Sf. 29 MtUbi tirni ti ca u ptfi) V T- v ffb februarja 1924. Posamezna številka 20 cent. Letnik XL!X r /*v/ Vv. / v , Iz v tem si pondeljek. zjutraj; Uredništvo: ulica sv. FranČiSka ega St 20. L nadstropje \ Dopisi ifej/iie al&v-dnlStvu. Ne** irssa fetaja, Asiškega St 20. L nadstropje V Dopisi (Taj,-se . u&tjafigjk •dnlštvu. ,>ii«u se ne sprejemalo« rokopisi se ne.yOV' ^ adr Vnton Oerbcc. — Lastnik tiskarna T Ed Vi •saaša m mese L 7.—, 3 mesece L li.^l^kt- — in cc ii 12 Za inozemstvo mesečno 5 lir več. — Teu '-v ure ;$tva in upravw =t NOST Posamezne Številke v Trstu in okolici po 20 cent — Oglasi se računajo * Sirokostl ene kolone (72 nun.) — Oglasi trgovcev in obrtnikov mm po 40 ceni. osmrtnice* zahvale, poslanice in vabila po L L—, oglasi denarnih zavode* Btm po L 2 — Mali oglasi po 20 cent beseda, najmanj pa L Z — OgUal naročnina in reklamacije se pošiljajo izključno upravi Edinosti, v Trstu, ulica sv. Frančiška Asiikega ttev. 20, L nadstropje. — Telefon uredništva in uprav« ll-£Z» Sporazum in naša narodna manjšina Svoje stališče napr?m sporazumu, sklenjenem med Italijo in Jugoslavijo, smo označili mi z vso odkritostjo in jasaostjo. To stališče odgovarja povsem našim dolžnostim napram državi, naši jugoslo-venski zavesti in skrbi za bodočnost naše narodne manjšine v Italiji. Z eno besedo: naše stališče je v polnem skladu s pojmom realne politike! Tiste politike^ ki ne sledi samo čustvom, ampak se uravnava tudi z računajočo pametjo. Sedaj se ne more nikdo izpodtikati na tem, će kličemo mi v svet: pripadniki smo cinične vkupnosti Jugoslovenov — če odkrito izjavljamo svoje simpatije do o tem, kako bi nas veselilo, ako bi se izkazalo, da je ta vest resnična. In to ne samo za naše staro bratstvo v boju /.a naše narodne pravice s Slovenci in Hrvati iz Gorice in Istre v bivši Avstriji, marveč tudi zato, ker bi bilo v tem najboljše jamstvo za mir med obema drfavama, na katerem je nam vsem toliko ležeče*. To je glas ki bi ga morali uvrževa t i odločilni činitelji v Italiji! Dr. Kramar pa je priobčil svoja izvajanja, predno mu je bilo znano besedilo sklenjenega sporazuma. Računal je menda, da pridejo v sporazum tudi določbe glede bodočega položaja naše narodne manjšine v Julijski države naših ujedinjenih bratov in svoje Krajini. To pričakovanje se ni izpolnilo želje, da bodi ta država močna in uvaže-, To dejstvo pa, ki ga moramo posebno ■ ana v svetu! Kajti s temi svojimi sirnpa- mi globoko obžalovati, ne spreminja tijami in s to svofb željo smo — kakor re- ; ljavnosti njegovega stališča, da bo spo-čeno — v polnem skiadu z interesi države, j razum traien le, če ^e naši manjšini ?a-ki ji pripadamo. Čim je Jugoslavija prija- gotovi svobodno narodno življenje, tejjica in zaveznica Italije, mora tudi ta Naziranje dra. Kramafa se povsem poslednja želeti in hoteti, da bodi država krije z našim. Se več! Njegova izjava še naših soplemenjakov močna, da imej razširja našo, vedno opetovano ugoto-u^ledno mesto v kolu evropskih drža/! vite v, da se mora s pravičnim postopanjem Naie jugoslo vensko čustvovanje se povsem z našo narodno manjšino ustvariti zado-krije z dolžnostmi našega dr ^ /fjanstva. voljstvo vsega ju<*oslo venske ga naroda z i o je za nas efektivni dobiček od spo- doseženim sporazumom! Kramarev izraz razuma med Italijo in JugosTavijo. Prav sočustvovanja z našo narodno manjšino pa zato moremo z isto odkritostjo, s katero govori italijanskim državnikom, da bo ta-smo pozdravili sporazum, ugotoviti, da s ko zadovoljstvo tudi v češkem narodu do- seženo šele tedaj, ko se naši narodni manjšini zagotovijo vse narodne pravice! Kaj pa pomeni danes češki narod v mednarodni in meddržavni politiki, tega menda ni treba šele pravrti voditeljem Italijanke vnanje politike. Saj stoji vodtelj češke vnanje politike danes v prvih vrstah evropskih državnikov z izdatnim vplivom na razvoj vseh dogodkov. Če bi ne bilo tem dogodkom še ni cdpravljeno, niti re?eno ra?c manjšinsko vprašanje! To vprašanje traja dalje in čaka na po-vclfno rešićev. Iz vseh naših izjav o sk1e-nieni pogodbi — o tem dogovoru za prijateljstvo in zavezni ,tva in za iskreno sodelovanje v medsebojno varnost in korist — izhaja jasno naše uverjenje, da še le po srečni rešitvi našega manjšinskega vprašanja, po zagotovitvi povoljnega razmerja drugega, pa je ravno za Italijo neizmerne med državno oziroma italijanskem narodo n, pomembnosti dejstvo, da je Čehoslovaška in ra^o manjšino, zadebi sklenjeni spora- republika prva cica Malega sporazuma, to-zum svojo solidno podlago in svojo krono, rej tiste srednjeevropske uredbe, pri ka-Tud: Ir. i si Kra na?, ta ugledni in u- teri si hoče Italija — kakor se vedno na-važevani češki politik, prvi ministrski glsša od italijanske strani — zagotoviti predsednik čehoslovaške republike, »a primerno mesto. Zaključek je tu jasen: ne narod-i ^n;k — saj so ga avstrijski samo v jugoslovenskem, marveč tudi v krvn ki obsodili celo na smrt radi njegove češkem narodu naj se ustvari zadovoljstvo protiavstrijske, slovanske in napram Ru- s sporazumom med Ttalijo in Jugoslavijo! siji usmerjene politike — pozdravlji v In dr. Kramar je označil pogoj za to, ki je: 4 Narodnih Listyh» med Italijo in Jugo- pravična man*s:nska politika napram Ju-slavijo členjeni sporazum, ker se nadeja goslovcnom Italije! od njega vel ko korist za Jugoslavijo. K