih del je svečana J)iruna ujedinjenja »Iz bratskog zagrljaja« (za moški in mešan zbor). Kdo ne pozna dalje njegovih »Mornar«, »Mrtva ljubav«, »Nezakonska mati« in mnogo drugih, ki jih najdemo zbrane v »Dju-labijah«, treh zvezkih »,Hrva.tske lire« in v zbirki njegovih »Balad«? Kdo ne pozna »Solvo«, »O, zakaj si se mi vda la«, »Lunici«. »Mjaladja« itd-? Kdo ne pozna oper »Smiljena«, »Loputska siro-tica« in romantično opero »Zvonimir«, pri kateri ga. je pustil znani hrvatski pesnik Kranjčevič na cedilu ter je moral tudi libreto napraviti sam? Biser njegovih del, pa je gotovo »Dvoransko kolo«, katerega, je zložil v proslavo poroke kneginje Milico Petrovič-Njeguš z velikim knezom Petrom Nikola jevičem. S tem delom si je pridobil svetovno ime. Njegove opere so se igrale razen na slovanskih tudi na nemških odrih Koliko narodnega čustva je položil v vsak' napev in akord, ni potreba še posebej omenjati. Od glave do nog Kremenit .Tu gosi oven ni omahnil niti za tre3 nutek v boju proti tujerodnim in brezdomovinskim »modernistom«. Zmaga-l .je na celi črti, saj so modemi češki u-metniki in še posebej kritiki opozorili že davno nanj široki glasl>eni svet. Po3 znajo in cenijo pa ga tudi Rusi in Francozi. Kako cenijo Vilharja po naši domovini, nam kaže te dni vse naše časopisje- Ljubljanska opera vprizori 5. t. m. »Loputskb siroto«, ljubljanski Glasbena Matica mu priredi častno akademijo, sijajno ga proslavi Zagreb, saj je ljubljenec I-Irvatov, istotaKo pa proslavljajo Vilharja s koncerti in predstavami tudi Beograd, Sarajevo, Split itd. Celo Praga se pripravlja na njegovo proslavo — le naš Maribor se ne zgane. Ali ne bi moglo naše gledališče vprizoriti eno njegovih oper? Čudno je tudi, da se Glasbena Matica, steber našega glasbenega življenja v Mariboru še ni odločila, za Vilharjev koncert. Tak Koncert, pa. bi priredila lahko tudi »Drava«, saj je že dovolj utrjena. Danes živi Vilhar v Zagrebu Kot profesor glasne. Če pa Maribor že ne pi*oslavi našega starega zaslužnega moža drugače, naj mu služi vsaj teh par vrst v priznanje u danosti ob njegovi sedemdesetletnici. Stanko Radohovan. * Bukovčeva razstava v/Pragi. O božični razstavi našega mojstra Vlaha Bukove in njegovih hčerk Jelice in Ivanke Bukovac se praška kritika ne izraža ravno najbolj simpatično. »Ven-kov« je najbolj proti ven ter govori samo o tem, kako se je delalo pred štiridesetimi leti. Naslovi so mu preprazni in brez vsake vsebine. Hčerki se razločujeta od očeta samo po tem,, da se na podpisu spozna, da je to njuno delo-Tudi »Napodni Listy« se ne navdušujejo za to izložbo. »Prager Tagblatt« vidi v izložbi samo starega Bukovca ter tudi samo o ipem govori Kot takem in njegovi izložbi govori prijazno in z običajnimi epitetoni. xRazstava čeških grafikov »Hollar« v Parizu. Prošli teden je bila zaključena y Parizu pava razstava čeških gra- fikov društva »Hollar«, ki je uspela nad vse pričakovanje dobro. Sama francoska vlada je kupila 32 del čeških umetnikov, v prvi vrsti lesorezov m bakrorezov. Francoski listi so se izrazili o češki grafični