.. ..., ■ -> . •;
M&v&tek*?
< ■)
GLASILO DELAVSKEGA SVETA
LETO VI. * 1965 * ŠT. 8 in 9
VSEBINA:
Iz zasedanj samoupravnih organov
Z mladinske konference
20 Pet skupnosti Združenih narodov
Nesreče pri delu in na poti na delo v juliju, avgustu, septembru in začetku oktobra 1965
Bolezenski izostanki v mesecu juniju, juliju, avgustu in septembru 1965
Bili smo v Zapužah Naša kronika
«
IZ ZASEDANJ SAMOUPRAVNIH ORGANOV
Upravni odbor je na svoji 3« seji razpravljal o novih gospodarskih ukrepih, ki jih je treba nujno izvesti v zvezi z reformo našega gospodarstva. Služba načrtovanja in analiz je napravila potrebne izračune 7 spremenjenih pogojih. Izračuni kažejo, da bo dohodek podjetja povečan, ker pa se v zvezi s podražitvijo življenjskih predmetov predvideva tudi povečanje osebnih dohodkov, bodo skladi podjetja nižji, kot pa je bilo predvideno v začetku leta.
Da bo dosežen večji čisti dohodek, bo treba poleg povečanja obsega proizvodujo izvesti še druge ukrepe« Eden teh ukrepov je tudi skrajna štednja s surovinami, katere izključno uvažamo. Z novo vrednostjo dolarja - l.*25o din - so se surovine občutno podražile kljub temu, da se je carina za česano volno in sintetiko znižala«
Upravni odbor je bil mnenja, da je potrebno dati pri formiranju osebnih dohodkov večji poudarek na prihranke, ki naj bi v bodoče več vplivali na osebne dohodke kot doslejc Dosedaj so prihranki vplivali na osebne dohodke v predilnici I. v povpreoku letošnjega leta 13,4 v tkalnici 5,1 ^ in v apreturi le 2,2 Zaradi tega je upravni odbor predlagal, naj bi se izdelal predlog, da bi prihranki imeli več vpliva, na formiranje osebnih dohodkov. Predlog je delavski svet osvojil, ter zadolžil upravni odbor, da pripravi potrebna predloga.
Da bi dosegli boljše izkoriščanje delovnega časa, predvsem pa odpravili zamujanje službe, manjšali izhode iz podjetja po privatnih opravkih in bolnisk izostanke, je upravni odbor zadolžil komisijo za osebi:e dohodke, da izdeTa potreben predlog ter ga predloži delavskemu svetu v potrditev.
Delavski svet je o zadevi razpravljal na svejem tretjem zasedanju ter sprejel začasne sklepe za boljše izkoriščanje delovnega časa, ki določajo, da se za vsakih začetih 5 minut zamude zmanjša število v sistem mesecu doseženih točk za o,l Za vsako začeto uro privatnega Izhoda se zmanjšajo mesečno dosežene točke za o,3 Za vsak dan rednega dopusta, izrednega plačanega ali neplačanega dopusta, ki ni vnaprej javljen in odobren, se odtegne 1 £ mesečno doseženih točk. Za neopravičen izostanek sc zmanjšajo mesečno dosežene točke vsak dan za 6 #. Za bolniške izostanke 1 - 4 dn:' se zmanjšajo mesečno dosežene točke za vsak dan za 1,5 Največje dopustno zmanjšanje pa jo 6 ^ v mesecu.
Na predlog upravnega odbora 'je delavski svet na svojem 5. zasedanju te začasne sklepe spremenil le toliko, da se za bolniške izostanke ne zmanjš jejo dosežene točke*
2
Pri razpravi o nagrajevanju je bil upravni odbor mnenja, da bi uvedli progresivno in degresivno nagrajevanje delovnih rezultatov. Tiste, ki delovne norme presegajo iznad določenega procenta, bi bilo treba bolje nagraditi, medtem ko bi bilo treba tistim, ki norme ne dosegajo, dosežene osebne dohodke še zmanjšati. Prav tako naj bi bili nagrajevani tehniki, vodje izmen, vodje enot po določenih merilih z ozirom na uspehe, ki jih dosegajo posamezne skupino delavcev oziroma izmena ali enota. Tudi v skupnih službah in investi-cijsko-vzdrževalnem sektorju naj bi se izdelala potrebna merila za nagrajevanje.
Delavski svet se je s predlogom strinjal ter zadolžil upravni odbor, da še naprej izpopolnjuje pravilnik o delitvi osebnih dohodkov.
Avtomatično pa se povečajo osebni dohodki le za višino zmanjšanih prispevkov iz osebnih dohodkov, kar predstavlja povišanje osebnih dohodkov za lo,8 #.
i
Na predlog upravnega odbora je delavski svet sprejel tudi sklepe, da abonentje v menzi še nadalje plačujejo kosila in enolončnice po ugotovljenih stroških za porabljen material. Gene penziona v počitniškem domu Zelenica” se niso spremenile, prav tako je ostal neizpremenjen tudi dodatek za dopust. Neizpremenjene so ostale cene prevozov s kamionom, do katerih imajo pravico delavci podjetja, cene uslug v mehanični delavnici AMS, povračilo stroškov za prevoze na delo z vlakom in stalni prevoz na delo z drugimi prevoznimi sredstvi •
Povračilo stroškov za službene prevoze s privatnimi avtomobili se je povečalo zaradi dviga cen benzinu, zavarovanju, vozilom in rezervnim delom ter znaša za avtomobile do 800 ccm 56 din, nad 800 do 12oo cera 63 din, nad 12oo ecm 7o din, za mopede pa 12 din.
Na predlog upravnega odbora je delavski svet sprejel sklep, da se ponudijo v odkup vse stanovanjske hiše oziroma stanovanja, ki z njimi razpolaga podjetje razen enega stolpiča, stavb na Foersterjevi 11 in 12 ter dveh stanovanj stanovanj v gradnji v Metliki. Prednost nakupa imajo sedanji koristniki stanovanj. Kupec mora v roku enega leta po podpisu pogodbe položiti vlogo v višini 7,5 # uradno ocenjene vrednosti stanovanja oziroma stanovanjske hiše. Ostanek se plača v dvajsetih letih v rednih mesečnih obrokih. V primeru, da hoče kupec stanovanje oziroma stanovanjsko hišo prodati pred popolnim plačilom, jo mora najprej ponuditi podjetju, nato pa delavcu našega podjetja, šele če tu ne najde interesenta, jo lahko proda hudi drugi osebi izven podjetja. V tem primeru mora takoj plačati vso kupnino. V primeru prodaje delavcu podjetja pa se še ne plačan znesek prenese na novega kupca.
Na predlog stanovanjske komisije je bilo stanovanje v Kettejevem drevoredu št* 17 dodeljeno Vladu Marčiču, ker je bil na prednostni listi na prvem mestu. Lojzki Rapuš je bila odvzeta ena drvarnica ter dodeljena Janezu Turku, odobreno pa ji je bilo, da sme vzeti na stanovanje gospodinjsko pomočnico. Prošnja Rozalije Zajc, da bi v njej dodeljeni sobi stanoval tudi njen sin, je bila negativno rešena.
Upravni odbor kakor tudi delavski svet sta poslušala poročilo o obračunu za prvo polletje 1965. Rezultati poslovanja v primerjavi z istim obdobjem 1964 so nekoliko slabši zaradi izpada proizvodnje v predilnici II, ki je bila že planirana za prvo polletje, predilnica pa ni pričela pravočasno z delom zaradi zakasnitve pri rekonstrukciji. Zaradi te zakasnitve je morala predilnica I izdelovati prejo v mešanici sintetika-volna, kar je seveda povzročilo določene težave v proizvodnji in s tem tudi izpad proizvodnje. Tudi v tkalnici je prišlo do izpada proizvodnje zaradi nepravočasno dobavljenih statev. Apretura je količinski plan prekoračila za 7,3 #, vendar pa je vrednostno plan za 2,3 1o nižji kot preteklo leto.
Neto produkt na delavca se je v tem obdobju nekoliko dvignil, vendar bo treba zastaviti vse sile, da bo izpad proizvodnje v drugi polovici leta popravljen ter letni plan v celoti dosežen.
V prodajalni podjetja je polletni obračun zadovoljiv.
Iz poročila o opravljenih inventurah je razvidno, da so bile opravljene inventure v skladišču gotovih izdelkov, skladišču pisarniškega materiala, drobnega inventarja v kotlarni, pri gasilcih, transportu, električni delavnici, zidarjih, skupnih službah, skladišču gotovega blaga in strojni delavnici. Opravljena je bila tudi inventura režijskega materiala in drobnega inventarja na zalogi, maziva, goriva in kemikalij v skladišču predilnice 1.7 vseh teh oddelkih ni bilo ugotovljenih inventurnih razlik.
Pri inventuri drobnega inventarja v menzi Novo mesto je bil ugotovljen primanjkljaj v knjižni vrednosti 2.645 din. Po sklepu delavskega sveta se zanj obremeni odgovorno osebo.