Pri tem naj se ne prezre tudi to pre-tem velezanimivim izvajanjem, ovajajočim važno dejstvo, da sta ti dve slovanski ple-vehko državniško bistrovidnost in glo- meni — kakor že označeno — v zavezni-h;>ko razumevanje splošnih slovanskih ko- štvu in da ju spajajo skupni interesi, ~da posebno pa gospodarskih in poli- torej že zato tudi tam gori boli, kar peče fičnin koristi Jugoslavije, se še povrnemo, one na jugu! Če je italijanskim državni-Z^ danes naj omenimo tu le odstavek, ki kom res na tem, da bodo Jugosloveni se nanaša na naš današnji predmeta na onkraj meje in Čehi mogli brezpogojno vprašanje položaja naše narodne manj-1 pritrditi sklenjenemu sporazumu, in če so šine po sklenjenem sporazumu. Ires realni politiki, ki znajo računati s Iz poročil o obsegu sporazuma ga naj- podanimi dejstvi: potem morajo nemu-boli veseli to, da dobijo Jugcsloveni v Ifa- doma z uvedbo pravične manjšinske polili ji iste narodne pravice, kakršne bodo tike napram svojim jugoslovenskim dr-Smeli Italijani v Dalmaciji. «Odveč bi žavljanom ovenčati sporazum med našo kflo — pravi Kramaf — govorili obiirneje državo in Jugoslavijo I Pašiftu pozdrav NusscHnlju in MussoJrnijev odgovor RIM, 1. Pred svojim odhodom v domo- . . . . . . , vtno je jugoslovenski ministrski predsed- st£>vskega značaja, dokler se ne-bodo po- nik Pašič odposlal Mussoliniju iz Postojne RoInoma izpremenile sedanje razmere, siedečo brzojavko: «V trenotku ko za- Nasprotno, jaz nuslim.da so vojaki, ki imajo red v notranjosti in čuvajo domovino pred inozemstvom. danes ne vem, kako se bo to zgodilo. To vprašanje je zelo de-liktano, kajti milici nočem odvzeti faši- pu&čam vašo veliko in lepo deželo, se žu run, dragi predsednik, ter se vam v svojem in g. Ninčiča imenu zahvaljujem za tako prednost, da smejo nositi sivo obleko in puško, nadfašisti. Nato je Mussolini govoril o manevrih nem spominu, prepričani istočasno, da smo izvršili koristno delo za obe državi. Srečen sem, dragi predsednik, da morem izkoristiti to priliko ter vam ponoviti sv-:-» najiskrenejše želje za vaSo srečo in procvit Italije. Podpisan: Pašič*. trde govore. Nič ni bolj smešnega, je rekel Mussolini, kakor misliti na Musso-Hnija, ki si razbija glavo pri sestavljanju volilnih list,- kajti v zadnjih dneh se bavim z veliko bolj važnimi vprašanji za bodoče življenje italijan- Na to brzojavko je odgovoril italijanski skega naroda, kakor je vprašanje izbere i »istrski predsednik tako-Ie: «Z najglo- imen oni'k. ki se bodo jutri sami proglasili ministrski bokejšim čustvom zahvaljujem proti koncu italijansko ljudstvo presrečna, da sta mogla šteti med svoje goste vaši ekscelenci o priliki važnega dogodka, ki je zboljšal odnošaje med našima državama in ki bo gotovo pospešil miroljuben razvoj medsebojnega prijateljskega sodelovanja. Blagovolite, ekscelenca in dragi predsednik, -prejeti skupno z Nj. E. Ninčićem zagotovila mojih srčnih voščil za vaš osebni prospeh in za procvit kraljevine SHS, Podpisan: Mussolini*. missolffli le teto«, do mm pri volitvah Kdor se dotakne milice, dobi svinec RIM, 1. Ob priliki praznovanja obletnice ustanovitve fašistovske narodne milice je govoril tudi Mussolini V daljšem govoru je očrtal zgodovino fašizma in Cstovoljne milice. Poudarjal je, da ni mi- _ branila samo fašistovske stranke, ampak tudi državo, o čemer dovolj jasno pričajo one legije, ki se borijo v Libiji. Kadi tega. je rekel Mussolini zbranim vojakom milice, se vam gotovo ne bo zdelo čudno, ako ponovim še enkrat frazo, ki sem jo že predsinočnjim izrekel: «Kdor se dotakne milice, dobi svinec*. Sedaj Studiramo, kako bi vključili milico v kompleks vseli oboroženih sil, Neuspeh opozicije BEOGRAD, t. Opozicija ni zadovoljna z dosedanjim uspehom svojega dela, posebno muslimani In demokrati. Opozicija priznava, da se radikali pregovarjajo z radičevci, mislijo pa, da ne bodo imeli uspeha. Na vsak načim morata opozicija :n federalistični blok poravnati svoje medsebojne račune. Včeraj je prišel dr. Korošec sicei v stike z demokrati, zemljoradnik! in muslimani, ampak so le neobvezno razpravljali in ni prišlo do nikakih zaključkov. Popoldne je Ljuba Davidovič pozval brzojavno dr. Spaha iz Sarajeva v Beograd, ker se pričakuje oficijelen sestanek načelnikov opozicijskih skupin za nedeljo ali pondeljek. Kakor se doznava, ne namerava več opozicija po želji demokratov nastopiti energično proti vladi, dokler se ne spravi proračun pod streho 'n se ne sprejmejo nekateri važni zakoni v parlamentu. _'____ Uorajenje lugoslftttnsfcsgo tarSinfla ZAGREB, i. Včeraj se je v nadškofijskem dvorcu začela konferenca škofov. Posvetujejo se že nekaj dni. Kakor se doznava, so v razpravi med drugim tudi nekatera prav delikatna vprašanja. V prvi vrsti gre za vprašanje kardinala za Jugoslavijo, drugo pa je vprašanje nadškofa v Zagrebu. V kolikor se je moglo izvedeti, je minister za vere dr. Vojislav Janjić pred1agal, da postane kardinal zagrebški nad'kof dr. Bauer, ker mu ta čast gre po njegovi osebnosti in po njegovem činu kot nadškofu zagrebškem. Toda najbrže postane kardinal ljubljanski knez in škof dr. Anton Bonaventura Jeglič, rr:d konferenco min. predsednikov ob soudeležbi Nemčije? PARIZ. 