umetnosti zelo laskavo, nekateri so prinesli tudi reprodukcije poedinih del, tako »L’Art decorati-ve« in »Studio«, dočdm jo veliki dnevnik »Daily Mail« objavil o razstavi med drugim tudi veliko priznanje, da se mnogi današnji francoski grafiki ne morejo meriti s Čehi, osobito s Sva3 biuskim, ki je umetnik, kakor snega v grafiki nima današnja Francija. Ta uspeh resnih čeških umetnikov, je silno razburil češke ekspresijoniste, ki ga skušajo sedaj omalovažiti, pri čemur pa nimajo srečo, ker se jih je tudi Češka javnost že do grla nasitila. xSkupno delo čeških in jugosloven-skih umetniških revij. Češka umetniška revija »Dilo« je vzela za referenta jugoslovenshe umetnosti D. D. Gjuriča, h rvatskega slikarja in kritika, ki se nahaja v Pragi kot delegat kolegija jugoslovensikih grafičairjev Kolegij bo priredil v kratkem v Pragi jugoslovansko grafično retrospektivno razstavo, torej tudi opremo knjig, bibiliofili-je, ex librisov, map itd, Radi boljše orijontacije in stila razstave odpotuje Gjurič te dni v Florenco, da si ogleda tamkajšnjo grafično razstavo. 'Dilo« bo prineslo reprodukcije sledečih' jugo-slovenskih umetnikov: Mirko Račkega, Marka Rašice, Jose Bužaua, Saše Šantla in H. Smrekarja. Jugoslovanska U-metniška revija »Umetnost« pa prine se reprodukcije sledečih čeških umetnikov: VI. Silov-skega- T. F- Simona, M-Svabinskega, J. Strettija, V. Mayora A. Aleksa in drugih- To sodelovanje bo za slovansko umetnost zelo važno. Ptujske vesti. . Instalacija novega župana. Ker je vlada potrdila izvolitev Tomaža Lozim seka za ptujskega župana, se vrši« danes v soboto ob 17. uri slovesna instalacija. . Drzen rop- Posestnica Kuhar v Ra-goznici pri Ptuju je udova brez otrok in stanuje ekupno z neko sorodnico. V pondeljek 2. t. m. zvečer krog 21. ure sta začuli ženski sumljiv ropot. Ko sta hoteli iti/pogledati, kaj se godi, sta našli liišna vrata zavezana od zunaj 5 vrvjo, tako, da jih nista mogli odpreti Skoz okno pa sta opazili več neznanih moških, ki so obkolili hišo: bili so roparji- Ko je ženskam uspelo priti iz hiše, sta videli, da so roparji ulemili v shrambo v zadnjem delu hiše, pobrali meso in slanino dveh prešičev, moko in žito ter vso obleko, naložili na vprežen voz in se neznano kam odpeljali. Povzročili so lpreko 50 tisoč kron škode. Hlapec, 18-letni pohabljeno revče, ki je spal v hlevu, je slišal roparje, toda, prestrašen se je zadržal tiho- Orožniki iz Ptuja, ki so prišli že po .preteku ene ure na lice mesta, kar je vsega priznanja vredno, so pridno na delu, da izsle-de drzne roparje. Sokolstvo. o Na občnem zboru Sokolskega društva v Mariboru dne 3. jan. 1922. se je izvolil nov odbor za poslovno leto 1922. ter se sledeče konstituiral: dr. Vladimir Semec, starosta; dr. Makso Kovačič, podstarosta; Fran Marčan, načelnik; Josip Hvalenc, tajnik; Leopold Haler, blagajnik; Jože Hren, knjižnjičar; Juro Zidanšek, gospodar; Coter, orodjar; Franjo Majer, Fran Bureš, Marica Planinšek, zapisnikarica; Stana Nabergoj, podnačelnica; Franja Holčeva, Adola Peričeva, vsi odborniki odnosno odbornice; brat