V skladišču živil menze v Metliki je bil ugotovljen višek v znesku 9*519 din in primanjkljaj v znesku 9*75o din.
Po sklepu delavskega sveta se višek preknjiži na izredne dohodke, 7.86o din pa na izredne izdatke. Za primanjkljaj v znesku 1.89o din pa se obremeni odgovorno osebo, ker delavski svet meni, da so ti primanjkljaji nastali zaradi malomarnega poslovanja.
V	skladišču barv in kemikalij je bilo ugotovljenih pri barvah za 21.122 din viškov in za 29*o85 din primanjkljajev, pri kemikalijah pa za 413 din viškov in za 53*329 din primanjkljajev. Delavski svet je menil, da so nastale razlike opravičljive, zato so bile preknjižene na ustrezne konte.
V	skladišču surovin v Novem mestu je bil ugotovljen višek v vrednosti 5.5oo din in primanjkljaj v vrednosti 3.134 din. Ker so razlike minimalne in opravičljive, so bile po sklepu delavskega sveta preknjižene na ustrezne konte.
7 občinski svet zavarovancev Novo mesto je bil imenovan Martin (Jeršič kot predstavnik našega podjetja.
Pritožba Jožeta Roliha zaradi dodelitve stanovanja v Kettejevem drevoredu št. 17 Vladimirju Marčiču ni bila ugodno rešena, ker je pri ocenitvi dobil Marčič več točk kot Solih.
Ker se pripravlja skupno s drugimi podjetji, ki pri svoji proizvodnji uporabljajo umetna vlakna in prejo "Diolen", ter proizvajalcem teh vlaken in preje podjetjem "Gianzstoff" velika skupna reklamna akcija, je upravni odbor predlagal, da se za reklamo odobri dodatna kvota 16 milijonov din. Delavski svet je predlog odobril.
Na razpis delovnih mest "vodja investicijsko-vzdrsevalnega sektorja’5 in "vodja proizvodnje" sta se prijavila le naša dosedanja sodelavca ing. Avgust Fajfar in ing. Prane Kovačič. Ker oba izpolnjujeta v razpisu postavljene pogoje,je upravni odbor imenoval ing. Avgusta Pajfar ja za vodjo investi-cijsko-vzdrževalnega sektorja in ing. Franca Kovačiča za vodjo proizvodnje.
Na 4. seji je upravni odbor razpravljal o problemih, ki so nastali v zvezi z uredbo o vsklajevanju cen in dejstva, da naše podjetje še ni imelo v tem času uradno potrjenih cen novi jesensko—zimski kolekciji. 0 zadevi so bili delavci podjetja obveščeni s posebno informacijo.
Vinko Štih je izpraznil enosobno stanovanje v Foersterjev! ulici št. 12. Predlog stanovanjske komisije je bil, da se to stanovanje in ena soba v Foersterjevi ulici št. 12 dodeli Zvonimirju Župevcu, ki se sedaj vozi iz Rožnega dola. Predhodno pa bi se po možnosti dosegel sporazum z Alojzom Jermanom, ki stanuje v Foersterjevi ulici št. 12 glede zamenjave. Ker pa se iz bivšega Štihovega stanovanja noče izseliti Pepca Hrovat, ki je do izselitve Štiha stanovala pri njem, ji je upravni odbor postavil rok enega tedna za izselitev. Če pa le-ta ne bo upoštevala sklepa upravnega odbora, se ji odvzame vse ugodnosti, ki jih uživajo naši delavci.
Prošnji Marije Travižan, da sme imeti v stanovanju hišno pomočnico, je upravni odbor ugodil.
Vodja investicijsko-vzdrSevalnega sektorja je poročal, da se investicijska dela v novi šedovi hali bližajo’ koncu. V teku je preselitev apreterskih strojev. Tudi dela v predilnici II se bližajo zaključku. Poslani stroji so v glavnem še montirani, v barvarni pa je bila zamenjana stara kanalizacija z lončenimi cevmi, ker so betonske cevi stare kanalizacije puščale skoro v celi dolžini.
V	Metliki bo treba še pred nastopom zime preurediti streho, ker na mnogih mestih pušča.
V	zvezi z gospodarsko reformo bodo reorganizirane tudi banke, ki bodo svoje poslovanje prilagodile novemu zakonu o bankah, ki je bil sprejet letos v mesecu marcu. V Novem mestu bo iz sedanje komunalne banke predvidoma ustanovljena mešana komercialna banka, zato vabijo tudi naše podjetje, da pristopi kot soustanovitelj. Upravni odbor je mnenja, da ugodimo njihovemu vabilu ter pristopimo kot soustanovitelji, s tem da se sredstva podjetja na vseh računih vodijo kot depozit komunalne banke Novo mesto in da se sklene pogodba o poslovnem sodelovanju. Isto naj bi veljalo tudi za prodajalno in menzo podjetja. 0 prisotpu k drugim bankam, s .katerimi poslujemo že sedaj, bi razpravljali po potrebi kasneje. Delavski svet je predlog upravnega odbora osvojil.
Na prvi izredni seji, ki je bila sklicana na zahtevo kolektiva, je upravni odbor razriravljal o obsodbi našega podjetja ter o odločbi občinskega inšpektorja. 0 tej zadevi so bili delavci podjetja obveščeni s posebno informacijo.
0
Na 5« redni seji je upravni odbor razpravljal o prehodu na 42~urni delovni teden. 0 tem prehodu sta že predhodno razpravljala upravni odbor in delavski svet. V ta namen je bila ustanovljena tudi posebna komisija, ki je proučila analize, ki jih je izdelala služba načrtovanja in analiz. Razpisana je bila tudi posebna anketa, katere namen je bil, da dobi mnenje delavcev v zvezi z uvedbo 42-urnega delovnega tedna. Namen ankete je bil tudi, da delavci dajo svoje predloge, kaj je treba storiti, da se obseg proizvodnje in osebnih dohodkov ne zmanjša kljub skrajšanemu delovnemu času, kar je seveda predpogoj za skrajšanje delovnega časa. Anketa je dosegla svoj namen in delavci so dali precej pametnih predlogov, ki jih bo treba upoštevati tor postopoma izvajati.
Po obširni razpravi je upravni odbor osvojil analizo poslovanja v letu 1964 in prvem polletju 1965» Ugotovil je, da je bilo poslovanje podjetja v tem obdobju uspešno ter da imamo kljub težavam, ki so nastale z preselitvijo apretu-re ter uvajanjem novo proizvodnje v predilnici II, pogoje za prehod na 42-urni delovni teden. Osvojen je bil program in načrt prehoda, ki je bil nato predlagan delavskemu svetu
v potrditev. Osvojeni so bili tudi predlogi, da sveti enot in upravni odbor mesečno spremljajo in analizirajo dosežene rezultate in po potrebi ukrepajo, da bodo rezultati čim boljši. Posamezni sveti naj pri obdelavi materiala v zvezi s prehodom na 42*-urni teden uporabijo rezultate ankete .ter potrebno ukrepajo. Posamezne enote oziroma oddelki ali delovna mesta naj po potrebi namesto sobot koristijo tudi druge dni za dela proste dneve. Kolikor posamezne enote ne bodo dosegale predvidenih delovnih uspehov, bo treba ponovno preiti na 45- oziroma 48-urni delovni teden.
Delavski svet je predloge komisije in upravnega odbora sprejel brez sprememb. Tako je podjetje 1.1o.1965 prešlo na skrajšan delovni teden nh ta način, da se vsako prvo soboto v mesecu dela, ostale sobote pa so dela proste.
S tem je v povprečku dosežen 42-urni delovni teden.
V	razpravi o uspehih začasnih sklepov za boljše izkoriščanje delovnega časa je bilo ugotovljeno, da niso bili doseženi tisti rezultati, kot je bilo predvideno* Zaradi zmanjšanja izostankov in izhodov se je predvidevala povečana proizvodnja in s tem povečanje osebnih dohodkov za 6 #. Toliko je bilo tudi pri izplačilu osebnih dohodkov za mesec avgust izplačano. Kasneje pa se je ugotovilo, da se je ta del formiranja osebnih dohodkov povečal le za 1,6 CJ>»
Po daljši razpravi je upravni odbor predlagal, da se začasni sklep spremeni toliko, da se bolniški izostanki ne obračunavajo. Za četrti del formiranja osebnih dohodkov se kot baza vzamejo dosežki meseca julija 1965. Doseženi rezultati se ugotavljajo za vsako enoto posebej ter se obračunavajo za en mesec nazaj. Predlog je delavski svet osvojil.