1. «Pariš Soir» poroča, da misli Mac Donald sklicati* v marcu konferenco ministrskih predsednikov. Na to konferenco bo najbrže povabljen tudi državni tajnik Hughes« nemški kancler Marx in zunanji minister Stresemann. Ta pogajanja se bodo baje začela po predstavitvi socijalistične vlade v angleški dolnji zbornici Istočasno s to konferenco namerava Mac Donalđ sklicati tudi mednarodno konferenco za proučevanje vprašanja medzvezniških dolgov ter upa, da bo pri tej nalogi sodelovala tudi Amerika. Ako se bo tu dosegel sporazum, bo Nemčija pripuščena v Društvo narodov. List dostavlja, da se bodo skoro gotovo v najkrajšem času začeli pregovori med Anglijo in Francijo, h katerim bo mogoče pripuščena tudi Belgija. «Kakor se govori v nekaterih dobro poučenih krogih — tako zaključuje omenjeni lisi — bo šel še koncem februarja Poincarć v London, ampak v povsem drugačnih okelščinah, kakor je še! 15. avgusta 1922, ko je prišlo do preloma med Anglijo in Francijo. K vestem angleških listov o skorajšnjem sestanku ministrskih predsednikov Anglije, Francije in Belgije pripominja «Ma-tin» to-le: cAko zahteva Mac Donald pogovor s Poincarejera, mu mi ne moremo odreči tega veselja. Dobri odnosa ji med obema državama so prepotreboi in ne smemo opustiti nobene prilike za njihovo zboljšanje. Po vsem tem je dobro, da se odgovorni načelniki vlad jasno 5 i javi jo, in se ne sme smatrali ta pogovor, ako se bo res vršil, za predigro brezplodnih prerekanj, s katerimi se bi okoristili Nemčija in sovjeti za njihova' rovarenja. Radi tega je skoro izključeno, da bi se Francija povr-k metodam, ki niso dale v preteklosti zadovoljivih uspehov. Vprašanje Palati-nata — dostavlja cMatin» — se ne bo moglo reševati na poslanički konferenci, ako ne bo Anglija v to privolila. Vendar pa se nam zdi, da se ni lord Crewe o priliki izročitve poročila generalnega konzula Cfiveia Poancarćju točno izjavil o zadevi' Sploh pa se kaže Francija v tem oziru zelo popustljivo in se ne bo ted j treba zateči h kakemu razsodišču za odstranitev nesporazumijenj med zavezniki«. Melosu gre na bolie Sedanja vlada ostane na svojem mestu? Facta ne bo kandidiral RIM, 1. «GiornaIe d'Italia» je priobčil pismo poslanca Luigi Facta od 29. januarja, v kđterem se Facta zahvaljuje svojim____________________________ volilcem v okrožju Pinerolo. Toda obenem I odreditvi stavkeTa s« je podala na pot peš. Poslanci naj bi se očali odposlank LONDON, I. Laburistična poslanka gdč. Dorotea Jewson je odpotovala v nedeljo iz Londona proti Norwichu, ko je še trajala železniška stavka. Poslanka bi se vodil strojevodja, ki se ni hotel pokoriti ATENE, 1. Vest, da je ministrski pred-sednik Venizelos nenadoma zbolel, je sprejel ves grški narod s tužnim srcem. Celo najbolj opozicijonaini listi izražajo strah, da se bo moral Venizelos radi bolezni odpovedati ministrskemu predsed-ništvu. Časopisje splošno priznava, da bi bil edino Venizelos sposoben umiriti sedanje razburkano politično življenje na Grškem in dati vladni politiki določne smernice, ki naj bi vodile do gospodarske obnovitve Grčije. List «Politika* piše: Priznati moramo, da je Venizelos znal brzdati vojaške elemente levih republikancev. Dejstvo je namreč, da so vojaški krogi silno ostro naoadali Venizelosa; proti njemu vodi gonje general Pangalos, ki razpo-" ^tmm listom. Ob neki priliki ie gen. Pangalos zalučal Venizelosu v obraz i.d->ieanjt: oesede: cKazumeti morate, da ste tu, ker vam je vojaška stranka dovc-liia!» Gen. Pangalos je celo grozil v svojem listu Venizelosu in njegovim ministrom s smrtjo. Ministrski svet je imel sejo, na kateri se je posvetoval o položaju, ki je nastal vsled Venizelosove bolezni, ter je sklenil, da bo skušal pregovoriti Venizelosa, naj ne poda ostavke. V slučaju, da bi Venizelos vztrajal pri svojem sklepu (da odstopi), bo sedanja vlada podala ostavko. Novo vlado bi najbrže sestavil Kafandris, ki je sedaj minister prava. Venizelos ostane? ATENE, 1. Zdravstveno stanje ministrskega predsednika Venizelosa se je nekoliko izboljšalo. Glede njegove bolezni je znano, da je podvržen nekakim srčnim napadom, ki imajo za posledico omedlevico. Radi te bolezni ni hotel Venizelos svoje-časno sprejeti mesta ministrskega predsednika. V Atene je bil pozvan francoski zdravnik dr. Vaguez, ki prispe v nedeljo. Tudi Venizelosova žena je na poti v Atene. Sinoči so obiskali Venizelosa ostali člani vlade, ter ga prosili, naj ne poda ostavke. Venizelos je ustregel njihovi prošnji; potemtakem bo vlada ostala na svojem mestu. Tudi zbornica bo nadaljevala svoje delo._ Združene države priznale grško vlado WASHINGTON, 31. Poročilo zunanjega ministrstva naznanja, da je vlada priznala grško vlado. Toda dokler se ne bo grška zbornica, oziroma plebiscit, izrazil končno-veljavno o obliki vladavine, bo zastopal Združene države v Atenah odpravnik poslov. _ Velik požar no semnja v Lipskem BERLIN, 31. V velikih poslopjih, določenih za vzorčni sejem v Lipskem, je izbruhnil velikanski požar; požar je povzročila električna iskra. Gasilcem se še vedno ni posrečilo pogasiti ognja. Škoda je toliko večja, ker je nastal požar v spodnjih delih poslopja, in se bo radi tega zrušila vsa stavba. Kavarna in kabaret, ki se nahajata v prvem nadstropju, sta bila popolnoma uničena. DrugI odbor izvedencev pri Marau BERLIN, 1. Wolfov dopisni urad poroča, da je državni kancler Marx sorejel izvedence drugega odbora, ki raziskujejo nemške kapitale v inozemstvu. Kancelar je poudaril važnost, ki jo polaga nemška