Lavrenčič, preds- mladinskega odseka br- Pirc. preds. kulturno prosvetnega odseka, Julče Novak, preds. jezdnega odseka, Leskovar, preds. veseličnega odseka, Alojz Križnič, preds. odseka za zgradbo Sokolskega doma, pregledovalca računov: ravnatelj Kejžar in dr. Reisman. o II. redni občili zbor Sokolskega društva v Murski Soboti. Dne 7. jan. 1922 so vrši II. redni občni zbor Sokolskega društva v Murski Soboti Dnevni red: 1. poročilo funlrcijonarjev,- 2. spomenik padlim junakom za Prekmurje, 3. volitve, 4, slučajnosti \ Šport. : I. S. S. K. Maribor. V pondcljel dne 9. t- m. je ob 20. uri odboravu seje y klubovi sobi- Grajske kleti. Kino. Kinofon. Izšla je druga številka filmske revije »Kinofon« ter prinaša ilustracijo znanih filmskih korifej, kakor: Harry Diela, Oharlie Chaplina, Lya Mare in Hansa Mierendorfa itd. Urejuje jo V. Poljanski, izhaja dvakrat na meSec ter stane posamezna številka 1.50 din. 1 milijon cenzuriranih metrov. "V češkoslovaškem ministrstvu za notra> nje zadeve se je vršila te dni seja cenzurnega odbora za filme. Pri tej priliki se je obširno razpravljalo o bodočih smernicah cenzuriranja filmov. Debate so se posebno udeleževali, delegatje raznih literarnih in umetniških korporacij ter -jo bilo storjenih več važnih .sklepov, s katerimi se cenzura filmov ' še bolj poostri. Film, ki kvari okus ali je drugače brez vrednosti, se sploh ne sme predvajati. Zanimivo je bilo izvajanje ministrskega tajnika dr. Du3 sila o delovanju cenzure v času od julija do decembra 1921. V tem času je bilo'cenzuriranih 896 filmov v skupni dolžini 1,092.038 metrov. Od teh jo bilo zabranjenih 57 filmov, dolgih skupno 125.437 metrov. Razen tega je bilo v posameznih filmih zabranjenih mnogo poedinih scen. Od dopuščenih so je smelo 402 filma predvajati samo za odrasle. Po izvoru je bilo 123 češkoslovaških, (63.493 m), 521 nemških in avstrijskih (422.212 m), 147 ameriških (201.907 m), 85 francoskih (91.435 m), 44 italijanskih (79.175 m), 30 angleških (22.801 m), 44 švedskih in 18 ostalih filmov. Zabra-njeni filmi so bili 1. nemoralni; 2. zločinski in surovi, polni ubojstva in slave za zločinca; 3. zabranjeni iz političnih' razlogov. Sem spadajo posebno propagandni filmi za Habsburgovce, s katerimi se je hotelo očividno vzbujati simpatije za izgnano cesarsko obitelj in 4« tehnično slabi filmi. Na tem sestanku se je razpravljalo tudi o obiskovanju kinematografov s strani mladine: Vj tem pogledu se je sklenilo, da se mora v; bodoče ločiti šolsko mladino od ostale mladine. Predlog, da naj bo merodajno 18. leto, ni bil sprejet, pač pa se je sklenilo, da se tem strožje postopa pri cenzuriranju filmov, pristopnih tudi za mladino. • ........ Gospodarstvo. Borza 6. januarja. CurIH, (ob 12.uri): Berlin 2.65, Newyoik 5.A London 21.71, P; r,z 41.25, Milan22.25, PragaS.cO, Budimpešta 0.35, Zagreb 1.82, VarSava 0.18. Dunaj 0.18, avstrijske žigosano kron« 0.10, g Dobava stavbnega materijala. Komanda dravske divizijske oblasti v Ljubljani naznanja .trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani, da se vrši 25. jan- 1922 ob 8. uri zjutraj v' pisarni inženirskega odelenja Dravske divizijske oblasti v Ljubljani of er talna licitacija glede dobave stavbnega materijala za popravo poslopij smodnišnice v Kamniku. Pogoji so v pisarni inženirskega odelenja Dravske divizijske oblasti v Ljubljani interesentom na vpogled. g Dobava krušne moke. Komanda Dravske divizijske oblasti v Ljubljani naznanja trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani, da se vrši dne 20. jan. 1922 ob 10. dop. v intondanturi komando Dravsko divizijske oblasti v Ljubljani, ustmena ofertalna licitacija glede dobave 450.000 kg krušne pšenične moke. Predmetni oglas je v pisarni trgovsko in obrtniške zbornice v Ljubljani, pogoji pa pri komandi Dravske divizij3 ske oblasti v Ljubljani interesentom na vpogled. Ljudska knjižnica Narodni dom, I. nadstr. posluje ob nedeljah od V210.—V211. ure in ob četrtkih od V«? 19.—-Va^O. ure Mii Nerazirglpvi kavčuk :: peinikš za čevlje : januarja ob 18. uri v zadnji igralni sobi „Velike kavarne". Vabijose tem potom vsi člani. Iz šahovskega sveta. »Oesterr. Schachverband" je meseca novembra na Dunaju priredil 3 glavne turnirje. Moj-sterski naslov so si priborili Knoch in dr. Krejčik v skupini A Becker v skupini B dr. Gruber in Miiller v skupini C. — V mestu Trieberg se je nedavno vršil kvartetni turnir, katerega je financiral znani švedski šah. mecen Collijn. Rezultat Rubinstein 8 točk, Bogoljubov in Spielmann 6, Seleznjev 4. Mala oznanila »V S AH. sy«. Partija št. 27. Mojsterski turnir Haag 1921. Sicilijanska obramba. Beli-: Euwe Crni: Rubinstein 1. e 2 —e 4 c 7—c 5 2. S g 1-f 3 S g 8—f 6 3. e 4—e 5 S f 6—d 5 4. d 2—d 4 c 5Xd 4 5. D d lXd 4 e 7-e 6 6. c 2—c 4 S b 8—c 6 7. D d 4—d 1 S d 5—e 7 8. L c 1—d 2 S e 7—g 6 9. D d 1—e 2 D d 8-c 7 10. L d/2—c 3 b 7—b 6 11. h 2—h 4 d 7—d G 12. e 5Xd 6 L 't 8Xd 6 13. S b 1—d 2 S g 6-f 4 <, 14. D e 2—e 3 L d 6—c 5 15. D e 3—e 4 f 7—f 5 ■ 16. D e 4—c 2 0—0 17. g 2—g 3 St 4—g 6 13. h 4—h 5 S g 6-e 5 19. S f 3Xe 5 S e 6Xe 5 20. b 2—b 4 L c 5Xf 2+ 21. Ke lXf 2 d e 5—g 4 -f- 22. K f 2—e 2 D c 7Xg 3 23. L c 3—d 4 L c 8-b 7 24. T h 1—h 3 D g 3—d 6 25. D c 2—c 3 e 6—e 5 20. L d 4—g 1 f 5,—f 4 '27. c 4—c 5 D d 6—h 6 28. K e 2—e 1 e 5-e 4 29. T h 3-h 4 D h 6—g 5 . 30. D c 3-h 3 S g 4—e 3 31. L g lXe 3 f 4Xe 3 32. L f 1—c 4+ (Tudi po 32. S d 2Xe 4 je beli ta-M zgubljen radi T f 8Xf 1 + 33. Kel Xfl Lb 7—a6+) Kg 8—h 8 ■.... 33. S d 2~j 1 D g 5—f 6 ’ Beli se uda. (Po »N. F. Presse".) Partija Št. 28. Avstrijski glavni turnir A na Dunaju 12. nov. 1921. ' ^ jk Italijanska partija. Beli: J. Falk . Crni: S. R. Wolf 1. e 2—e 4 e 7-*e 5 2. S g 1—f 3 S b 8-c 6 3. L f 2—c 4 - L f 8-c 5 4. c 2—c 3 S g 8—f 6 5. d 2—d 4 e 5Xd 4 6. c 3Xd 4 L c 5—b 4-b 7. -K. e 1-f 1 (To potezo je našel AngleZ Lord. Zaslovela je vsled partije Marshall-Burn Ostende 1905. Pozneje so jo krakovski sahisti -poskušali v korespondenčnih partijah in jo krstili »Krakovska varijanta halijanske (partije".) ■ » d 7—d 5! (Na Sf6Xe 4 dobi beli močan napad s. (14—d5 Sc6-e7 9. Ddl-d4 S e4—f6 .10. Lel—g5) J- e 4Xd 5 S f 6Xd 5 9. S b 1—c 3 L b 4Xc 3 10. b 2Xc 3 0-0 11. S f 3 g 5 S c 6-e 7 12. h 2—h 4 .c 7—c 6 13. L c 1—a 3 L c 8—e 6 14. L c 4—d 3 S d 5—f 6 5' D d i-e 2 . h’ 7—h 6 16. S g ,5Xe 6 f 7Xe 6 • J c 2~e 2 D d 8 —d 7 o 1 K g 8—f 7 on o J 3 T f •8~e 8 20. g 2—g 4 Se 7—d 5 21. D e 2-1 3 T e 8—h 8 22. c 3—c 4 s d 5—c 7 23. D f 3-^f 4 g 7_e 5 24. D f 4 —g 3 g 5Xh 4 25. D g 3—f 4 a 8-g 8 26. T h 3Xh 4 b 7—b 6 27. T h 4Xh 6 T h 8Xh 6 28. D f 4Xh 6 D d 7Xd 4 (Omogoči belemu brilanten zaključek, sploh pa itak ni bilo več rešitve.) 29. L d 3—g 6+!! T g 8Xg 6 30. D h 6>— f 8 mat. Na hrano se sprejme gospod ali gospodična. Poizve se iz prijaznosti pri A. Jare, Aleksandrova cesta 18. 38 Kupi se blagajna s predali in resorlom za denar. .lug. Llovd d. d. Ruška cesta 45. 30 2 1 Novi damski plašč sc cono proda, Naslov v upravi ,Tabora. 34 Resnobno dekle, sedaj še v službi, želi mesto kot sobarica ali istovrstno. Ujjodni dopisi na Marijo Voliinz, Aleksandrova cesta 0 pri hišniku. 30 Proda se moški kožuh po velo nizki ceni. Tatlenbachova hi. št. 17, 111. nadshopje, vrata 7, od 10.—11. ure. 40 . Črna svilena obleka za dame! se proda po ceni. Naslov v j . -upravi lista, 32 2-2 ; Proda se večja množina časopisnega papiija. Mariborska tiskarna d. d. * Tržne cene • dne 1. januarja 1022. 1. Meso: Govedina I 22—24, II 18—20, III lij-—, sveži jezik -SO-—, vampi 6'—, pljuča S-—, ledvice 16-—, gobec S-—, možgani lli-—, parklji 5-—, vime 8-—, Joj 20—30. — Teletina 1 2o-—, II 18'—, jetra 18-—, pljuča IG-—, ledvice 00'— — Svinjetjna 32'—, salo 80'—, črevna mast 50—) pljuča 12"—, jetra jSO'—, ledvice 28-—,: glava 24-—, noge 10—, slanina sveža 52—GO, prekajena GB.—j papricirana 72'—, mast SS-—, preka)ono meso 46 —52, prekajene noge 10’—, prekajen jezik GO-—, prekajena glava 20-~, — •Drobnica:, Koštrunovo meso 00—00, jagnetina 00'—, kozje meso 00-—, kozletina 00' — . 2. Klobase: krakovske 64 —, dcbrecinskc 44'—, brunšviške 34'—, pariške 40’—, posebne 40-—, safalade 40-—, hrenovke 3S'—, kranjske sveže 00'—, prekajene 9—10, meseni s^r 40'—, poljsko salame 48'—, pretisnjeflo klobase 48 —. 3. Konjsko meso: I 10'—, II 8-—. 4. Kož e : konjske, komad 300—400, goveje 34'—, telečje 3G1—, svinjske 15-—, usnje, gornjo 350'—, podplati 200'—. . 5. Perutnina: Piščanec majhen 40—50 večji GO'—, kokoš 60—120, rac^ 00—80, gos 80 -200, golob 20'— (>. D ivj a č i n a: Zajec, domač 30—50, divji 100—120, srna 00.—. ■ 7, Ribe: Ivarpi 29—35; .b-«liec..l2-—, ščuke jfe — SO, žabe (komad) OO-—, raki (komad) 1—2. 8. Mlačni izdelki; mleko (liter) S'—> Surovo maslo (leg) 7G-—, čajno maslo GO'--, maslo 00'—, sir ementalski OO-—, polemenlalski 170'—, trnptetni 100—, groyerski 120'—, tilsitski 1'. 0'—, parmezan 300-—, sirček (komad) 14'—, jajca (komad) 8—!). 