bft* "tf šsflj PROSVETA • » GLASILO &OVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE 8. Lmdtto Am I« PablkatUel Ufilli ifl LETO-^EAR _______„ .__(hicago, 111., torek, 20. septembra (Sep. 20), 1982. Aso^taa- aiallfcg •> ihcUJ nt» f 'v,1917' *"tborti*a v. resov, da je nemoteno iskal prMlbrlk) pr#d poslopjem, ker nI silno delo v raznih sovjetskih bjj0 šumah, a ga ni našel. Temu od-boru je vlada dala na razpolago tudi motorno ladjo ter mu dovolila njihovega tolmača, Angleža Priestleyja, ki pozna Rusijo in obvlada ruščino. Ta komisija v pvojem poročilu med drugim pravi, da ni našla "nobenega prisilnega dela v severnih lesnih pristaniščih. Obiskali smo Leningrad, Kem, Soroko, Onego, Keret In Arhan-gelak. Potovali smo kot smo sami hoteli Povsod smo našli dobro delovne raijapre, ljudstvo zadovoljno ln prflmo pri delu na podlagi pogodb, ki so bile sklenjene med lesnim trustom in delavskimi odbori ... Kot delodajalcem, so nam delovne razmere znane toliko dobro, da nas ne more nihče varati." Suapenzija obravnave proti antl-fašistom Rim. — Obravnava proti trinajstim antlfašistom, ki se je i-mela otvoritl 17. septembra pred vojaškim tribunalom za zaščito države, je bila suspendlrsns. Možnost je, da bo vlada odpravi-la ta tribunal in proglasila amnestijo. za nekatere politične Jetnike, ker se je med ljudstvom pojsvila velika opozicija proti drastičnim kaznim, ki jih nalaga to sodišče. Tribunal je bil ustanovljen pred šestimi leti. V tem času js poslal nad 4,000 osM>, ki so bil* obtožene prestopkov proti drŽavi, v dolgoletne Ječe. Mnogo Je bilo obsojenih tudi na smrt. Profesor Pietro Franclscl, pravosodni minister, je Ml sedaj instruiran, naj revidira kazenski Berlinu dejal, da se nsciji za ve- zakonik, da bo odgovarjal novi dajo resnosti situacije in da se1 situaciji. Osebe, obtožene poli- vlada izgnala monarh Irate Madrid, 19. sept. — Vlada je 105 plemenitašev in vodikih častnikov, ki so sodeloval neuspešni revolti prot [•Publiki, v izgnanatvo. Naloži « jih j»< na paraik F.spana. ki Jj" J" odpeljal v kaznilniško ko-/»»J« na > ročem obrežju Afrike M« d izgnanci je tudi kape-Ufi Ju t« Sanjurjo, čigar oče je v"iitelj revolte in obsojen ¥ kmrt, « je vrhovno sodišče f ;n Z namenom, da se maščujejo, so naciji prerezsli žično ograjo, v kateri so se nahajali divji prašiči, in jih m^U™ golfišče, ki meji na zoološki vrt. Podonavska konferenca se izj levila ■ Rim. - Konferenca petnajstih evropskih drJtav, k jeb»s otvorjena pred dvema tednoma v Stresi. Italija, je bila 17. t m. zaključen.. ni nk**r in finančni in ekonomski probl mi, ki so bili predmet diskusijam, so ostali nerešeni. bodo odločno borili proti nasprotnikom ter še nadalje zvesto podpirali svojegs voditelje. tičnlh prestopkov, Mlo prišle pred civilna sodišča, ako bo vojaški tribunal odpravljen. v dvorani prostora sa nje. Veličina te demonstracije Je bila tem bolj značilna, ker Jo je skušalo pariško časopisje Ignorirati. Le komunistični Uit •THumanite'* je objavil dalji« poročilo, ostali pa so jo le na kratko omenjali. Kot govorni ki so nastopili komunisti, socl alisti, voditelji