V	mesecu marcu je delavski svet sprejel sklep, da začasno vročimo komunalni banki Novo mesto prosta sredstva neobveznega dela rezervnega sklada in poslovnega sklada. Ker je rok, za katerega je bilo dano posojilo,potekel, nam je komunalna banka sredstva vrnila. Na predlog upravnega odbora je delavski svet na 5. zasedanju sklenil, da vročimo za dobo treh mesecev le znesek 25 milijonov. Ostanek 2o milijonov pa se vroči pri isti banki za dobo 13 mesecev po 5 Lh obrestni meri. Ta vročitev bi bila namenjena za pomoč občinski skupščini Metlika pri pričetku gradnje nove šole. V metliški občini je zelo veliko pomanjkanje šolskih prostorov, zato se je skupščina odločila za gradnjo, nove šole v Metliki. Ker pa sami nimajo dovolj potrebnih sredstev, so se obrnili za pomoč na podjetja na področju svoje občine.
Za gradnjo stanovanj v Bučni vasi imamo poleg sredstev, ki nam jih je zagotovil Sklad za zidanje stanovanjskih hiš Novo mesto, za začetek gradnje dovolj lastnih sredstev.
Na predlog komisije za osebne dohodke je upravni odbor spremenil oceno nekaterih delovnih mest v investicij-sko-vzdrževalnem sektorju, tako da je sedaj ocena delovnih mest ”šofer h-C kategorije” 85-llo točk, "šofer L-E kategorije” Igo-125 točk, "avtomehanik” loo-135 točk in "urejanje prevoza” 12o-15o točk.
Prav tako je upravni odbor določil nove individualne ocene vodjem tkalnice, apreture, investicijsko-vzdrževalno-ga sektorja in vodji proizvodnje.
Predlog hišnega svetaBršlin 43, da se eno podstrešno stanovanje v tej stavbi ne proda, temveč spremeni v sušilnico perila, ni bil sprejet.
Poleg vseh spredaj navedenih vprašanj je upravni odbor razpravljal tudi o raznih prošnjah naših delavcev, organizacij ter podjetij. Večina prošenj je bila negativno rešena.
Na predlog komisije za izrekanje vzgojnih ukrepov predilnice I so bili na zadnjih zasedanjih delavskega sveta izključeni iz delovne skupnosti Nada Molek, Bariča Šoštarič, Jože Judnič, Anton Slane in Marija Križan, ker so zapustili delo brez odpovedi delovnega razmerja.
Delavski svet je sklenil, da se za potrebe apretu-re in predilnice II nabavi 82 transportnih vozičkov.
Na zadnjem zasedanju je delavski svet sprejel tudi začasne sklepe o opravljanju del in nalog, ki se ne štejejo v delovno razmerje in ki določajo, katera dela in naloge, ki jih opravijo osebe izven podjetja, se ne štejejo v redno delovno razmerje. Začasni sklepi določajo tudi način obračuna in izplačila takih del.
Na pritožbo Lojzke Hapuš glede odvzema ene drvarnice, je delavski svet pooblastil hišni svet, da zadevo dokončno reši •
Ker so bile na parkirnem prostoru večkrat izvršene tatvine, je delavski svet sklenil, da se tam postavi svetilka, tako da bo tudi ponoči parkirni prostor osvetljen. Vratarjem in nočnim čuvajem je bilo noročeno, da posvečajo parkirnemu prostoru več pozornosti. Od delavnice AMo do ceste bo postavljena ograja, tako da bc zavarovan dostop do parkirnega prostora od nekontrolirane strani. Storilec, ki ga bodo zalotili pri kraji, bo najstrožje kaznovan.
Ker se delavci pritožujejo, da v prodajalni podjetja ni dovolj ostankov volnenega blaga, je delavski svet sklenil, da ostankov začasno ne bodo pošiljali v druge trgovine ter tako omogočili delavcem večjo izbiro.
Sveti enot v Novem mestu so imeli skupno sejo, na kateri so obravnavali elaborat, program in načrt prehoda na 42-urni delovni teden. Poleg tega so razpravljali o proizvodnih problemih, ki vplivajo na boljše doseganje proizvodnih uspehov.
0 istih zadevah je razpravljal tudi svet enote predilnica I.
Sveti enot so osvojili analize poslovanja podjetja ' v preteklem letu in prvi polovici letošnjega leta ter program in načrt prehoda na skrajšan delovni čas. Sklenili so, da bodo redno mesečno spremljali in analizirali dosežke v proizvodnji ter pravočasno ukrepali, kjer bi se pojavile težave. Vodje enot so zadolžili, da na podlagi analize poslovanja, ankete, programa in načrta prehoda na skrajšan delovni čas izdelajo potrebne predlogo ter jih posredujejo svetom enot.
J. U.
Z MLADINSKE KONFERENCE
Konferenca - najvišji organ našega mladinskega aktiva - zbere svoje celotno članstvo enkrat letno na letni obračun naših prizadevanj in naših uspehov. Ta dan ugotavljamo svoje dosežke, pa tudi vse tisto, kar ni bilo tako, kot smo si v začetku našega delovnega leta začrtali. Ko listamo dnevnik našega dela in naših naporov lahko takoj ugotovimo, da smo bili uspešni in da je bilo letos naše delo na vseh področjih plodno, čeprav so bili ponekod tudi spodrsljaji. Predvsem se ne moremo pohvaliti s številno udeležbo na naših sestankih odbora oziroma masovnih sestankih po izmenah. Zato pozivam vse mladinke in mladince, da bomo v bodoče bolj privrženi skupnemu delu v našem mladinskem aktivu.
Letos smo se 3. oktobra ob 8,3o zbrali v prostorih menze podjetja. Prisotnih je bilo 62 mladincev. Od povabljenih so bili prisotni: predstavnik garnizona iz Novega mesta, predstavnika Zavoda za usposabljali je invalidne mladine iz Kamnika, predstavnici mladinskega aktiva "Svilanit" iz Kamnika, predstavnica mladinskega aktiva "Krka" Novo mesto, predstavnik mladinskega aktiva "Iskra" Novo mesto, predstavnica občinskega odbora Rdečega križa Novo mesto, predsednik občinskega komiteja ZMS Novo mesto in predstavnik podjetja tov. Danilo Kovačič.
Dnevni red je til tak kot na vseh .konferencah. Po izvolitvi vodilnih organov konference so sledila poročila predsednika, tajnika in blagajnika« Poročila so bila obširna.
V poročilu predsednika smo slišali o celotnem delu mladinskega aktiva skozi vse leto, od 4. oktobra 1964 do 3» oktobra 1965»
Aktiv ZMS našo tovarne v Novem mestu šteje 100 članov« Od tega je v:
-	predilnici
-	tkalnici
-	apreturi
-	investicijsko-vzdrže-valnem sektorju
- skupnih službah, trgovini in menzi
Skupaj
6 mladincev in 11 mladink 6 mladincev in 31 mladink 1 mladinec in 15 mladink
14 mladincev
4 mladinci in 12 mladink 31 mladincev in 69 mladink.
Iz tega seznama je razvidno, da je številčno razmerje med mladinci in mladinkami precejšnje, kar pa ne moti pestrosti celotnega delovanja« Plan dela, ki smo si ga zadali lani, smo izvršili. Sicer so bila določena odstopanja, ki so nastala med letom, vendar smo v glavnem svoje delovno leto uspešno končali.
V proizvodnih oddelkih smo v prvem polletju 1965 v primerjavi z letom 1964 delali uspešno. V vseh oddelkih se kažejo boljši delovni uspehi. Nedvomno je pomagala doseči te uspehe s svojim trudom in dolom tudi mladina. Na naših sestankih smo v ta namen govorili o produktivnosti in z njo v zvezi o delovni disciplini, govorili pa smo tudi o kvaliteti in odnosih do starejših sodelavcev.
Skupno z odsekom za vzgojo kadrov v našem podjetju smo izdelali plan izobraževalnih akcij za mladino. Tudi te akcije so nam dobro uspele, saj smo mnogo mladih proizvajalcev v družbeno političnih tečajih pripravili za dobre uprav-Ijalce, v raznih predavanjih za življenje in v strokovnih uvajalnih dopolnjevalnih seminarjih pa za proizvajalce, ki bodo dosegli na delovnem mestu najboljše rezultate. Izobraževanje smo popestrili z obiski pri drugih mladinskih aktivih, kjer smo izmenjali izkušnje o svojem delu, ogledali pa smo si tudi kulturno-zgodovinsk • in ostale znamenitosti krajev, ki smo jih obiskali.
Rekreacijo pri nas nimamo le za športno udejstvovanje, pač pa za razvedrilno dejavnost, s katero dosežemo sprostitev telesa in duha. V športni dejavnosti so bili najuspešnejši strelci. Posebne športne dejavnosti v našem kolektivu ne gojimo, mnogi naši mladinci in mladinke pa se športno udejstvujejo v okviru občinske zveze za telesno kulturo.