vlada v to, da razreši vprašanje teh kapi-talov organ take pristojnosti, kakor jo ima drugi odbor izvedencev, ter izjavil, da bo nemška vlada na vsa vprašanja izvedencev odgovarjala z največjo točnostjo. Predsednik tega odbora Mac Kenne se je za te kanclerjev« izjave zahvalil ter izrazil nado, da bo preiskava dovedla da zadovoljivih uspehov. Biviim cesarjem se slabo god! PARIZ, 1. «Matin» poroča iz Pekinga, da se mladi bivši kitajski cesar, ki je bil odstavljen leta 1911, in ki se sedaj nahaja kot ujetnik v svoji palači, nahaja v težkih finančnih stiskah, kljub temu da zelo skromno živi 9 svojo družino. Mladi cesar ima komaj 17 let in je poročen že dve leti Ponovno se je že obrnil na kitajsko vlado, da bi mu izplačala obljubljeno vsoto, kd se je odpovedal prestolu, toda denarja le od nikoder ni. Radi tega je mladi cesar sklenil obrniti se na inozemske banke za posojilo, za garancijo bi jim stavil na razpolago umetniška dela, ki krasijo ccarsko palačo. _ V „DBsimiiir je udarili strela PARIZ, 1. Kakor znano, je vlada odredila preiskavo glede nesreče zrakoplova «Dixrnude», ki je o božiču padel v Sredozemsko morje. Komisija, kateri je bila poverjena preiskava, je dokončala svoja delo. Vsi Člani komisije so mnenja, da je v zrakoplov dne 21. decembra udarila strela, in da bi zrakoplov še naslednjega dne prispel na vežbališče Cuers, ako bi se to ne zgodilo. Komisija je sestavila poročilo, v katerem pravi med drugim, da je k nesreči kolikortoliko pripemoglo tudi dejstvo, da je bil zrakoplov že star in da so bila krmila poškodovana. Dalje pravi komisija, da bi se zrakoplov ne sme! uporabljati več za tako dolge vožnje. Glavni vzrok nesreče leži pač v neprimerni iz-* beri časa za tako potovanje. Francija ne bo prepustila vprašanja Palatinata Društvu narodov. PARIZ, 1. cEcho dc Pariš- pravi, da hoče angleška vlada prepustiti ureditev vprašanja Palatinata Društvu narodov. Francija pa nI po mnenju omenjenega lista zadovoljna s tako proceduro, ki bi v bistvu potretr'*. da se hoče poveriti ženevskemu zavodu i: mirovne pogodbe.. _ Mi na smrin. . WASHINGTON, 1. Današnje zdra^ poročilo ugotavlja, da se je zdrastvenu stanje Wi!sona precej poslabšalo. Bolnik je prebil zelo nemirno noč. WASHINGTON, 1. Senator Mac Cor. mick je po obisku predsednika Wilsona izjavil, da je zdrastveno stanje bolnika taka obupno, da je tnalo upanja. ANGLIJA BO PRIZNALA SOVJETSKO VLADO LONDON, L Reuterjeva agencija poroča, da bo Anglija priznala rusko sovjetsko vlado pred 12. februarja, torej pred prihodnjim sestankom angleškega parlamenta. Za. to pri-rnanie ne bo angleška vlada stavila nikakih pogojev. Angleška vlada pr'ra!a so Jetsko Busiji LONDON, 1. Angleška vlada je priznala «de jure» sovjetsko vlado. (Uradno). S tem korakom je Mac Donald izpolnil eno izmed programnih točk laburistične stranke. Sicer so v diplomatskih krogih že delj časa pričakovali priznanja ruska sovjetske vlade, toda nihče ni mislil, da bo tako hitro prišlo do tega. Ta korak Mac Donalda nam ponovno dokazuje, da sa bila popolnoma na mestu naziranja onih politikov, ki so trdili, da se bo Mac Donald predvsem lotil vprašanj zunanje politike, da dobi na ta način vpliv tudi v notranjosti države. Na drugi stranipa se je Mac Donald ie skušal približati Franciji, kakor je znano po zadnjih vesteh. To je drugi doka/ J misli Mac Donald predvsem ref*" pereča vprašanja zunanje polilii« DNEVNE VESTI Facta naznanja svojim volilcem, da ne bo kandidiral pri prihodnjih volitvah, ter zaključuje pismo z željo, naj bi Italija postala mogočna. Kaj je privedlo Facto do tega koraka, ni popolnoma znano. Nekateri listi pa so mnenja, da se je Facta umaknil, ker ne uživa več zaupanja. Silni vetrovi na Napolitanskem RIM, 1. V pretekli noči so silni vetrovi na Napolitanskem pretrgali vse telefonske in brzojavne zveze s severno Italijo. Nepoškodovani sta ostali le progi Napoli -Rim in Napoli-Milan. Pristojni tehnični uradi so na delu za vzpostavitev zvez, katero je pa zelo otežkočeno radi nadaljnjega trajanja viharjev. Sporazum mi Italijo in Jiptfio Vprašanje izmenjave denarja Dodatno k nasipu dosedanjim poročilom, posebno pa v izpopolnilo naše včerajšnje vesti pod naslovom «Pašič in Ninčič v bila lahko odpeljala z vlakom, ki ga jej našem mestu na povratku v domovino« objavljamo še sledeče informacije: Zastopnika Političnega clmStva «Edi-nost» v Trstu dr. Wilfan in dr. Čok sta bila šla še pred podpisom pogodbe v Beograd, se informirata o Hodila je 3 dni; včasih je naprosila kakega voznika, da jo je nekoliko peljal,____ včasih se je spet vsedla na kak avtomobil da se informirata o vsebini sporazuma, ali tramvaj. Tako je potovala 3 dni, dokler j prf tcj priliki je dr. Wilfan obiskal itali-ni bila preklicana stavka in miss Dorotea janskega poslanika g. Summonte-ja. Ko je Jewson je ponosne stopila v železniški voz. Izjavila je, da ni nobenemu izmed svojih voznikov povedala, kdo da je, in da se je na potovanju zelo dobro počutila. Potovanje ji je bilo pravi šport. Med separatisti in nemškimi nacijonalistL PARIZ. 