unij, pacifisti in kmetje. Pariz ni videl tako demonstracije že več let. "Vojna vojni" je bilo geslo delegatov, ki so se udeležili kon gresa. Henri Barbusss, sloviti franooakl pisatelj, k.POUd»rJ*l to geslo v svojem otvoritvaftem govoru. DrugI slavni pisatelj Romain Roland, ki ae ni »ogel zardl bolezni udeležiti kongrs-sa, js naglašal to geslo v svojem pozivu na delavstvo, naj se združi brez razlike n» stranke in vodi borbo proti vojnam. Barbusse JO dejal, da je kon gres zgodovinskega pomena, ker. delegatje reprssentlrajo 30,000 organizacij s trideseti ml milijoni članstva. Gorkl, Radek In Lunačarskl, sovjetski voditelji, se niso mogli udeležiti kongresa, ker Jim je' holandska vlada odrekla vi zume, toda vseeno so bili počs-ščeni v posebnih resolucijah, katere je kongres sprejel. Prav te resolucije so vseboval tudi protest proti holsndskemu »u nanjemu ministru, ksr nI dovolil vstops sovjetskim voditeljem. Vojns je v ozračju Evrope Municijske tovsrne obratujejo s polno paro. Evropski delavci vedo to in na milijone Jih Je pripravljenih na odločen boj proti imperialističnim vojnam Potrebujejo ssmo voditeljev, ki bodo lahko organizirali ogrom no maso za uspešno borbo proti vojnem. Waahington. — Zvezni zakon proti injunkcljam v delavskih sporih je vsdržal prvo preizkušnjo, ko je federalni sodnik 0'Do-prepreči piketiranje ln nosltev zavrgel aplikacijo za aodnijsko prepoved proti krznarskim, delavcem, ki so na stavki. Injunkcijo je iskal lastnik Ca-pitol Fur Shop s namenom, da prepreči piketiranje Innosltev napisov, Apllksclja sa Injunkcijo je navajala rasna "nasilja." Odvetnik unije je argumentiral proti isdanju sodnijske prepovedi na podlagi svesnegs zakona proti injunkcljam ln tudi zmagal, v Unijski, voditelji smatrajo U slučaj za prvo preizkušnjo toga zakona in so veseli smafe. Na drugi strani »o pobiti pa .open-šaparski interesi, ker alutljo, da bodo ob to protidelavsko orožje, ako bo tudi vrhovno sodiščs vzdržalo sokon, kadpr pride pred njegov trlounal, kar se zgodi prej ali slej. latoloktttloi podp Tekatilnl delavci v Angliji na stavke* al etrall pred tovarnami podpiranje atranka In ajenih kandidatov New York. — (FP) — Znak, da se vplivni ameriški Intelektualci nagibajo na levloo, je proglas skupine profeeorjev, pisateljev, arhitektov in umetnikov «a formiranje skega odbohi u podpiranje munlstične stranke ln njenih kandidatov. "Edini efektivni protest proti kaosu, veliki potratnoetl ln nepopisni miaerijl, ki sta sa-popadsni v sedanjem ekonomskem sistsmu, Je glasovanje sa komunističns kandidate," pravijo v oklicu. Oklic eo med drugimi podpisali Lincoln Steffens, pisatelj; W. L. Chappel, tajnik Metho-dlst Federation of Sociai Service; prof. H«wton Arvln, Smith College; Sldney Howard, pisatelj ; prof. F. L. Schuman, Uni-verslty of Ghicago; Bruce Craw-ford, noviiar; Shenvood Anderson, John Dos asaos, Theo-dore Dreiaar In Mlriam AUen deFord, novelUtl; Adoiph Dehn in Alfrsd Frueh, umetnika, ter Maxwell Hyde, arhitekt. Pred štirimi leti je le par Inte-lektualcev podpiralo komuniste. DrugI so bili za Thomasa, večina sa Al Smitha, nekateri