Izletništvo je panoga, katere smo se premalo posluževali. Organizirali smo sicer nekaj izletov, vendar odziv ni bil tab, kakršnega bi si želeli. Izleti niso poceni in verjetno je to odvračalo našo mladino, da bi se v večji meri udeleževala te tako koristne dejavnosti.
lo
Kulturno življenje je v minulem letu zavzelo precejšen del naše celotne dejavnosti# Pripravljali smo literarne večere ter recital pod naslovom "Ogenj, ptice in življenje", katerega smo izvajali skupno z mladinci JI«*. K zabavnemu življenju naše mladine pa smo prispevali zelo malo# Zato menim, da bi temu vprašanju v novem letu morali posvetiti več pozornosti.
Sodelovanje z mladino drugih delovnih kolektivov je zelo koristno, saj s tern izpopolnjujemo svoje metode in delo, vidimo Jastne pomanjkljivosti, jih odpravljamo, s skupnimi akcijami pa so med seboj povezujemo# Zelo plodno je bilo sodelovanje z mladino JLA. Ž mladinei-vojaki smo pripravili več skupnih akcij, ki so bile uspešne, zato si takšnega sodelovanja še želimo.
Akcije organizacije Rdečega križa, predvsem pa prostovoljnega .krvodajalstva, smo podprli z vsemi močmi. Sodelovanje je bilo obojestransko. Mi smo bili glavni aktivisti v podjetju in zbiralci krvodajalcev, pri čemer smo dosegli lepe uspehe, Rdeči križ pa je preko našega izobraževalnega centra priredil vrsto predavanj, ki so se jih udeleževale predvsem mladinke. Ta predavanja so bila dobro obiskana in jih bomo zato še organizirali* Za krvodajalstvo in soloh vse akcije Rdečega križa pa bomo še naprej pod geslom: »Dolžnost zdravih je pomagati bolnim!" zbirali, propagirali in dajali svojo kri.
Mladinski aktivi šol, zavodov in tekstilnih podjetij ter ostalih tovarn so nas večkrat obiskali, obiskali pa smo jih tudi mi. Ta sodelovanja so' bila uspešna, zato jih bomo morali še poglobiti.
Sledilo je poročilo tajnika, ki je bilo pestro ter podkrepljeno z datumi in podrobno razčlenjenimi akcijami, ki so vpisane v dnevniku mladinskega aktiva.
Po poročilih se je razvila živahna razprava# Najprej je mladinec iz J L** izrazil željo, da bi bili tudi vnaprej prijateljski odnosi med mladinci tako prisrčni, novemu odboru pa je želel mnogo uspehov pri izpolnjevanju postavljenih nalog.
Oglasili so se tudi ostali mladinci in mladinke. Udeleženka recitala "Ogenj, ptiče in življenje" Anica Horvat je povedala, kako so se’nastopajoči pripravljali na ta večer. Slišali smo 'budi o tovarniškem centru za vzgojo kadrov, o organizaciji seminarja za mlade proizvajalce in o zaključku seminarja - ekskurziji v tovarno trikotaže "Beti" in našo predilnico v Metliki.
Potem je tov. Danilo Kovačič v imenu osnovne organizacije ZKS "Novoteks” pozdravil vse navzoče goste, mladinke in mladince. Med drugim je tudi povedal: 5i'Delo naše mladinske organizacije je kilo v letošnjem letu zelo plodno in nimamo ji kaj oporekati. Včasih sicer nastopijo razni problemi, ki za nekaj časa zavrejo potek dela organizacije. Vendar pa preko teh, kakor tudi preko tistih, ki nastanejo na samih delovnih mestih mladincev in mladink, lahko preidemo z dobro voljo in dobro organizacijo dela.i?
Svoje mnenje o poteku konference je povedal tudi tov. Uroš Dular, predsednik občinskega komiteja ZMS Novo mesto: wObčutek imam, da so vaše diskusije, kljub velikim uspehom, ki ste jih dosegli v letošnjem letu, zelo skromne. Prav bi bilo,da bi mladinci na konferenci povedali vse težave, na katere so naleteli v tem letu, pa ne samo na mladinski konferenci, ampak tudi na vseh sestankih, ki jih imajo po enotah.. Glede vašega dela vam lahko samo čestitam, saj ste ena najaktivnejših mladinskih organizacij v novomeški občini in vas lahko postavimo za vzgled drugim aktivom.”
Prav tako je delo naše mladinske organizacije pohvalila predstavnica občinskega odbora Rdečega križa tov. Gostiševa. Izrazila je željo, da bi jo v bodoče, ko bomo reševali vprašanja s področja Rdečega križa, povabili na sestanek •
Na mladinski konferenci sta bila navzoča tudi predstavnika mladinskega aktiva Zavoda za usposabljanje invalidne mladine is Kamnika?. Predsednik je povedal: "V imenu mladinskega aktiva Zavoda za usposabljanje invalidne mladine se vam najlepše zahvaljujem za vabilo na letno konferenco. S tem ste pokazali, da si nismo tuji in nepoznani, ampak da smo mladi ljudje, ki si želimo tesnega sol olovanja in povezave med svojimi mladinskimi aktivi, saj le tako lahko izmenjavamo mišljenja in izkušnje o Želel bi, da bi bilo naše sodelovanje v bodoče še tesnejše« Rad bi vara povedal le to, da je delo našega mladinskega aktiva preoej drugačno od dela v drugih aktivih. Kot skrbijo za mladega človeka na šolali in v tovarnah, tako moramo tudi pri nas skrbeti za rekreacijo, družbeno življenje in vsestransko izobraževanje« S tem pomagamo vzgajati mladinca v človeka, ki bo čez nekaj let zapustil naš krog in se ne bo bal življenja in težav, s katerimi se bo srečal v samostojnem življenju* Nimam namena naštevati vseh dejavnosti, ki delu' j jo v sklopu mladinskega aktiva, temveč samo nekaj glavnih. Za politično izobraževanje skrbi ”tribuna mladih”, za rekreacijo.pa športni klub s svojimi krožki. V okviru šole deluje šolska skupnost, ki nudi pomoč socialno šibkim gojencem zavoda. Novemu mladinskemu odboru vašega aktiva želim mnogo uspeha v nadaljnjem delu«”
Predstavnica mladinskega aktiva "Svilanit” iz Kamnika se je zahvalila za vabilo na konferenco in nas na kratko seznanila z delom njihovega mladinskega aktiva* Probleme, na katere naletijo pri svojem delu, rešujejo v mladinskih klubih ter na sestankih predstavnikov raznih mladinskih klubov. ha koncu je zaželela novemu mladinskemu odboru in celotnemu aktivu uspešno delo in tesnejše sodelovanje z njihovim aktivom.
V	nadaljnji razpravi smo slišali še poročilo o delu športnega društva, o obsodbi podjetja in direktorja, o kuharskem tečaju, o udeležbi na sestankih, o ekskurzijah, izletih in ostalih akcijah.
V	nov mladinski odbor so bili predlagani sledeči čla ni, ki so dobili naslednje število glasov:
1. Martin Aš	45	glasov
2. Milena Mavsar	38	glasov
3. Slavica Udovič	38	glasov
4. Slavka Hočevar	37	glasov
5. Milan Zupančič	37	glasov
6. Prane Pavlin	36	glasov
7. Marija Konda	35	glasov
8. Angelca Galič	34	glasov
9. Marija Penca	33	glasov
lo. Brane Rali jan	32	glasov
11. Anica Križman	31	glasov
12. Angelca Rošetič	31	glasov
13. Anica Pranko	3o	glasov
14. Prane Hrovat	3o	glasov
15. Ljuba Čečelič	29	glasov
16. Anica Horvat	29	glasov
17. Lada Sečnjak	28	glasov
18. Marica Ude	28	glasov
19. Cveta Pate	26	glasov
2o. Draga Erpe	25	glasov
21. Draga Galič	25	glasov
22. Jožefa Udovč	23	glasov
V odbor je bilo izvoljenih prvih 15 kandidatov.
Ob 11. uri se je predsednik delovnega predsedstva zahvalil vsem navzočim za sodelovanje na konferenci in konferenco zaključil.
Po konferenci, ki je letos resnično lepo uspela, smo pripravili skromno zakusko za povabljene goste in mladince. Nazadnje smo se še zavrteli, tako da je spomin na konferenco kar najlepši.
Iz obračuna našega dela vidimo, da je prehojena pot našega mladinskega aktiva uspešna« Skupno s napori celotnega kolektiva v novi gospodarski reformi, katero je naš kolektiv dočakal z urejeno notranjo organizacijo, s proizvodnjo, ki je na tržišču iskana, s specializacijo proizvodnje, ki nas približuje mednarodni delitvi dela, z discipliniranostjo na delovnem mestu, z upoštevanjem načela nagrajevanja po delu in s trudom vseh članov našega kolektiva, bomo morali tudi mi iskati v nas samih notranje rezerve, morali bomo izpopolnjevati samega sebe, izobraževati se na svojem delovnem mestu in na družbeno ekonomskem polju« Učiti se bomo morali, da nas čas ne bo pregazil in da bomo s svojim delom izboljšali svoj življenjski standard.