0. Pijača: Vino staro 28—40, vino novo 36—48, pivo 15-20, 1 steki, piku 7-(iO, žganje Leseno pohištvo Železno pohištvo Tapeto. pohištvo Pisarn, pohištvo Posteljna oprava Preproga Zavesa m Blago zapohištvo Posteljno parje izvanredna nizke eene t zalog! pohištva se prodajajo po ceni pri BLAŽ ROGINA, Maribor Gosposka ulica štev. 26. .... ] £036 L« Podpirajte slovenske tv MmlMf Gosposka ulica fit 30 Pirobtaov* hie* prevzame S vsako vrsto strahenja v mostu, na kolodvorih, | kakor tudi spremljanje železniških vozov. — Pc* j' jasnila v pisarni: Koroško cesta st. 15. . Kruh: Del (kg) 18-— žemlja (5 dkg) komad 1' PSIp Svoboden ogledi Ceniki brezplačno« 11. S a d j c : Jabolka 1 20.—, II IS'—, hruške I 00'—, II 00 —, kostanj 00'-, limono (komad) 4—G, oranže 5—8, rožiči (kg) 28—, lige BO'—, dateljni 120—220, mandeljni 80*—. orehi 28— 32, orehi luščeni 70—SO, slive posušeno 3(1.—. 12. Špecerijsko blago: Kava 1140"—, II 100'—, kava pražena I 160'—, II 1"20'—, riž 26—46, sol S'40—9*—.poper cel 100'—, poper mlet 120’—, paprika 150 --200, testenine 28—30,sladkor v kristalu 52'—, sladkor v kockah 60'—, kvas 48-—, škrob-pšeničen 32-—, rižev SO—, koruzen, kis (liter) navadni 4'—, vinski 8-—. olje namizno 76'—, bučno 76-—, špirit denat. 40-—milo BSsSES 13. Žito- Pšenica IG-—, rž 13'—.ječmen 14'—, oves 12-—, koruza 14-—, proso 14-—, ajda It-—, fižol navadni 15'—, fižol rajčni 17'—, grah 03--r, leča OO-—. 14. M 1 e vs k i izdelki: Pžeuična moka t) 22'O0, 1 2L"—, .2 20 —, 3 18 - , kaša 20 —, ješprenj 20-—, otrobi-S-—, koruzna moka lft'60, koruzni zdrob 17-69, pšenični zdrob 23-—, ječmenova mokn 00*—, ajdova moka 1 28'—. 2 24’—. ajdova kaša (liter) 24-—, ržena kava'32'—, cike-rij a1 34—. _• 15. Krma: Šeno sladko 700-—, seno; kijjlo 50'—, otava 900-—, detelja OO-—, ovsena slama 450—480, pšenična slama 00"—, ržena . slama GO'— (za 100 kg). 16. Kurivo: Drva trda 350"-.-, mehka 280—300 (za m8), premog, trboveljski 88-—, velenjski 58"~, oglje 3-—, koks 3-— (za 100 kg), pelroloj 20-—, bencinOO-—, .karbid 14*—, sfjgče (komad) 3—5. KNJIGOVEZNICA MARIBORSKE TISKARNE D. D. KI J5 NAJMODERNEJŠE PRIPOROMA CENJENEMU^BČtNSTVti" OBLASTVOM IN URADOM. PREVZEMA VSA V KNJIGOVEŠKO STROKO SPADA- JOŽA DELA Ne pozabite naročnino! IZVRŠBA SOLIDNA! CENE ZMERNEI Redni občni zbor mariborskega šah. kluba se vrši v pondeljek dne.16. Glavni urednik: RadivoJ Rehar. Odeovornl urednik s^ajdoit^O'z,1 m. Kavarna ..BEOGRAD" Najboljša, najtrajnejša in najsignrnejša embalaža je tisti qyijalni materijal, kateri daje največje koristi vsem strokam, ki pošiljajo kakršno-h koli blago, bodisi po pošti, bodisi po železnici. mirni mi (Wellpappe) je v uporabi najcenejša embalaža, ki nsjbolj zavaruje pred razbitjem stekleno blago, steklenice, jajca in razno drugo razdrobljivo blago. je lažja kot vsaka druga embalaža, zato tudi prištedi mnogo poštnih stroškov. se da zvijati, je žilava, trajna in odporna in se pri transportu ne zdrobi tako lahko, kakor tanki leseni zabojčki. Edina tovarna v državi SHS, ki sama izdeluje valovito lepenko in edina dobaviteljica združenih avstr, tovarn valovite lepenke za državo SHS. Nadalje Vam dobavljamo iz našega z mnogoštevil. stroji izvrstno opremljenega oddelka naše tovarne kartonaž vse v poštev došle vrste embalaža iz lepenke/ in papirja. Vse naše izdelke Vam dobavljamo poljubno brez tiska