pa so se vsdržall glasovanja, "To le pokasuje, da se ameriški Intelektualci aaglbljejo na levloo," je pojasnil eden od njih. Ta skupina Intelektualcev predstavlja le bolj drsne In ro-mantične liberalce, ki so v teh letih krlae postali razočarani nad kapitalizmom. Bolj znano radikalno zgodovino Ima sa seboj le Drelser. Lincoln fitef-fens Je bil pred vojno sktlven v liberalnem gibanju sa "očiščenje korupcije v politiki." lansko leto je o tem spisal knjigo, v kateri Izraža veliko razočaranje nad "politiko". Ns drugi strsnl podpirajo Norman Thomaaa prav tako sil-koviti ln vplivni intelektualci, ki se zbirajo krog Lige za na-odvisno politično skd jo. V New Vorku so formirali "odbor pettlsočev" sa Thomasa in Maurerja. Ce bi bila kriza toliko odprla oči ameriškemu delavstvu kot jih je ameriškim intelektualcem in liberalcem, ki so se pre,000) In po drušbi navedena vrednost ($86,-000,000) od katero hoče vleči dividende in obresti. Ta finsnčna struktura družbe Je velike vašnostl m odjemalce telefona, ker se tiče v prvi vrsti njihovih šepov. Ce se smatra $% obrssti kot primarne, bi rno-r I letno prispevati v to svrho od prvs vsote (osmih milijonov) $4*0,000; od druge $11,000/000; od "kompromisne" vrednosti ($06,000,000) $1060,000 In od drušbe navdane vrednosti $*,-160,000. Poglobitev v te številke In v vso kapitalno etrukturo pokasuje finančno piramido kapitalistične drušbe. Lastniki te drušbe, ki Je tipična, sahtevajo obresti in dividende od $86,000,000, v podjetje pa je bilo faktišno vlošenlh le osem milijonov, od katerih naj bi bili odjemalci obvezani plačevati obresti, dokler ljudatvo ne zavrle profltnega sistema. Glede faktlčna vrodsostl pod-Jetja kot Jo je določil vladni It-vedenec, Js treba pojmltl, da ne predstavlja faktišno Investiranega kapitala rasen osmih milijonov, ampak del previsokih cen, katere Je družba računala odje-maleem in Jih vložila v podjetje, ostali del ps porabila sa dividende In obresti. ~ Odjem seli so potom visokih cen torej prispevali pretežno večino kspltsls za zgraditev pod-jetja — dve tretjini po Izveden-če vi ocenitvi — In obenem tudi plačevali dlvidsnde In obresti od tega densrja. To js torej tisti "rlslko" kspltsllrms, na katerem so zrastls baronska bogastvs modernih plrstov. -> Fi tapet rirfc ponovne izvoljen Chicago — Clkaška delavske federecijs je zadnjo nedeljo po-novno Izvolile Johna Fitspatrl-cka za predsednika In Bdwarda N. Nockelsa za tajnika. Fltz-patrlck je že 26 let predsednik flkašk* federacije. koliki meri le golo reagiranj« i proti silni mlserljl In kapitalistični I m potenci, je pe drugo * vprašanje. m TOREK, 20. SEPTEMBRA Dvojčki * enu» teletom PROSVETA THE BNLIGHTENMKNT ■lovih B j KUNO« ItfTii H ) ti fa*rt M«; M ter Sw :)n.»