M. M.
00O00
Ha skupni seji starega•in novega mladinskega odbora smo izmed petnajstih članov novoizvoljenega odbora izvolili naslednje vodstvo mladinske organizacije: Uranci Pavlin -predsednik, Marija Penca - tajnik, Angelca Rešetič - blagajnik; sekretariat: Franci Pavlin, Milena Mavsar in Marija Konda« Podobno kot lansko leto smo tudi letos izvolili mladinske pododbore«!/- posameznih oddelkih so bili izvoljeni naslednji predsedniki: v tkalnici Ljuba Čečelič, v apreturi Angelca Galič, v predilnici II Slavka Hočevar, v investicij-sko-vzdrževalnem sektorju in skupnih službah - Milan Zupančič. Za posamezne dejavnosti so odgovorni: za kulturo Slavica Udovič, za izobraževanje Anica Franko, za krvodajalstvo in EK Milena Mavsar, za šport in rekreacijo pa Martin Aš.
00O00
Pa bi bili masovni sestanki naše mladinske organizacije bolj pestri, smo se odločili, da bomo prikazovali barvne diapozitive, ki so razdeljeni po grupah (planine, morje, tuje dežele) komentira in predvaja tov* Panilo Kovačič. Prvi ciklus je lepo uspel, videli pa smo tudi, da je zanimanje veliko. To predvajanje ni edino, saj bo v bližnji prihodnosti še več podobnih.
20 LET SKUPNOSTI ZDRUŽENIH HERODOV
Organizacija združenih narodov je bila ustanovljena 24. oktobra 1945. Ta dan so Kitajska, Francija, Sovjetska zveza, Velika Britanija, Združene države Kmerihe ter večina drugih držav, ki so bile podpisale njeno ustanovno listino, uveljavile statut nove organizacije. Nedvomno je bil ta dogodek odločilen za. usklajenost bodočih prizadevanj včlanjenih držav.
Združeni narodi pa so v svojih temeljnih načelih in smotrih, ki so uravnavali dejavnost narodov in držav, živeli in učinkovito delovati že pred tem dogodkom. Ustanovna listina navaja cilje in načela, ki so se porodila med drugo svetovno vojno, ter načine in postopke, s katerimi naj se rešujejo mednarodna vprašanja.
Cilji, ki jih navaja ustanovna listina Združenih narodov, so:
-	obraniti mednarodni mir in varnost in v ta namen skrbeti za učinkovite kolektivne varnostne ukrepe proti oboroženi agresiji kjerkoli;
-	razvijati med narodi prijateljske odnose, ki naj slone na spoštovanju načel enakopravnosti in samoodločbe narodov;
-	doseči mednarodno sodelovanje v reševanju mednarodnih vprašanj gospodarske, socialne, kulturne in človekoljubne narave, kakor tudi v spodbujanju in širjenju spoštovanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin za vse ljudi, ne glede na raso, spol, jezik in vero;
-	združeni narodi naj bodo središče, ki bo vsklajevalo prizadevanje narodov za dosego teh ciljev.
Združeni narodi so osnovani na naslednjih temeljnih načelih:
-	vse države članice so suverene in enake;
-	vse so dolžne v dobri veri spolnjevati svoje obveznosti po določbah Ustanovne listine;
-	vse so dolžne poravnati svoje mednarodne spore z miroljul ni mi sredstvi in na tak način, da ne bodo ogrožale mednarodnega miru, varnosti in pravičnosti;
-	v svojih mednarodnih odnosih naj nobena članica he.uporabi sile ali zagrozi z njeno uporabo proti teritoriju in politični neodvisnosti katerekoli države in tudi ne ravna na način, ki ni v skladu s cilji Združenih narodov;
-	vse so dolžne brez pridržka pomagati Združenim narodom v sleherni akciji, ki'bi jo ti začeli v skladu z ustanovno listino in odreči pomoč katerikoli državi, zoper katero bi Združeni narodi ukrepali, da bi lahko ohranili mir ali ga obnovili;
-	kolikor bi bilo to potrebno aa ohranitev miru in varnosti, naj Organizacija združenih narodov doseže, da so bodo tudi države, ki niso članice Organizacije združenih narodov ravnale po načelih ustanovne listine;
-	Združeni narodi naj ne posegajo v vprašanja, ki sodijo po svojem bistvu v izključno pristojnost posamezne države, razen v primeru, ko posredujejo, da bi uveljavili mednarodni mir.
Iz ciljev in temeljnih načel Združenih narodov je razvidno,- da Združeni narodi niso država nad državami« Ne izdajajo zakonov« Služijo pa državam članicam kot mehanizem za sodelovanje v organizaciji suverenih narodov, ki jih je sedaj že 113«
še več. Združeni narodi predstavljajo edino zboro-valno mesto, kjer svobodno spregovorijo predstavniki •vseh dežel članio, velikih in malih, bogatih in revnih, močnih in slabih, zagovorniki vseh političnih gledišč družbenih sistemov in kultur«
Člani Združenih narodov lahko postanejo vse miroljubne države, ki sprejmejo obveznosti iz ustanovne listine in ki so po presoji Organizacije sposobne in voljne spolnjevati te obveznosti o
Da bi Združeni narodi lahko normalno delovali, imajo šest organov; ti pa so; generalna skupščina, varnostni svet, ekonomski in socialni svet, skrbniški svet, mednarodno sodišče in sekretariat«
Generalna skupščina, je glavni organ Združenih narodov za prerresanje ’'pf*oTjlomovHodno sc sestaja enkrat letno in je pristojna, da obravnava in daje priporočila o vseh zadevah, ki spadajo v območje ustanovne listine« Od časa, do časa generalna skupščina ustanavlja razna telesa za izvršitev določanih nalog* Tako je n«pr0 v pomoč generalni skupščini osnovana:
-	Mednarodna agencija za atomsko eneo.gijo - LiNh
-	Mednarodna organizacija za lo - ILO
-	Organizacija za prehrano in kmetijstvo - Ik*0
-	Mednarodna organizacija za civilno zrakoplovstvo - 10**0
-	Organizacija za prosveto, znanost in kulturo - UNESCO
-	Svetovna zdravstvena organizacija - WH0
-	Mednarodna zveza za'telekomunikacije - ITU
-	Svetovna poštna zveza - UPU.
S prostovoljnimi prispevki iz vladnih kot iz privatnih virov so vzdržujejo:
-	sklad združenih narodov za pomoč, otrokom - UNICEF
-	agencija združenih narodov za pomoč in zaposlovanje palestinskih beguncev na Bližnjem vzhodu -• UNRWh
-	specialni sklad združenih narodov - UNSP.
Varnostni svot ste joj enajst članov, pot od toh stalnih, šest pa izvoljenih v generalni skupščini za dobo dveh let. To je organ, ki so mu države članice prepustile poglavitno odgovornost za ohranitev mednarodnega miru in varnosti.
Ekonomski in socialni svet,ki deluje pod vodstvom generalne skupščine, si prizadeva zgraditi svet, v katerem bodo vladale večja blaginja, stabilnost in pravičnost. Na osnovi poročil, pregledov in študij, ki jih pripravlja sekretariat, opravlja raziskave in daje priporočila v mednarodnih gospodarskih, socialnih, kulturnih, prosvetnih, zdravstvenih in sorodnih vprašanjih, kakor tudi v problemih, ki zadevajo človekove pravice in temeljne svoboščine za vse.
Skrbniški svet. Z Ustanovno listino je bil osnovan skrbni sk "i’ 's i s tem za "upravo in nadzorstvo tistih ozemelj, ki so jih države članice vaiij zajele. Za vsako ozemlje, ki je zajeto v skrbniški sistem, velja poseben skrbniški sporazum, katerega pogoje so določilo "neposredno prizadete države" in jih je potrdila generalna skupščina, v primerih, ko gre za področja, ki so označena kot strateška, za varnostni svet.
M e dnaro dn o sodišče. Glavni sodni organ Združenih narodov je Mednarodno sodišče, katerega sedež je v Haagu na Nizozemskem. Sodišče je sestavljeno iz 15 sodnikov, ki jih izvolita varnostni svet in generalna skupščina neodvisno drug od drugega.
Sekretariat. Obsežne administrativne naloge Združenih narodov opravlja šesti glavni organ, sekretariat, ki skozi vse leto služi ostalim organom in izpolnjuje programe in sklepe,ki so jih ti organi sprejeli. Na čelu sekretariata je generalni sekretar, ki ga imenuje generalna skupščina na priporočilo varnostnega sveta.
V tem težkem obdobju, skozi katero gre svet v letu 1965, je glavni cilj Organizacije združenih narodov obvarovati prihodnje rodove pred vojnimi strahotami.
Gotovo jo, da trud Združenih narodov ni bil zaman in da je organizacija dosegla velike uspehe. Pri vsem tem pa moramo spričo raznih težkih dogodkov v mednarodnem življenju priznati, da še daleč niso odpravljene nevarnosti, ki ogrožajo mir. Še naprej obstoja cela vrsta činiteljev, ki delujejo v smeri poglabljanja nasprotij v mednarodni skupnosti, ostanki kolonializma, rasna diskriminacija, prepad med razvitimi in nerazvitimi deželami, tekma v oboroževanju, razcep v mednarodnem delavskem gibanju in krepitev nazadnjaških teženj v nekaterih dr zavali.