ali tiskano v knjigotisku,-kamnotisku, enobarvno ali večbarvno, V najsolidnejši, najboljši in najokusnejši izvedbi, kakor jih izdeluje našatvrdka že 24 let: Kromolitografska tvornica Rožankovvski i drug d. d. Ustanovljeno 1898. Zagreb, Savska cesta 27-29. Telefon hr. 4-80, ŽftGE-IHiniOEZOUI-HlŠE-UlLE-irffitJSTR STRUBE:flOST©W= P PRORIVČUltl-riRČRTI IH OBISK U1ŽEIUR7R 88EZPM0. E) Do daljnjega vsako sredo, četrtek in nedeljo KONCERT mariborskega RICHTER-SMIDOVEGA kvartetnega šrameljna. 37 Nogavice se nove pletejo in podpletajo stare po nizki ceni. Strojna pletarna M. Vezjak, Vetrinjska ul. 17. 9 Pristopajte k Jugoslovenski Matici, Jos. Martinc Maribor m Galintertlska viiatrgovlM Velika zaloga m Če se hočeš poročiti II KSi in pohištvo si kupiti ragj (d lekZelenkinajpoprej n=j jMj v Šolsko ulico poglej! |S UH Tamkaj spalnice ne- lefJ UH štete, odnajboljše kvalitete [gg] tam so klubske gar- in] nlture znane preko Drave, Mure, tamkaj so jedilne __ §§ sobe, p tam preproge in po- [ii| dobe j==j «31 jn §e vse, kar kdo [Hj UH želi, 18041®J ijiSl pri Zelenku se dobi [p] iapetar in sodno zapriseženi strokovnjak Maribor, Šolska d. 5 — Spedicijski — knjigovodja popolnoma vešč bilance, zmožen slovenskega, hrvatskega in nemškega jetika v govoru in pisavi, se išče za takojšnji nastop v Mariboru. Ponudbe po „33“ na upravništvo. 33 5.3 Otvoritev plesne šole Hribar 2. januarja 1922 v Gambrinovi dvorani! 1. Tečaj za začetnike vsak pondeljek in sredo ob 17. (5.) uri; 2. Tečaj za moderne plese vsak pondeljek in sredo ob 19. (7.) uri; 3. Tečaj za otroke. Privatne ure na domu in izven doma, tudi se pre« vzema vodstvo in pouk v privatnih družbah. Kot učna moč je angažiran prvovrstni strokovnjak. Vpisovanje: Razlagova ulica 21. 41 Podpirajte Jugoslovansko Matico! PRVA JUGOSLOVANSKA TOVARNA ZA :s GUMBE IN KOVINSKE PREDMETE S & D. Z O. Z. SLOVENSKA BtSTUICA —■ ■ ■ «"■ ■■ »I ■■ ■ I ■!■■«■ n Mmflt traM la rolevfne la metnega rega, (mamka „G&lallth“), nstnOd xa mnodk«, sralMce, pip« la flbuke, gumbi la Maerovine (Perlmutter) n perilo. DrfaJl aa palic« In dežnike la naravnega roga. Telefon itev. S. Bančni konto«Obrtna tanka, ljubljena. PoStari ček. raiun Nor; UU. M a a aanaaaaaaoioimiiiHaoMiaHaaaaoMi a Telefon iter. 876. Spodi olja vseh vrst. Carinika agentu« la carinsko reklamacije. VukladiSČenje vsakovrstnega blaga. Mednarodni prevod. flelltr« o patentiranimi pohištvenimi reaovl na no atrant. Spedidjsk« dostavno podjetje Južne Šeleantoe. BALKAN" Brzojavni naslov t Spedbalkan. Predprodaja vozovnic za vsa proge južne in državne železnice. Skladi Sče spojeno a tirom Južne železnice, Aleksandrova cesta štev. 70. delniška družba za mednarodne transporte v Ljubljani. Podružnica: MARIBOR, Aleksandrova cesta «t. 35. Hajvežjo domaJe opedldjsko podjetjel Podružnice: MARIBOR, ZAGREB, BEOGRAD, TRST, WIEN. Bajvefje domafie spedidjsko podjetje! iiiiMieiifliiiiliiiiiiHiHmiiiiiUHiiiitiliMMMltjniMMnMHniiM ZakgiHn lastnega izdelka Dragotin Roglič, Koroška cesta 19, Maribor komisijska zaloga pri Betki Lešnik, Gosposka, ulica 14. ,