-4 17 J« M*r« < i PBOSVETA Glasovi iz naselbin H .....t I Zanimiv« bsleffce k raznih ksnjsv MaW M» v «kU»«i«. M pri«« i»M. •». »•••». Mettonovo gospodarstvo Dne 31. marca 1932 j« imel* črnina blagajna v Wsshingtonu $2,788,000,000 deficita. Toliko je Imel Stric Sam vod Izdatkov kot prejemkov. • Istočasno je bilo n« podlafl uradnik številk dokazano, da je Andrew W. Mellon, bivši za-kladnlčar, povrnil v enajstih letih, odkar je vodil Stric Samovo blagajno, od vplačanega dohodninskega, dedščinskega in korporacij-■kega davka ogromno vsoto $8,980,936,175 nazaj plačujočim posameznikom ln tvrdkam. V ogromni večini je bil vea ta denar povrnjen bogatinom in bogatim korporacijam pod pretvezo, da so pomotoma plačale "preveč" davka. Vsi ljudje včasi narede pomoto ln nm dvomno se je tudi marsikateri plačnik davka pomotil, zato so nekatere povrnitve upravičene. Nekaj pa je čudnega. Kako je to, da se baš bogate korporaclje — ki navadno imajo najboljše računarje in najbolj prefrigane advokate, ki vselej pregledajo vsako legalno listino — največkrat imotijo sebi v škodo? In zakaj ae te "pomote" tako redno ponavljajo baš pri največjih bogatinih leto za letom? Dokazano je namreč, da je povračilo za leto 1921, ko je Mellon prevzel sfužbo zakladnika, znašalo $28,666,857.95; lete 1022 je povračilo poskočilo na vsoto $182,872,000 ln v letu 1926 so bogatini naredili "pomot" za ogromno vsoto $513,885,000. V prvih devetih mesecih zadnjega fiskalnega leta je Mellon — predno je pustil zakladnlftko službo in odšel za poslanike v'1/mdon - povrnil $266,294,000. Torej le lani, ko so dohodki padli ln je vsote vplačanega dohodninskega davka bila veliko nitja od prejšnjih let, so se ameriški bogatini zmotili za več kot četrt milijarde dolarjev. Te številke so neravnost neverjetne ln fantastične, vendar so resnične. Ce bl bil mlster Mellon znižal povračila vsaj na ato milijonov letno — ln ie to bi bilo preveč — bl bil prihranil toliko v enajstih letih, da bi bil danes ves deficit pokrit in Ae bi bilo v stric Samovl blagajni 126 milijonov dolarjev I To dokazuje, kako dobro Je Andy Mellon gospodaril za — privatne kapitallete. Mellon je tpitellst. Privatni kapital njegovih ilj znate čez milijardo dolarjev. Nje->mno privatno bogaatvo je dokaz, da dobro gospodariti a svojim imetjem; nsmeščencl vsekakr ne delajo velikih Vse drugače pa Mellon gospodari z #_____denarjem. Javni denar eploh nima gospodarja 1 To je jaano, ker drugače ne bl bil Andy delal s latim kakor avinja z mehom. Nič čudnega ni torej, da Ima federalna vlada tak primanjkljaj — in nič čudnega ni, če pravijo, da poštenost doma je slaba garancija za poštenost v javnem uradu. To je razumljivo. Kajti kapitalist ne more biti pošten aa svoje ljudi in za IJudatvo v splošnem. Kapitalist se najprej briga sa svoje ljudi. Kaj mu mar ljudstvo? To je kapitalistični princip. Vsak zase In vse drugo psj gre k vragu! To bo trajalo toliko časa, dokler se delovno ljudstvo ne zdrami ln ne potone kapitalistov s krmila fcdruženlh drtav. Izlet na strme vrhe Plkevisv, Coio.