Vihra hladne vojne med dvema državnima blokoma je po drugi svetovni vojni spravljala v nevarnost_samostojnost malih držav, v isti meri pa je tudi ogrožala mir in varnost v svetu. Pojemanje hladne vojno je bilo vselej v skladu z okrepljeno vlogo Združenih narodov ter s pobudami in rastjo pomena neangažiranih držav; med njimi je bil posebno viden delež naporov, ki jih je prispevala mednarodnemu sporazumevanju naša država.
Organizacija Združenih narodov je znala doslej premagati vse težave* Ob dvajsetletnici te za človeštvo tako zelo potrebne organizacije želimo, da bi se nadalje uresničevala svoja prizadevanja po načelih, ki si jih je zadala ob ustanovitvi.
Danilo Kovačič
NESREČE PRI DELU IN NE. POTI ih* DELO V JULIJU, AVGUSTU, SEPTEMBRU IN ZAČETKU OKTOBRA 1965
7. julija
se je ponesrečil pri delu Stefan Klobučar, delavec na lisezi.
Imenovani je šel v oddelek barvarne s stekleno posodo po mravijinčno kislino, katero je potreboval pri lisiranju volnenih vlaken. Ko se je vračal k lisirnemu stroju, je z nego zadel ob nekoliko odprt kanal, pri' čemer mu je mravljinčna kislina brizgnila v levo rko. Imenovani bi moral pri prenašanju kisline uporabljati zaščitna_očala, katera ima na razpolago, vendar pa je bilo ugotovljeno, da le-teh v trenutku prenašanja kisline ni uporabljal.
1©. julija se je ponesrečil pri delu 'A rho Navček«, delavec na tkalskem stroju.
Imenovani je s sodelavcem pri novem tkalskem stroju z gumo navijal obtožilni valj, ki je nameščen nad vlečnim valjem« Valček je bil nastavljen na_ dveh zabojih, ki sta stala na prehodu v tkalnici. Med navijanjem pa so je valček zaradi tc;ga, ker ni bil dobro nameščen, snel z zaboja ter padel ponesrečencu na palec leve noge ter mu ga poškodoval .
12.julija se je ponesrečil pri delu Jože Dragman, strojni ključavničar•
Imenovani je v san it ari j ali predilnice vrtal luknje v zid za nosilce parne instalacije. Ko je izvrtal luknjo, jo nato stopil z delovnega odra tako nerodno, da si je 'poškodoval levo nogo v gležnju.
13. julija se je ponesrečil na poti na delo Ivan Jakljevič, delavec v predilnici i v Metliki.
Imenovani se je peljal z motornim kolesom na delo. Na izprani cesti jc zapeljal z motorjem na pesek, pri čemer mu je motorno kolo izpodneslo, r;ako da 30 padel tor si poškodoval dlan desno roko in glavo.
26. julija se je ponesrečila na poti na delo Pepca Hutevc, delavka na tkalskem stroju.
Imenovana se je peljala z mopedom z Gor.Lakovnic v službo. Medpotoma pa je z mopedom na ovinku zavozila na pesek, da je padla ter si poškodovala levo nogo in levo roko.
28. julija sc je ponesrečil pri delu Dore Mrvar, delavec v barvarni.
Imenovani je skupaj s sodelavci vlekel is barval-nega aparata "Jagri" vložek, na katerega se natikajo navitki diolena, da bi ga očistili. Ponesrečenec je stal na robu aparata. Ker se vložek ni vlekel enakomerno, ga je potegnilo v odprtino aparata. Pri tem se je udaril ob dvigalno cev na desno stran prsnega koša.
3o. julija sse je ponesrečila na poti na delo Jožefa Srebrnjak, delavka na strižnem stroju,
Iracnovana^se je peljala iz Kel.Slatnika s kolesom v službo. Po klancu navzdol je v ovinku zavozila na pesek, tako da jc padla ter si poškodovala levo roko in levo nogo.
16. avgusta se je ponesrečila na poti na delo Ana Kralj, delavka v predilnici II.
Imenovana se je peljala s kolesom iz Potočne vasi v službo. Medpotoma pa je s kolesom zavozila na posipan gramoz, pri čemer ji je kolo izpodneslo, tako da je padla te]’ si poškodovala dlan leve roke in koleno love noge.
2o. avgusta se je ponesrečil na poti na delo Martin Gazvoda, tkalec.
Imenovani se je peljal iz Šentjošta z motornim .kolesom v službo. Med vožnjo pa se mu je zaradi okvare nenadoma zavrlo zadnje kolo. Pri tem ga je zaneslo, tako da je padel ter si poškodoval koleno desne noge in zadnji del telesa.
3o. avgusta se je ponesrečil pri delu Martin Krštinc, delavec v barvarni.
Imenovani jepomagal s sodelavoi premeše&iibbarval-ni aparat iz barvarne v novo apreturo. Pri prevozu je držal z desno roko za aparat, da se ne bi obrnil. Ker ni videl ovire, je z aparatom zadel ob ogrodje za stiskanje diolena ter si pri tem poškodoval dlan desne roke.
3.septembra se je ponesrečila na poti na delo Marija Poreber, delavka v snemalni koloni v predilnici I v Metliki.
Imenovana je šla peš iz stanovanja v Metliki v službo, Medpotoma pa jo je ugriznil pes v desno nogo.
^.septembra se je ponesrečil pri delu Jože Pulc, strojni ključavničar.
Imenovani je skupaj s sodelavoi pomagal premeščati sukalne stroje. Med premeščanjem pa mu je prišla leva noga pod cev, na kateri je bil nameščen stroj, da mu je poškodovalo palec leve nogo.
5.septembra se je ponesrečil pri delu Mirko Stopar, strojni ključavničar.
Imenovani je skupaj s sodelavci pomagal pri demon-taži sušilnega stroja. Ker so pri demontaži potrebovali orodje, ga je šol iskat v stojno delavnico. Pri hitrem iskanju orodja se je zadel s kolenom leve noge v pločevino, ki je bila na Škarjah za rezanje železa.
7.septembra se je ponesrečil pri delu Anton Kočevar, delavec v predilnici I v Metliki.
Pri transportiranju predpreje je držal z obema rokama za zaboj, ki se mu je med vožnjo zataknil. Zaradi močnega sunka se mu je palec desne roke zataknil ob zaboj, tako da si ga jeppšškodoval.
2o
17.septembra se je ponesrečila pri delu Jožefa Udovč, delavka na dekatirnem stroju.
Imenovana je čistila de.katirni stroj s krpo, namočeno v bencin. Med čiščenjem pa se je zbodla v izrabljen del stroja ter si poškodovala dlan na desni roki.
2. oktobra sta se ponesrečila na poti na delo Prane Pranko
in njegova žena Jožefa Pranko, oba delavca v predilnici II.
Imenovana sta se peljala iz vasi Brusnice z motornim kolesom v službo, katerega je vozil Prane Pranko. Pa Glavnem trgu v Povem mestu je zaradi ovire na cesti močno zavrl motorno kolo, pri čemer sta padla. Pri nesreči si je Prane Pč'aiiko poškodoval desno nogo in glavo, njegova žena pa si je lažje poškodovala prste ma desni roki.
2. oktobra se je ponesrečil pri delu Janez Mežnar, pomožni delavec•
Imenovani je skupaj s sodelavci razbijal zid v oddelku predpriprave tkalnice. Ker je stal nepravilno, mu je opeka, ki jo je izbil sodelavec, zletela v desno nogo in mu jo lažje poškodovala«
Mirko Jakša
ooOoo
ZAHVALA
Najlepše so zahvaljujem sodelavcem iz predpriprave, ker ste darovali venec ob smrti moje sestre.
Anica Perfolja
BOLEZENSKI IZOSTANKI V MESECU JUNIJU, JULIJU, AVGUSTU IN SEPTEMBRU 1965
Naslednja tabela bo prikazala razmerje ined bolezenskimi izostanki v mesecu juniju 1965 in v mesecu juniju 1964-
Junij 1964__________________Junij 1965
Oddelki	Štev. vseh boln. dni	jo na Štev. del. bolh. dni	dnin. brez Lporod«		"h na del. dni	Štev. vseh boln. dni	jo na del. dni	Štev. boln. dni brez porod	jo na del. dni •
Skup.sl.	136	6,22		3,48	67	2,77	58	2,39
Tkalnica	625	8,26	418	5,52	640	8,82	365	5, o3
Pred.II	lo7	8,06	64	4,82	165	9,19	153	8,52
Apr e tur-a	236	7,59	136	4,35	323	lo, 26	189	6, o7
In.vz.sek	. 73	5,29	73	5,29	131	7,99	131	7,99
Predil.I	258	4,7o	176	3,2o	471	8,75	229	4,25
Skupaj	1435	6,81	943	4,47	1797	8,3o	1125	5,2o
Iz tabelo 30	da je odstotek bolezenskih
izostankov v mesecu juniju 1965 precej višji kot v istem mesecu lanskega leta. Precejšen dvig bolezenskih izostankov opazimo tudi v primeri z mesecem majem, ko jc bil odstotek 4,79 v&, medtem ko je v mesecu juniju porastel na 5,2o jo.