1. Listi poročajo iz Frankenthala: Ni res. da je bil podžupan mesta Rocheim smrtno ranjen od nemških nacijonalistov. Rana EERLIN 1. je sicer težka, a ne smrtonosna. Zdravniki du poročajo Iz V upajo, da bo Gumbinger ozdravil. Napadalcev tisti izpraznili vi ki skrbijo za ni policija še iztaknila. in druga držam Kongres sovjetskih republik saklju&m MOSKVA, L XL splošni kongres Ruske zvezne sovjetske republike je bil danes zaključen. V nov izvršil odbor je bilo izvoljenih 303 članov mesto 270, kakor jih je bilo prej. Petdeset izmed izvoljenih ne pripada nobeni stranki to izmed njih je 40 kmetov in 10 delavcev. Separatisti izpraznili javna poslopja ti * S; c m bila jugoslovenska delegacija za podpis pogodbe v Rimu, sta šla dr. Wilfan in dr. Agneletto, predsednik Zadružne zveze v Trstu, na poziv ministra Ninčiča, v Rim ter sta z referenti italijanske vlade sodelovala pri določitvi podrobnosti o sporazumu glede zamenjave denarja naših za-diug. Ko sta se v četrtek predpoldne bavila ministra Pašič in Ninčič v Trstu na svojem povratku v domovino, so se jim poklonili zastopniki Pol. dr. «Edinost» dr. Wilfan, dr. Slavik in dr. Čok. Naši zastopniki so gg. Pašiću in Ninčiču čestitali in jima izrazili zadovoljstvo našega ljudstva, da je prišlo do sporazuma med Italijo in Jugoslavijo. Zahvalili so se dalje predstavnikom jugoslovenske vlade za to, kar so dosegli v prilog naših zadrug. Ministrski predse d-4Čo, občinski dom, nik Pašič jih je jako prijazno sprejel ter 'jim vidno vzradoftčea izjavil, da ie bil 4 dopisnemu ura-ia, da so separa- sporazum potreben za obe državi in da bo gotovo tudi ugodno vplival na položaj Jugosiovenov v Italiji, Seznami volilcev Občinska volilna komisija obznanja, da je do 15. februarja izložen seznam volilcev na. deski za razglase (Albo pretorioj in da boda istočasno na vpogled občistvu drug tak seznam z listinami, tičočimi se vsakega imena, daije seznam za lansko leto, seznami sekcij, besedilo sklepov glede posameznih sekcij in volišč — na anagrafičnem uradu (ul. Sanita 25, II. nadstr., vr^ta št. 35) od 8—12 ure. Vsak državljan ima pravico do vpogleda v te sezname. Vsak državljan ima pravico vložiti v omenjenem roku in ntt način, la ga določajo Čl. 24. in 30. volilnega reda in čL 40. in 53. občinskega in pokrajinskega zakona, reklamacijo pri pokrajinski volilni komisiji proti sestavi seznamov, proti razdelitvi občine na sekcije, proti določitvi mej posameznih sekcij« proti seznamom volilcev posameznih sekcij in proti določitvi volišč. Reklamacije se lahko vložijo v omenjenem roku tudi pri občinske volilni komisiji, ki izda potrdilo o sprejemu in izroči reklamacije pokrajinski volilni komi« siji. Našim volilcem priporočamo, da si vol dni seznam ogledajo in se prepričajo, aH so vpisani Še posebno opozarjamo vse tiste, ki dovršijo do 31. maja t L 21. leto svoje starostu ker so po čl. 2. novega volilnega reda volilci ia jih komisije morajo vpisati v sezname. «Volilci so vsi tisti — pravi omenjeni člen dobesedno — ki so dovršili ali dovriijo 21. leto starosti najkasneje do 31. maja onega leta« r katerem se vrši revizija volilskih seznamov,* Važni roKi u prlprauali za volitve V nedeljo, 2A. februarja, poteče rok za vročitev volilnih legitimacij na doni. V pondeljek, 25, februarja se začne rok, v katerem volilci lahko gredo osebno v občinski urad po volilno ie£ilimacijo, ako je niso dobili na dom, V torek, 26. februarja, ob 16. uri poteče rok E predložitev kandidatnih list in pripadajočih | tin, Kandidatne liste se predložijo na priti vnem sodišču glavnega mesta volilnega okrožja (pri nas v Trstu), Isti dan se začenja lrodnevni rok, v katerem morajo prizivna so-di&ča pregledati predložene kandidatne liste. V nedeljo, 2, marca poteče rok za predložitev iziav glede združitve kandidatnih list enega okrožja s kandidatnimi listami enega aH •»eč drugih volilnih okrožij. To izjavo predlo-ftiio zastopniki posameznih kandidatnih list prizivnemu sodišču v Rimu. Od 6. marca dalje morajo biti občinski uradi odprti vsaj od 9. do 19. ure za izdajanje volilnih legitimacij. V torek, 1. aprila, začne rok, ko volilec lahko gre v občinski urad po duplikat volilne legitimacije. »ko je izvirnik izgubi). Duplikati se izdajajo i*t zelenem papirju, V sredo, 2. aprila, poteče rok za imenovanje skrutinatorjev (števcev glasov). — Predpreteklo noč so atu v ul. A. VespuccL — V odsotnosti mornarja Ivana Ca.rdua, vkrcanega na parniku ~Atlanta», zasidranem v prosi: iuki V. JE. IU, so neznani dolgoprstneži « obiskali* njegovo kabino ter se polastili zimske suknje in obleke v skupni vrednosti okoli ?000 Dr. — Predvčerajšnjim popoldne je bil v našem mestu okradun kmet Josip Žagar, doma iz Postojne. Ko je sel po trgu Oberdan, mu je neznan ziikovec spretno izmatnil denarnico, v kateri je bilo spravljenih 150 lir. Stari grehi. Dva lopova pod ključem. Dne 5. maja preteklega leta sta dva lopova na drzen način oropala peka Josipa Vodopivec. Okoli 9. uie zvečer sta z zakrinkanim obrazom vdrla nenadoma v njegovo pekarno, ki se nahaja v ulici Udine št. 5, ter grozeč Vodopivcu in nje-j govi ženi s samokresom, ukradla iz predala Dosedaj so prejeli poziv, sledeči gg.: Budin, MEBLIRANA sobica se odda zanesljivi osebi. V četrtek, 3. aprila, poteče rok za izdajanje za bankom mal znesek denarja. V razburjenosti osebnih izkaznic (čl. 67, vol. reda). Te izkaznice daja pretura. Od petka. 