—Ker me pri-znanci sprašujejo v kaj je zmenoj, da ae nič več ne oglasim v naii Prosveti: tukaj sem! Ker sem peč tudi jaz eden tistih, da rajši čltem kot pišem, se psč težko pripravim k pisavi. / i g - Kar se tiče dela tukaj—*ell, bl ga lahko pri belem dnevu z laterno iskal, pa ga ne bi dobil. Brezpoaelnlh ae tudi tukaj ne manjka, ln so ravno teki reveži kot drugod. Plačo so nam tudi tukaj zopet utrgali za 15%. Seveda amo protestirali, ali kapitalizem ae ne zmeni za prote-' ste. Delavci, zdramimo ae ln oddajmo naše glasove meseca novembra nall delavsld etranki ter ostanimo gluhi za demokratsko in republikansko stranko. Delavci hočemo delo s pošteno plačo, potem bomo pa tudi lahko malo v kozarec pogledali. Hočem malo opisati nal ialet v hribe na Labor dajr. Dne 4. septembra, to je bilo v nedeljo zjutraj ob treh, smo zasedli naš Chevrolet, moj brat in moja družina. Vzeli amo vso najmodernejšo pripravo s seboj ter se podali na ribolov na gorske postrvi. Vozili smo se čez Ute Pass (prelaz), ki /se vleče na severni strani Pikes Peaka. Vlaočina prelaza je čez devet tisoč Čevljev nad morjem. Potem se obr ne poj v dolino do 7000 čevljev nad morjem, kjer se nahaja ma la vas z Imenom Florisant. Od tem se pot zopet vzdlguje precej v hrib, in tako smo prispeli na Wilkerson Pass, ki je visok 9500 zjutraj. Se razume, ds sme naj več "te male" lovili, ker pravi jo, da velike niso teko okuene Zato smo "te velike" kar Jam postili (kar jih je bilo pod deae inčev, tiste so "grizle," zato ni smo marali velikih). Cim se j močilo, je takoj začelo zmrza-vati. Zato amo zakurili, ker sem že podnevi pripravil nekaj drv, s so kmalu pošla. Ker je bilo ž« žavne uradne statistike same, katef& pa seveda ljudstvo povečini ne pozna ali ne razume Predvsem je potrebno, de se pribije lai glede selitve industrij iz držav. V teku zadnjih par let a denar po grlu zapravi za pijačo. Jaz pa imam veseljf v tem, da se v hribe podam z žeti no ln otroki, in vsi skupaj opazujemo krasno naravo. Frank Sikole, < član društva 94 SNPJ. Neslišna vojna bodočnosti Pva bivša italijanska častnika, Luce in Giierra, ste predvajala te dni, kakor smo ^ poročali, nov izum, blažilec zvokov, ki se pi^. prosto montira na vsak top in povzroči, d* ^ topovski strel,'kakor je izjavila steokovnjaaka komisija, ne sliAi iz bližine nič močneje, neiro ublažen udar kladiva. Vrhu tega absorbira nova priprava skoraj ves smodnikov dim, tako da ae steei k kratke daljave ne vidi in ne Sliši. s" Ta izum bi vojni vzel strašni trušč topovskega wnja. vojno #amo pa bi napravil za dobro fftoprijo grozotnejšo in posluževal ena eara da bi »e g« tej strani —referat*d PtoUM» Japonskl general Nobujo« Mu to, ki je obenem japonski poslanik v "novi državi" Mandžu-kuo in poveljnik japonske armade tamkaj. .1 i. i znalo resnico in končno prene- gotovii premoč, ki bi utegpula biti odločilna Zlasti podnevi bi streljanje z "blažilno" pni pravo imelo usoden pomen, kajti ponoči bi topove izdajalo vsaj zabllskanje ob vsakem strelu. Sploh je značilno, da temelji večina vojnih izumov na zakrivanju in maskiranju. Povsod velja geslo: Ostati moramo nevidni! To je posebno važno z o®irom na letalske napade. Tako preizkušajo v Združ. državah ta čas zakrivanje s pomočjo temnih žarkov, ki jih poznamo več vrst. Pomagali naj bi pred vsem za maskiranje meat. halo glasovati ta svoje sovraž- t Francoskem skušajo odpraviti ropot le-nike in prati svojim lastnim in- ^^h motorjev in propelerjev. To naj se zgodi s pomočjo priprav, ki usmerjajo ropot od zemlje stran. Letalska krila hočejo napraviti prozorna, da bi otežili opazovanje od spodaj. 