Najvišji odstotek je bil tudi tokrat v oddelku predilnice II (8,52 #), kar pa je precej nige kot v mesecu maju. Sledijo investicjjsko-vzdržovalni sektor s 7,99 J>, apr e-tura s 6,o7 jo, tkalnica s 5,o3 jo, predilnica I v Metliki s 4,25 jo ter skupne službo z 2,39 jo*
Vzroki bolezenskih izostankov v mesecu juniju so;
-	nega družinskega Člana	164	dni
-	nesreče izven dela	llo	dni
^aEsaneeženske bolezni	I08	dni
-	nesreče pri	dolu	91	dni
-	revmatizem	91	dni
-	bolezni urinarnega sistema	56	dni
-	bronhitis	55	dni
-	angina	448ddr.i
-	bolezni živcev	46	dni
-	senilnost in definirano bolezni 39	dni.
Naslednja tabela bo prikazala razmerje med bolezenskimi izostanki v mesecu guliju 1965 in v mesecu juliju 1964.
leto 1964	leto 1965
Oddelki	Štev • vseh oboist. dni	na del. dni	Štev. boin. dni brez porod.	cfa na del*. dni	Štev. vseh boln« dni	clo na del« dni	Štev, boln. dni brez porod.	h na del® dni
Skup.sl.	lo5	4,62	28	1,23	lo4	4,o9	77	3,o3
Tkalnica	55o	7, o2	415	5,3o	766	lo, 24	511	6,83
Pred.II	129	8,23	75	4,78	242	lo, 3o	188	3,00
Apretura	227	6,72	1152	4,5o	223	6,94	142	4,41
In.vz.sek	. 53	3 5 7o	53	3,7o	lo7	6,19	lo7	6,19
Predil.1	145	2,49	loo	1,72	447	8,57	212	3,93
Skupaj	12o9	5,42	823	3,69	1919	8,39	1244	4,53
Tudi iz tc tabele je razvidno, da se je odstotek bolezenskih izostankov v mesecu juliju mučno dvignil v primeri z istim mesecem lanskega leta« Tudi odstotek bolezenskih izostankov v primeri z mesecem junijem se jo nekoliko dvignil. Uajvišji odstotek ja tudi tokrat v oddelku predil— nice^II (8,oo #), sledi tkalnica s 6,83 A, investicijs.ko-vzdrževaini sektor s 6,19 apretura s 4,41 #, predilnica I v Metliki s 35 93 1o in skupne službe s 3,o3 ‘lo»
Vzroki bolezenskih izostankov v mesecu juliju so;
-	razne ženske bolezni	15o	dni
-	nega družinskega člana	126	dni
-	nesreče izven dala	112	dni
-	revmatizem	99	dni
-	razne oblike T3C	88	dni
-	nesrečo gri delu	85	dni
-	bolezni želodca	68	dni
-	bolezni urinarnoga sistema	64	dni
-	obolenje ven	5993dn.i
-	psihonevroza	56 dni
Naslednja tabela bo prikazala razmerje med bolezenskimi izostanki v mesecu avgustu 1965 in v mesecu avgustu 1964.
_AY£i?.st 1964____________Avgust 1965
Oddelki	Štev. vseh b In. dni	■ y b na deli dni	Štev. boln. dni br e z porodm	io na del. dni	Štev. vseh boln. dni	h na del. dni	Štev. boln. dni brez porod.	b na del, dni
Skup.sl«	84	3,67	58	2,53	139	5,81	87	3,63
Tkalnica	595	7,89	433	5,74	666	9,24	44o	6, lo
Predil.II	97	6, ol	48	2,97	165	6,82	139	5,74
Apretura	2o5	6,35	197	5,55	157	5,29	118	3,98
Inv.vz.sek	. 59	4,o5	59	4, o5	42	2,48	42	2,48
Predil.I	161	2,88	135	2,41	5oo	7,51	198	3,75
Skupaj	12ol	5,53	912	4,2o	1569	7,15	lo24	4,68
Ižztabele je razvidno, da je odstotek bolezenskih izostankov v mesecu avgustu nekoliko porastel v primeri z istim mesecem lanskega leta, vendar pa se je odstotek bolezenskih izostankov nasproti mesecu juliju precej znižal.
Najvišji odstotek bolezenskih izostankov je imel v avgustu oddelek tkalnice (6,lo #), sledi predilnica II s 5,74 $, apretura s 3,98 #, predilnica I s 3,75 y6, skupne službe s 3,63 b ter investicijsko-vzdrževalni sektor s 2,48
Vzroki bolezenskih izostankov v mesecu avgustu so:
-	nesreče izven dela	128	dni
-	revmatizem	llo	dni
-	razne ženske bolezni	lo7	dni
-	TBC	72	dni
-	obolenje ven	71	dni
-	nega družinskega člana	65	dni
-	angina	55	dni
-	psihoneuroza	49	dni
-	bolezni raspiratornega sistema 44	dni
-	infekcija kože	4o	dni
Naslednja tabela bo prikazala razmerje med bolezenskimi izostanki v mesecu septembru 1965 in v mesecu septembru 1964.
september 1964______________september 1965
Oddelki	Štev. vseh boln. dni	rb na del. dni	Štev. boln. dni brez porod	b na del • dni •	Štev, vseh boln, dni	. 'b na del • . dni	Štev. boln. dni brez porod,	b na del. dni 1
Skup.sl.	87	3,71	:4i	2,6o	164	7,oo	112	4,78
Tkalnica	747	lo, 08	556	7,5o	431	6, o4	3o2	4,23
Predil.II	loo	5,65	48	2,71	158	8,55	82	4,44
X*. pi* g	o*	235	7,28	2o9	6,48	80	2,42	80	2,42
inv.vz.sek.57		3,98	57	3,98	71	3,59	71	3,59
Predil.I	229	4,15	222	4, o2	421	8,o5	245	4,68
Skupaj	1455	6,71	1153	5,31	1325	6, o7	,892	4,08
Iz tabele je razvidno, da je odstotek bolezenskih, izostankov v mesecu septembru precej nižji kot v istem mesecu lanskega leta. Razveseljivo je, da so je odstotek bolezenskih izostankov v primeri z ostalimi meseci letošnjega 'leta precej znižal.
Najvišji odstotek so imele v mesecu septembru skupne službe (4,78 fr}, sledi predilnica I v Metliki s 4,68 fr, predilnica II s 4,44 fr, tkalnica s 4,23 fr> investicijsko-vzdrževalni sektor s 3,59 fr ter apretura z 2,42
Vzroki bolezenskih izostankov v mesecu septembru so
-	razne ženske bolezni
-	nega družinskega člana
-	nesreče izven dela
-	bolezni živcev
-	obolenje ven OBffiBC
-	nesreče pri delu
-	bolezni želodca
-	gripa
-	bolezni urinarnoga sistema
122	dni
119	dni
lo6	dni
82	dni
61	dni
51	dni
5o	dni
4o	dni
38	dni
31	dni
Mirko Jakša
ooOoo
ZAHVALA
Članom kolektiva tekstilne tovarne ”Novotekst!, Novo mesto, predilnica I v Metliki, se najlepšo zahvaljujem za denarno pomoč.
Anton Okički
BILI SMO V ZAPIJ žhH
Člani Zveze borcev podjetja "Nov oteli s” go organizirali dne 17«7«1965 enodnevni izlet po Gorenjski. Poleg elanov aktiva so se izleta lahko udeležili tudi njihovi svojci.
17. julija smo se ob pel sedmih zjutraj zbrali pred bencinsko črpalko "Petrol" na Gosti herojev, od koder smo se s posebnim avtobusom odpeljali proti Gorenjski. Vožnja jc bila prijetna. Kljub temu, da se je obetala nevihta, je bilo razpoloženje veselo in prisrčno. Nedaleč od Ljubljane nas je zajelo neurje, tako da sploh nismo mogli opazovati okolice, ki je hitro bržola mimo nas. Zvedrilo se je šele, ko smo prispeli v Radovljico. Nebo je nenadoma postalo tako jasno, da smo v ozadju lahko videli čudovite vrhove Julijskih hip. Po tem smo sklepali, da bo dan sončen in topel. Tega pa si je prav gotovo želel vsak izletnik v avtobusu.