4. aprila, do pondeljka, 7, aprila, se ustavi vsako izdajanje osebnih izkaznic. in ker sta se bala, da bi ne bila zasačena, nista utegnila odpreti drugega predala, v katerem je bilo spravljenih 10,000 lir. Lopova »ta pobegnila in izginila brez sledu; poizvedovanje • 1 _ t 1 _ j____! * _ ^aMm A»»».. «t 11/ rt _ V nedeljo, 6. aprila, oh 9. uri pre-dpoJdne se parno«inih oblastev ni imelo dolgo časa nika- tačse glasovanje in bo trajalo do 21. ure. i kega uspeha. --1 Predsinočnjim pa sta lopova nepričakovano Za »prejem admirala Thaon di Revei, Danes ; prišla v roke pravici. Agenti so aretirali dva poseti naše mcaio minister za mornarico ad- mladeniča, katerih zunanjost je odgovarjala miral Thaon di Revel. Dospel bo s svojim j popisu, ki ga jc podal Vodopivec o lopovih, spremstvom ob 10. uri predpoldne na glavni j ki sla vdrla v njegovo pekarno. Aretiranca kolodvoj kjer ga bodo pričakovali zastopniki i sta bila odvedena na kvesturo, kjer sta se iz-v o jaških in civilnih oblaslev. Admiral se bo | kaza J a za 18-ietnega Josipa Ossenk©-wsky, nastanil v hotelu *Savoia». j stanujočega na Greti št. 15, in 18-Ietnega Iva- Foznejc se bo admiral podai v občinski dora, i na Ambrost, stanujočega v ulici Udine št. 59. kjer mu bo posebni odbor v navzočnosti raz- \ Tekom zaslišanja sta mladeniča po dolgem nih oblastev poklonil častne sabljo in kolajno; i obotavljanju priznala, da sta se udeležila ro-župun Pitacco bo imel kratek nagovor. Popol- ; parskega napada na Vodopivca. Svojega dedne bo obiskal ladjedelnici S. Marco in S. Roc- j janja da sta se pa skesala in od tedaj sta si baje co. Zvečer, po pojedini v dvorani društva j pošteno služila vsakdanji kruh, -Societr filarracmicase bo udeležil častne j Kljub kesanju pa sta bila mlada maloprid-prireditve v gledališču Verdi-^ in potem plesa ncia odvedena v zapor v ulici Coroneo; mo-mornariških častnikov v hotelu -Savoiar.. j rala se bosta zagovarjati pred sodiščem. V nedeljo zjutraj se ho admiral podal k spo- ; Nesreča z dinamltno petrono. Sinoči oko.i minskemu svetilniku na Greti, kjer bo priso- j 20. ure je bi! prepeljan v mestno bolnišnico stvovaJ predaji sidra in verig rušilca ^Audace=. j kmet Josip Suc, stanujoč v Dutovljah it. 82, Totem se bo z avtomobilom pelial v Tržič. : Imel je desno roko hudo razmesarjeno; dva nato v Redipuglio. kjer bo obiskal tamošnja [ člena kazalca in sredinca sta mu bila popol-vojaška pokopališča. Končno se bo preko Tr- noma odtrgana. Mož je povedal, da je našel iiča — Mer bo obiska! ladjedelnico — povrnil j na domači njivi kovinast predmet ter si ga Y Trst. (ogledoval. Predmet — dinamitni naboj —-^ je Odpotoval bo rvečtr ob 19, uri. j nenadoma eksplodira! in drobci so ga poško- \ dovalt aa omenjeni način,____ Cargo, Ćuk, Lukežič, Lutrnan, Ruzzier, Tram puš, Turel, Viller in Vrtovec. So to sami sposobni in izvežbani uradniki, ki imajo za seboj že dolgo dobo službovanja. Ko bodo ti ljudje odslovljeni, potem ostane dosedaj čotasta goriška sodnija docela brez nog. Pa nič za to, saj nam pošljejo berglje iz starih pokrajin. Moč teme' V torek zvečer je sekal mesar Silvio Sfriso na Stolnem trgu enemu svojih odjemalcev meso. Ravno v trenutku, ko je zamahnil z nožem, se je nenadoma ugasnila električna razsvetljava in mesar jc mesto volovskoga mesa pogodil svoje lastno, živo meso: odsekal si je dva prsta. Pod ključem. Varnostna straža je končno spravilajpod ključ 26-Ietnega Jakoba Hudolin iz Sv. Kri ža pri Cerknem. Kot zavarovalni agent se je potikal po goriški okolici, nabiraj je zavarovanec in kar sam inkasiral zavarovalnino, ki je seveda ostala v njegovem nikdar sitem žepu. Orožniki so premetenega ptička vendarle ujeli in sedaj čaka. da se bo pogaja! glede zavarovanja z goriškim tribanalom. Goriški tribuna! ga bo najbrže zavaroval za dolgo dobo proti slepariji in izžemanju našega ljudstva. — V nedeljo zvečer je hotel vlomiti Anion Perco iz Pod gore v stanovanje g. Augusta Gr is ia ca na Korzu. Ker je bil zasačen pri delu, jo. je pobrisal urnih nog, toda le za kratek čas, kajti kmalu nato so ga iztaknili orožniki in prepeljali v goriške zapore. Nepokorni dimniki Po naših nazorih služijo dimniki za odvajanje dima; nekateri goriški dimniki pa mislijo drugače, ker hočejo opravljati tudi iunkcijo peči odnosno štedilnika. Pretekli teden se je vnel na stanovanju g. Josipa Trošt v Via Ponte delTIsanzo dimnik, iz česar bi kmalu nastal požar. Preplašena gospa Trošt je hitro pozvala ognjegasce, ki so takoj ukrotili nepokorni dimnik. Isto se je dogodilo v .stanovanju N. N. v Via Mazzini, malo hujše pa je bilo v prostorih nekdanja goriške gimnazije v Via Mamelli, kjer se je med poukom tudi vnel dimnik. Med šolsko mladino je nastala precejšnja panika in vsi so preplašeni zbežali na ulico. V ostalem so zadovoljni, da so bili par uric prosti šolskega pouka. Via Gatteri 44, vrata 11. 108 _i PREDNO PRODATE zlato in srebro, vprašajte j cene veiiko zlatarno — urarno via Giar » ciito Gallina 2 (nasproti hotela Moncenisio). . ' Velika izbera ur. Popravila. Cene nizke. 13/2 KRONE, srebro, zlato in platin kupujem Plačam več kot drugi. Zlatarna Povh Albert, Trst, via Mazzini 46. 25 TROPINOVEC, domač, prodaja Anton DeDa Schiava, Sveto pri Komnu. 68 BABICA, avrorćdiraua, sprejema noseče. Nizke j cene. Govori slovensko. Tajnost zajamčena.! Slavec, via Giutia 29. - 92 A-joar na stroj. Sprejemajo se dela na oblekah in perilu. Via S. Cillino 453. 102 na m Suknje, izdelane i; najfinejšega sukna, moderni kroji. Izdalane obleke, izbera blaga 22 obleke po meri. — Srajce. kolesaiskc srajce, nogavice. Ugodncst. izdelane obleke, iz dobrega blaga po L100.