2e med svetovnim klanjem ao v Nemčiji delali poskuse z barvanimi krili zaznamovali znatne uspehe. in eo Zagorela koža j Te razmere so povzročile, je tako veliko število ameriških] družb zgradilo svoje tovarne raznih tujih državah, kot napri mer Ford na irikem in v An gUjj^atf pa General Motors Nemčiji, Italiji in Franciji, leg neštetih drugih, po razni! drugih državah. / V, teku vsake volilne kampa nje,, odkar igra sociallstič stranko tako veliko vlogo v dr žavni posta voda j l, se ponavljaj' fcrožnje, da se bodo industrij selile iz države zaradi previsoki Po_vsaki volilni kampa- tereaom. Prihodnjič podam še nekaj po-, drobnosti o tem vprašanju. Spartak. Vabilo na ahod Waukegan, 111. — Tukajšnji angleški soc. klub priredi svoj kampanjski shod v sredo 21. septembra ob 8. zvečer na oglu Ge-nesie and Water sts., Waukegan, 1 šareče poletno aolnce prinaša premnogim 111. Glavni govornik bo J. 0. Bau- ppMbno veselje, na katero so dolgo čakali: za-ma iz Kacine, Wis„ ki kandidira | gK>r€h kožo, ki dokazuje, da je telo užilo svet- lobe in zraka ter v zdravju reagiralo nanju. Ta priljubljena kožna barva pa ne nastaja tako preprosto. < V določenih kožnih stenicah so v raztopljeni obliki vsebovane snovi, iz katerih nastaja svetlobno barvilo melanin. To barvilo pa nastaja aamo pod vplivom solnčnih žarkov, posebno pa ultravloletnlh žarkov pomladnega aolnca. Barvna irnca se v stenicah nakopidi-jo okoli staniAnega jedra, da ga obvarujejo nadaljnjega vplivanja svetlobe. Istočasno »e pojavi rjava barva kože, ki je tem temnejša, v 1. wisconslnskem diatriktu za r,vezni kongres.—Poročevalec. lofenM aiMMtara nipena ta žini Mtc ki J*t pim \ Dr. Clarence True Wllaon, tajnik metodi-atlčno-eplskopalske organizacije za zmernost, prohlbicljo in javno moralo, Je v velikih stl-sksh. Njegova največja skrb je prohlbiclja. On vidi v prohibicljl gač*tek in konec vsega; po njegovem mnenju se vse Javno življenje suče okoli prohlblclje. Ekonomska kriza v Ameriki je prišla zaradi tega. kor ljudje obra-čajo hrbet prohibicljl! In bo prohiblclja odpravljena, bo še tisti dan hudič vzel Ameriko! Pogreznila se bo v morje! Dr. WUsoa smatra predsednika lloovra za Isdajalea svete prohlbicijv ln n« bo gs več vo-III; intotako se je s studom obrnil od demokratov, ki aoae Izrekli za odpravo prohlblclje. Ko jo vea obupan Iskal zanesljivega kandidata, ga j* nekdo potegnil, da Je aociallat Thomaa su-hač. Dr. Wllson js Izjsvil, ds bo volil sod-allste. Tedaj J« bil Informiran, da tudi socialistična platforma vaebuje zahtevo, da se prohibletJn odpravi — In Uko1) je preklical avojo izjavo. Dr. Wilaon še vedno Išče svojega kandidate. Revež! Kdor veruje v molitev, naj moli zanj. ^hmbmm V interesu odvetnikov je. ds j« dosti sporov In tožb. Kajti tožb« ao njihov kruh. Odvrtnl-ki, ki aluftljo korporacijam. se največja kuga te delavce, % se v snotju Independent prelaza, vlaočina 11,000 čevljev nad morjem. imenuje ee leana črte (Tlmber line), ker višje ne raste nobeno drevo. Predlagal sem. da bl se peljali na