Po že predhodno sestavljenem načrtu smo se najprej ustavili v Zapužah, kjer naj ti si ogledali tekstilno tovarno "Sukno". Pred tovarno nas je pričakal sodelavec tov. Kovačič, ki jo. prejšnji dan prišel s triglavskega območja. Skupno smo odšli v obratno jedilnico, kjer smo se spoznali s predstavniki tovarne, ki so nam pripravili zakusko. Prijetno presenečeni nad prisrčnim sprejemom in pogostitvijo smo se odpravili na ogled tovarne. Vodila sta nas predstavnika tovarne "Sukno" ter nam na kratko opisala tehnološki proces tovarne.
Najprej srno prišli v predilnico mikano preje, kjer sno si ogledali stroje’, ki jih uporabljajo v proizvodnji. Nato pa smo si ogledali tkalnico, ki ima ločene prostore. V prvi tkalnici imajo stroje starejšega tipa in tkejo v dvo-strojnem sistemu. Tkalnica ima 34 statev, ki pa niso postavljene za dvostrojno delo, kar seveda delavcu otežkoča delo. Izdelujejo volneno in polvolnene tkanine iz mikane preje ter nekaj česanih tkanin. Zelo lepe so odeje iz loo.^volnene preje, ki jih pa izdelujejo samo za izvoz. V skladišču izdelahn-ga blaga smo si ogledali njihove izdelke, ki so pakirani v celofan papir, kar jim daje zelo lep videz. Izvažajo večinoma ■ v Nemčijo in Avstrijo.
Polog ostalih organizacij v podjetju je bila pred kratkim ustanovljena tudi mladinska organizacija, katere predsednik je Janko Erjavec.
Po ogledu tovarne smo se poslovili in nadaljevali pot po dolini Drage. Tov, Kovačič nam je med vožnjo po mikrofonu razlagal zanimivosti, mimo katerih smo se peljali.
Naša naslednja postojanka je bila v Dragi, kjer je bilo glavno strelišče na smrt obsojenih talcev. Na tem strelišču stoji lep spomenik v spomin žrtvam fašističnega terorja. Grobovi so okrašeni s svežim cvetjem in nagrobni kamni spominjajo žive, da so tukaj padala življenja za svooodo. Ob glavnem spomeniku
nam je tov. Kovačič povedal par "besed o pomenu in zgodovini doline Drage med NOB. Predsednik Zvezo borcev, ki se je nahajal med nami, je pred spomenik položil venec. Tukaj smo se še nekajkrat slikali, nato pa krenili proti koči v Dragi, kjer smo se okrepčali po naporni vožnji in si ogledali prelepo okolico. Ostali smo kakšno -uro, nakar smo se odpeljali proti Begunjam. V Begunjah smo si ogledali zapore in grobišče padlih.
Begunje na Gorenjskem je kraj, ki je ostal mnogim v težkem in nepozabnem spominu. Svoj pečat jim je dala že stara zgodovina. Posebno znane so Begunje iz obdobja od leta 1941 do 1945, zaradi grozot in trpljenja borcev za svobodo in neodvisnost slovenskega naroda.
Ko smo si ogledali begunjske zapore, nam je bila za tolmača Ivanka Vičič, ki je bila na smrt obsojena in v omenjenih prostorih tudi zaprta kot zavedna Slovenka. Po celicah so še vedno dobro vidni razni napisi zapornikov, razstavljeni so tudi predmeti, s katerimi so bili mučeni« Med ostalim me je zelo pretresel košček kruha, ki ga je dobil zapornik za ves dan. Obstala sem ob tem koščku in pomislila, koliko takih koščkov kruha se danes zavrže. Tovarišica, ki spremija_obiske prioggladu zaporov, nam je lepo obrazložila, kako so imeli Nemci razporejene celice in kako so mučili ljudi. Spodnje celice so se imenovale "celice smrti" in sta jih preživela samo dva jetnika.
Tov. Vičičeva je pripovedovala, da so vsak dan ob lo. uri dopoldne pred jetnišnico, kjer je sedajss.kupno gro-bišče, streljali talce. Vsi zaporniki so bili ob tem času obveščeni in so morali poslušati streljanje, kar jim je še povečalo njihov obup in trpljenje. Brez besed so sklonili glave in vsak je premišljeval o svojihjutrišnji usodi. Po ogledu zaporov smo si ogledali še skupno grobišče, kjer je postavljen lep spomenik. V isti stavbi je tudi umobolnica, katere pasi nismo mogli ogledati zaradi bolnikov.
Nato smo nadaljevali pot proti Bledu. Tussmo si ogledali znameniti blejski grad z muzejem, v katerem so razstavljeni razni baročni predmeti. Muzej jo zelo zanimiv, v njem lahko vidimo razne starodavne izkopanine, staro pohištvo, dragocene preproge ter razna orožja. 'Iz velikih soban smo odšli v staro kapelo, kjer smo vsak s svojo željo vrgli denar vanjo.
Na gradu je tudi velika ploščad z mizami in stoli, od koder je čudovit razgled po Blejskem jezeru. Razgled bi bil še lepši, če nas ne bi motil dež. Z gradu.smo se peljali okoli jezera in si ogledali razne zanimivosti samega Bleda. Videli smo tudi rezidenco tov. 1'ita, ki se je skrivala med zelenimi bori. Bled je poln tujih turistov in avtomobilov tujih registracij.
Z Bleda nas je pot peljala v Vrbo do rojstne hiše dr. Franceta Prešerna, ki je preurejena v muzej, v .katerem je prikazana skoraj vsa življenjska pot tega velikega moža od zibelke do dobe, ko jo ustvaril svoja največ ja dela.
Iz Vrbe smo krenili v Kranj, kamor nas je tov. Kovačič odpeljal na izdatno in ceneno okrepčilo. Dobre volje smo si nato ogledali letališče BRNIKI. Tu smo videli pristajanje dveh potniških letal, ki sta prav tedaj pristajali.
Samo letališče gaozelo lepo urejeno, ima velik komandni stolp in dolgo sivo avionsko pisto. To letališče je usposobljeno za pristajanje največjih letal. Videli smo tudi male ntaxi" avione, ki po naročilu odpeljejo potnika v zaželjen kraj.
Tu se je naša pot po Gorenjski končala in krenili smo na avtomobilsko cesto proti Dolenjski.
Vodja skupine tov. Kovačič, ki nas je ves čas spremljal s svojim pripovedovanjem o zanimivostih vseh krajev, koder smo se vozili, jc napovedal še izlet v neznano. Silno radovedni smo pričakovali ta zaključek, ko je avtobus nenadoma zapeljal pri Ivančni gorici na'stransko pot, ki pelje proti Pristavi. Po strmi cesti smo se pripeljali do partizanskega doma Pristava. Ta koča je bila zgrajena 1963 in jc last ZB. Od tukaj je lep razgled na Litijo, ki * pa nam je bil onemogočen zaradi noči. Sama koča je izredno lepo urejena, ima gostilniški prostor z vsemi sanitarijami in turistične_ sobe. Tli smo se okrepčali in zapeli par borbenih in narodnih pesmi vsi dobre volje, kor je ta prvi izlet tako dobro uspel. Vrnili smo se k avtobusu in nadaljevali svoj pevski program vse do Novega mesta, kjer smo se pri ,!Petrolu” veselo razpoloženi zopet razšli. Vtisi s tega izleta bodo ostali nepozabni.
Za lep izlet se moramo predvsem zahvaliti tov. Kovačiču, ki nas jo seznanjal z vsemi zanimivostmi krajev, koder smo so vozili, in dobremu razpoloženju ob njegovi spremni besedi.
Lada Sočnjak
00O00
ZAHVALA
Najlepša hvala sodelavcem iz apreture in predilnice II za poklonjena venca ob izgubi najine drage mame.
Ivan in Alojz Rifelj
NAŠA KRONIKA
Poročili so se:
Marjeta Potočar - poročena Vukovič, Majda Smrekar - poročena Ivanovič, Marija Zamida - poročena Novak, Edita Janc - poročena Mirtič, Slavka Saje - poročena Plaveč in Andrej Uhan*
Novoporočencem želimo veliko sreče in zadovoljstva tor najlepše čestitke!
Rodile so:
Pepca Smrekar - dečka, Anica Rukše - dečka, Anica Ban - dečka, Gusti Stipič - deklico, Marija Travižan - deklico in Pavla Pangre - deklico.
Mladim mamicam in novorojenčkom želimo veliko zdravja in najlepše čestitke!
V podjetje so prišli:
Anton Pezdirc, Tugomir Lebič, Milan Jakše in Ignac Červenka.
Novim članom našega delovnega kolektivaželimo mnogo delovnih uspehov in osebnega zadovoljstva!
Podjetje so zapustili:
Nada Molek, Bariča Šoštarič, Jože Judnič, Anton Slane, Marija Križan, Darko Badovinac, Marija Gršič, Milka Stariha, Alojz Vičič, Jelka Čečelič, Marija Lukman, Ivan Plantan, Jožefa Osolnik, Anton Primc, Martin Gazvoda, Martin Krštinc in Stanko Franko.
Dne 3i.lo.i965 je stanje zaposlenih 8do. Od tega jo 565 žensk in 275 moških.