—.Elegantne, trpežne hlače od L 20.— naprej. AL BUON MERCATO i Trst — Via Ghega 7, II. (30 j Pijte odlikovano specijaliteto «»JAJCNA CREMA MARŠALA R. CRISMANCICH» in prepričali se bodete, da ne najdete boljšega likerja- Za vsako kupljeno steklenico bodete dobili potrdilo s katerim dvignete popolnoma brezplačno stensko uro. Na prodaj je v vseh prodajalnah na debelo in pri tvrdki R. CRISMANCICH, Via XXX ottobre 8, j Via Valdiiivo 34, teleion 1359. (4) ZLATARNA F. BUDA Trst — Corso GaribaldS 35 (PodruSnlcc Via Scailnnla 1) Kupuje krone, goldinarje, staro zlato, briljante in plačuje po najvišjih cenah. Razpolaga z veliko izbero vseh zlaith predmetov 14 in 18 karatnih, briijan-tov, dijamantov, srebrnine i« u: po najnižjih cenah. (24) Borzna poro«la Sruilvdiie ves« Pevske drufef-vo priredi jutri, v nc- eiio, S. t. ra- izlet v Bazovico. Zbirališče pri Iz tržaške pokrajine Sv. Biaž v DotovHah. Že ra časa Ferdinanda Valuta na tržaškem trgok ogrske krone • • « • • • • • • • « 0.07 (H)8 avstrijske krone • . . • • • • • .04320 0.0326 češkoslovaške kron; « • • • • • * tj*.— dinarji « • • • • • « * • • • • • Ž6.«0 •JS Hf« Icji • « • • • # 31.25 11.75 marke •••••••• * . • • * « —•— —.— dolarji • • • • • • . 32.00 francoski franki • • » • • • • • • 107.— 107^0 švicarski franki • • • • • • • • . 397 — angleški funti papirnati • • * • • . W.»0 98,75 le najboljša znomka baterij za žepne svetilke« Isbcra kuhinjskih potr bjtčin iz pristnega aluminija. Žepni mar-ienre, lončki in Škatlice, ročno barvane. Zibke In tnozički za otroke. Kreda za table. Svinčniki in kopirni papir za pisalne stroje. — N« debelo in drobno. zaloga favuzzi — m Tigor i (tkasproti vojaški ječi) (13 Mali oglasi JJO da bo ae naSi dedje ie takrat ljubi, da darujejo svoj obolu> za prehrano} leta. Vidi se. — — -------, revne solate dece, v svetcivanskem Naroda, zanimali razun za kmetijstvo, tudi za trgovino ! domu. kjer sc vrši Stritarjev večer- po sporedu, ki je bil objavljen v četrtkovi Edinosti Začetek ob 8, uri. Podruinica <*Š- D.* pri S?, Jakobu priporoča zabave ir plesa željni raladmi. di: poseti in obrt na deželi. Z veliko svečanostjo to ta-krat praznovali prvi semenj, ki se je vršil na ! dan sv. Blaža leta 1842. Po aneksiji naših pokrajin k Italiji je se- . , danji občinski »vet izposloval pri vladi še j pr^i maSkc r*dni pk sni venček v dvorani DKĐ j de«et semniev. iako da imamo sedaj mesečne i diints zvečer od 9. ure naprej do petelinovega i semnje vsakega 4. dne v mesecu, iavzemši j klica. Preskrbljeno jc za izvrstno a&bavo, »aj j semenj sv. Blaža, ki ostane vedno na 3. fe- ' so priredi!'.!)! maSkcradc prignani Šentjakob-{ bruarja. ___ ski faljivci, samo blagajna podružnico je prazna j " ~ fer se želi napomiii za naše ^manjenes. Danes j VSSll 7L UOPl»M§3 W korajžnt> >- dvoiano 0KD! 0 ! Ni^boteo napad na krvavem krst« so fungirali za )iku srebrna pozlačena, pnboril £ Perou^ck , ^ ftotrnk Cavaloiti in grof Alessai- Stanj;o; 4) mala srebrna pod., prib, g. Jark,c ^ ^J^J*°aa Pecae-ia pa kap. Godina m Marij; 5. srebrna pozi.. Pnb, * GomiljSek , dro Begm Dvoboj je bil precej ti- Zorko. Svetinje so razstavW ie danes v ^ ^ Po ^oSat^k najkokib ^ k^cno izložbi knjigarne J. Stoka. Odbor. ; podaci g Pecile, ki je bil vsled zadoblienih «šenti»kofc,ka čitalnica« pnrCdi v nedeho, £ J^ pTOfiIa8en »a nesposobnega 3. t. m. ob 7. uri zvečer v dvorani DK^ pn Sv. ; ran ^ u - t* ; Jakobu veliko miariinsko zabavo s pksom. » nadalpii boj. Dostop ie dovoljen tudi maskam. Preskrblu-no iet da b" zabava izvanredno dobro uspela, zalo naj nikdo nt zamudi te prilike. %x iržalkesa livllenia Skrb u aioveoeke tiskarne. Tudi tatovi so sc pričeli asanimaii z« slovenske tiskarne v Gorici. Nedavno ao počastili s svojim obiskani katoliško tiskarno na Placuti ter so si hoteli 'ogledati vsebino želeaie blagajne, ki jih pa ni pustila zraven, ker je krepke konstitucije. V torek ao zopet posetfli -Narodno tiskarno-in so odnesli £ Lukežiču en ček za 400 Kr :n nekai drobiža, pa tudi tu je bila sreča zgolj sa časna, kajti ie naslednjega dne so aretirali J6-lei.no šiviljo Gait, ko je hotela ček realizirati pri podružnici kreditne banke, tako da bodo ptičkom najbrže k »ralu na sledu. Renče- Tukajšnji dramatični odsek, ki je uprizoril v novi dvorani Žnidarčič-Delpin že Ui^-eh policijske pretska-re o vzrokih strašne nesreče z bombe v ul, S. Nicolo, Varnostno obiaslvo nadaljuje preiskavo o vzrokih nesreče, ki ji je bila žrtev 14-letna Ana FurJan. Kakor smo poročali, je bilo žc pri prvem izvidu na licu mesta dognano, da jc nesrečo povzročila bomba, ki jo je nekdo skril v majhnem »UladHču pod stopnicami Varnostno ______ ^ __________________ _ _ oblast v o si jc stavil« nalogo, da prid« na sled j ^ ^^ fe ^ uspelih predstav, se pridno uči tistemu, ki sc je na tako nepremišljen način ?itJ ^ pripravlja za uprizoritev znamenite šalo-izntbjl bombe, oziroma, ki io jc spravil tako ^ klasičnega franc. umetnika Molieres-a — kladišče. Tekom nadalje j jmmreč njegove komedije tNamiiljem bolnika. ** Si. xe dotfnatrt. d« svnie. Ta ^^^ ^ vr$i v Parizu * 17. stoletju za neprevidno v Janine preiskave sc je dognalo, da jc svoie časno stanoval v isti hiši 21-letni Marijan Ai-niino, ki ic zamotan v proces r&di umora komunista Bercčta.. Aknino se nahaja v zaporu v Fircncah, kjer se