vrh prelaga. še štiri milje vodnje. in vi-sočlna vrh prelaza Je 12.226 čevljev nad morjem. Rečeno ln atorjeno. Zasede-mo naš še vi ter nadaljujemo voinjo po strmem hribu in oeki zviti poti. Sevl je dobro vlekol. seveda na "second gear." Tako smo prispeli na vrh prelaift, ki je najvišji v Združenih državah in a katerega se nudi krasen raagled. Na vahodno severni strani se vzdlguje gora z imenom Masslve. na južno vzhodni stra ni pa je najvišja gora v Colora-du. ki ae imenuje Elbsrt ln je visoka 14,41», samo 10 čevljev višja od gore Masni ve. Prot Jušnovshodni strani je še kak šen ducat hribov, ki ao višji kot je Pikes Peak. Ker je bil dan izredno lep. aem anel nekaj allk Poeebno si bomo zs spomin ohranili sliko, katero smo vzel v snegu v neki globeli pod prela som in sliko s snegom nad prela som. V tej depreaijl je po Coloradu vsepolno slatolakaUrv po omenjenih gorah. Ko smo se malo raagledall. amo pa apet odrini v dolino k potoku ter ponovno Davčno vprašanje Mllwankee, Wle. — Za vsak; volilno kampanjo najdejo kapitalistične stranke posebna volilna gesla ln gotove vrste lažnjivS propagando, potom katere potem slepijo volilce. t Seveda, gospodi bi bilo ljubše, če bl jim socialisti ali progreslv^ cl nudili druga sredstva, recimo v obliki škandalov in korupcijeii to so običajna ameriška sredstva v volilnem boju med kapitalistlO-nimi strankami, toda proti s| clalistom se morajo posluževat pač samo laži in zavajanj za zf-vajanje vseh lahkovernih in nevednih. ■■ V sedanjem volilnem boju so si Izbrali davčno vprašanje, katerim skušajo prepričati vol^- ce, da ae industrije selijo iave zaradi previsokih davkov Kako absurdne so te trditve nam pričajo zvezne in tudi ctr Freiburški higienik dr. Goe-ring zavrača v neki razpravi nekatera načela, ki vodijo moderne arhitekte pri gradnji stanovanj, ter pri paroli povratek h grad- _______ ^ benemu načinu srednjega in celo več zmec so stvorile stenice. starega veka. HiSa prava' kapitalistični agitatorji grdo la gali-Jcer se v resnici ni prešel a družba zaradi previsokih, d«#k*v, toda to teh lažnjivfh a-gitatorjev ne moti, da bi ne ponašali svoje stare laži. Misleče ljudstvo seveda natanko ve, da je to navaden kapitalistični bluf, s katerim hočejo zaslepiti lahkoverne volilce, toda še vedno se najde mnogo tnkjh, kateri verjamejo nasprotnikom de-avsklh kandidatov ln delavske stranke. Kapitalistični sistem je obso-1 jen ha smrt; preživel je svojo dobo ln se bo moral umakniti novemu, pravičnemu družabnemu redu, zato se poslužuje v svojem brezupnem boju laži in zavija njh, ker mu pač manjka zdravih argumentov. Sistem, ki je popol noma napačen v svojem ustroju, ki ne odgovarja več zahtevam Časa, mora izginiti, mora propast i. toda ker je bila njegova moč orjaSka in dobro organizirana je boj težak in dolgotraj«y>. Ven dar pa pričajo taka bojna sredstva. kakršnih se kapitalizem poslužuje. da se bliža k^nec tega nesmiselnega družabnega reda ln s tem čas, ko bo ljudstvo spo- vsem zaščitna na-pračlovek si je iskal jame, da bi se * njih izognil mrazu, mokroti, hrupu in tudi preobilici fc delaverm. V rval $30,