bo vršila tozadevna poro! n* obravnava. Sum jc padel na mladeniča in zdi se, da je varnostno oblasivo dobilo važne dokaze o njegovi krivdi. V tem smislu so bila obveščena varnostna oblastva v Firencah v svrho nadaljne preiskave; istočaisno je bil Aimino, kot neposredni povzročitelj nesreče, naznanjen tukajšnjemu sodnemu oblast vu. Umrl v »penju. Včeraj zjutraj se jc domačim 65-letnega Angela Ncgretii, stannjočega v ttL Ponziana št. 13, čudno zdelo, da je mož kljub pozni ari, še trdno spal Končno so ga hoteli zbuditi, o tedaj so zapazili, da starec ne diha vač. Poklicali so na pomoč zdravnika rešilne postaje, ki pa je mogel ugotoviti le smrt, ki je nastopila pred več urami vsled srčne kapi. Podjetja zlikovcev. Zasebnica Marrja Mue)-ler, stanujoča v Kjadinu št. 47. je nairoanHa časa kralja Ludovika XIV. — v dobi razkošnega življenja, komplimentov in aiektiranosti. Hvaležno, pa tudi težko nalogo, 'si je nadelo naše dramatično osobje, toda reči smemo Že sedaj, da bo predstava v veliko zabavo občinstva, ki bo videlo sodelujoče osebe v starih kostumih in v posnemanju vedenja in občevanja takratnih časov. Vabimo bližnja društva, da upoštevajo to prireditev, ki sc bo vršila 10. februarja. Obenem jih vabimo na številen obisk, katerega jim povrnemo ob njihovi prireditvi. Pravica bres nog. Zadnjič smo poročali o čotasti pravici, sedaj pa moramo poročati žalostno vest, da bodo pravici na gorišld sodniji najhric kar amputirali ic itak bolne noge. V torek je prejelo 12 uradnikov na goriški sodniji poziv, da sc morajo tekom 10 dni opravičiti za razna očitanja, ki so navedena v posameznih pozivih. Nekemu nadvse marljivemu in zelo sposobnemu italijanskemu uradniku se očita v pozivu, da je -slavoffta in sedaj iora siromak tekom 10 dni dokazati, da ni orožnikom ne po*tayi v ulici Hos^-etti, da soj slavofils, ampak «s!avofob». Ker je roii 10 D a\ a; I D; Di a! □i o! a! D D! □ D j O j □ ) Di O al □ i □i i D; □ □ DDODODDDĐDDDĐDODDDDD □□□□ DOaaaOCDDaDDaDDnDCD BAN Ustanovljena leta 1993. Delnižka glavnica UU pspolftoma vpfaHana. <3lavni Mdfli: Trst, Via S. Hkof6 9 (Las«ns pa^fa). ^odru2nicI: ABSAZIA, ŽARA. Olajšuje vsako Jugoslavijo in z 9 M vshodnlml Daje subvencije na blag©, efekte in yr@dn©sfi Otvarja aHradltiv« mm nakup Maga. — Eftkas? efektov in ra^unsv. Infornatijc. — Kupuje in prodaja fin ctmgt valute. Jamstvena p$»ma K?> drit^e operacija po najugodnejših pogojih, v lirah na hranilne ItnJIIUe In jl^ o9>re9i»je po estna netto, a vloge na tekoči račun pO t vcunc vloge ^roti odpoved) obr^t^s najbolje po dogovoru. Sprejema vloge v Dinarjih ter Jih obrestuje najbolje po ciogfovoru. Izvršuje nakazila v lirah In dinarjih xa Jugoslavijo O O D O □ D O O D DDDDDDDDD □ □ □ O D O DDOD □ □ D C □ □□□dDODDDODD □ a a □ -mnenjem zdravnika... Toda čudo? Nekega ! — In ti bi lioicl, da hI jaz ne rekla, da r-.o dne, — pred malu več nc^o tremi mescci — vse to sanje...jc pripomnila f{ospa Vialts. sem bil šel v ministrstvo za zunanje zadeve j — -Jaz sam xem mislil v onem hipu in sem prepisovat neke beležke za mojo razpravo o : rekel sam pri sebi: -Njena hči ?r bolna, a vojvodi Nivemais. Vrnil sem sc malo prej kakor mater bol? vsi, da ni bila z njo vedno dovol; — iNisem se motila. Tudi to je ugenil!...:* po navadi. Hčerka jc bila predpoldne precej dobrav Toda nioja pazljivost j* bila s tem si jc mislila ona pri sebi. Ta krat pa ni mogla slaba. Napotil sem se k njej v sobo. in da bi predramljena. Poslušaj, mam.;: moje vsakdanje več preprečiti, da bi se ji obraz ne izpremenil, ; je ne prebudil, če spi, sem potlačeval gius , opazovanje me je dovedlo do gotovosti d svojih stopenj po stopnicah. Previdno, kakor nam dela Sabina le komedijo, ch globoko H'ibi kak t&t, odprem vrata in vidim, da otrok res svojo hčerko, da ne more niti videti «rvolei?a spi v svoji posteljici, a poleg njega kleči in ga sina in da prikriva ti dve čustvi < naravno.««! gleda s lakim oboževanjem, da ti ga nc morem strašnim samoobvladovanjem. Zukaj? l/a opisati — z istim, kakor si me ti gledala, ko kaj, če bi ne bila zavita v rojstvo Jejfa otroka medtem ko je njen ljubosumni sin nadaljeval s svojimi pritožbami. In tndi to je bilo njegovo opazovanje presenetljivo enako opazovanju njegove matere ter je peljalo k tistemu groznemu zaključku, katerega sta se plašila m oba. Ista mala dejstva so ju bila opozorila. ! »em bil majhen — Sabina! Oba obraza, Julkin skrivnost, ki naj bi je nihče ne niriel izvedeti I m f\n I* Aa -1 — ? —a---- A4«t&«ttl Mm 4 A«M ' rtn itn VT« /4-% 1-» « rvjilArt >1 l^i annt 7lJ # i t a .mI.^1 .. - - _ *T _ f » . T . * .1.. i. . On pa je sedaj ta dejstva navajaL Pri tem i in njen, sta se videla v ogledalu, kjer sem . Na to misel sem prišel sc iv ledaj, ko seai Julku n, tudi tebi je hodil gor in dol po sobi prav tako, kakor j lahko opazoval eno in drugo. Vsako toliko 1 opazil če neki dk uj> oči viden znak nekdaj njegov oče, kadar ie bil razburjen. j se je Sabina malo privzdignila in naslonila podobna Sabini. Meni tudi ne in "Ti se spominjaš, mama, kako si ml večkrat .svoje ustnice na hčerkino Čelo, prav nalahko, mama, ne. Njeni črni lasje, njenu olja sta polt, očitala, da Julko preveč razvajam. Jaz sem ti da bi Men poljub otroka nc prehodil. Potem j njene žareče oči... In tedni sem začel ini-Iiti: -Ni od moje krvi. V tem stučoj«> p« jc p>v ia$fljeno,..»