214. štey. Poifnina plačana v gotovini. V Uubifani, v četrtek 22. septembra 1921. Posamezna štew. K 1 £0, Leto V. Izhaja razen nadeli in praa-^kev »sak dan ob 16. uri dopcldne. Uredništvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica et.61., Učiteljska tiskarna. Dopise frankirati in podpisati, sicer se jih ne priobči- Rokopise se ne vrača. Oglasi: Prostor 1 mm * 55 mm po K 1'50. Uradni razglasi, posiano ter notice isti prostor K 2'— Pri večjem naročilu popust A Si'4fr v-ilsVufc?* Cii&silo iusostov. socilaino - «s*ifit©kratline stranke. TefielcnsHa it. 512« Naročnina: Po pošti ali z dostavljanjem na dom za celo eto K 288, zn pol leta K 144, za četrt leto K 72, za mesec K 24. Za inozemstvo K 480. Reklamacije za list bo poštnine proste. Upravništvo e v L ubljnnt, Frančiiikanskaulicašt.G , Onifei s tiskarno. V političnem jezeru. Daleč od brega političnega jeze- ; ra plava rešilna deska, za katero se lovita enkrat dr. Korošec, enkrat dr. Žerjav, dokler lopne v vodo sedaj ta scdjii oni. Vsak nekaj časa kričita za pomoč. tisti pa. ki slučajno Ceni na deski, lancira z desko in sc brez usmiljenja skuša otresti potapljajočega se tovariša. Vsak obeta, ko sedi na deski, srečo in blagoslov, toda v svojem srcu na nosi edino željo. kako bi ugonobil nasprotnika. Potaoliaioči pa kriči nad onim na deski da je izdajalec, dobičkar. Tako srre ta vojna že tri leta. Korošec ie bil minister prehrane. Da ie takrat naraščala draginja, sedai pa že nekaj časa komandirajo v državi Žerjavovi prijatelji, pa je glede draginje prav taka mizerija. kakor ie bila za ministrovanja dr. Korošca. V Belgradu se vrše enkete o draginji, o padanju naše valute in skicpaio celo. da bodo vsakogar usmrtili. ki bi špekuliral z valutami in s tem oškodoval gospodarski položaj države. Navidez so gospodje ministri silno hudi možje; obesili, kaj še, niti obtožili pa niso še menda nikogar. Najbrže so se špekulanti tako ustrašili, da so naenkrat postali naj-poštenejši državljani in tujci najlo-jalnejši prijatelji izboljšanja naše valute. /'w" Vrednost našega denarja rapidno pada in s tem narašča tudi draginja, ker trgovci in prekupci prodajajo naše pridelke v inozemstvo ali pa jih zadržujejo, da se zopet naša valuta dvigne in takrat napravijo dobro kupčijo. Tudi s tujo valuto se dela dobiček. Tako vzemimo, da je imel pred mesecem dni bankir tisoč dolarjev, pa jih je minuli teden prodal za krone, ta bankir je zaslužil v nekaj dneh pri 1000 dolarjih 90.000 K. in ta dobiček je del narodnega imetja. Kupčije te vrste se pa vrše na debelo. Iz vsega, kar se dogaja pred nami, dokazuje, da besede, enkete in zabavljanje na politične nasprotnike, pa tudi grožnje z vislicami nič ne zaležejo, če pri vsem tem ni prave resnobe. Gospodje meščanski političarji se preklajo s svojimi strupenimi jeziki kakor razposajeni vaški fantje s poleni, kadar drug druge pokličejo na korajžo, okolo njih pa lahko plešejo kankan vojni dobičkarji, trgovski oderuhi in špekulanti ter na drugi strani strada in hira prebivalstvo. Zaslužek, kapital, koncentracija kapitala, to je višek modrosti, kdo in koliko trpi pri tem, to je deveta briga naših narodnih — gospodarjev. Plavajo, love se za desko; kriče, se bahajo, a mislijo lc na svojo rešitev ter so-pri tem brez interesa za splošnost. To je drama. Slovenija v šolstvu in sicer okrog 231 milijonov. Iz vsega državnega proračuna veje tendenca znižati direktne dohodke od posedujočih slojev in čim največ bremen navaliti na indirektne dajatve širokih slojev naroda. To ie pač nesocialna tendenca meščanske vlade, kakršna drugače buržoazna tendenca tudi biti ne bi mogla. Logično bi seveda bilo, da z razbreme- j n Ie varnem posedujočega razreda padajo tudi lastninske in posestniške pravice v korist širokih In težko obremenjenih širokih sloiev. delavskega ljudstva! Toda to se ne godi! Dopušča se marveč posedujočim slojem povsem svobodno izkoriščanje delavskega ljudstva, sv&bodno razpolaganje z lastnino, delom in delovnimi sredstvi, ter se jim pušča nedotaknjeno nakopičevanie dobič-, kov itd. na drnsri strani Da mora de-I lavec plačevati vse: sebi in svoji družini življenje in državi dohodke edinole z zaslužkom svojih pridnih rok ali glave, pa ne uživa ni »ravic ni ugodnosti, kakor bogati sloji. (Sporinimo tu le na stanovanjsko politiko!) Državni proračun še ni končno-veljavno sestavljen. Finančni minister ie ponovno pozval ministre, da črtajo še nekatere predvidene izdatke da bi se proračun izenačil. Trajalo bo torej še precej dolgo, predno bo mogel parlament Spregovoriti besedo — o proračunu, ki ie pač eden izmed prvih izrazov državnega notranje političnega položaja in vladnega režima, ki se zrcali tudi v valuti. Da se ustvarja v naši državi ena sama velika pruska ' militaristična kosama, ni potreba še posebej omenjati. Nezavednost ljudstva ie na tem največ kriva, ker neprosvitlje-no delavsko ljudstvo voli še vedno militaristične - kapitalistične stranke. ki mu potem nalagaio tudi primerno težke davke ... Maščevanje! Državni proračun. Državni proračun sestavljajo vladni gospodje v Belgradu že več mesecev, toda izgotovili ga še vedno niso. Krpajo ga, in popravljajo venomer. Ministrstya so predložila svoje proračune po predvidenih potrebah izdatkov in ministrstvo financ bi bilo morajo najti vire za pokritje izdatkov. Toda kakor se zdi, po večnem korigiranju proračuna, predvideni izdatki niso bili preraču-nieni kot neobhodno potrebni, oziroma ie lahko sklepati na slabo vodstvo gospodarstva v posameznih ministrstvih. To pač ni dejstvo, ki bi dvignilo ugled naše parlamentarne države! Prvotno predloženi proračuni so znašali nekaj okrog 9 milijard dinarjev izdatkov in okrog 5 milijard dinarjev hohodkov. Sedaj pa predvideva popravljeni proračun 6 milijard 941,458.430 dinarjev izdatkov in 4 milijarde 814,052.336 dinarjev dohodkov. Primankljaj znaša 2 milijardi 127,406.430 din. To je pač velik primanjkUai. ki ga bo treba kriti zopet z raznimi posojili, ki bodo državo obremenili in z novimi davki. Naiv.ečji izdatki so v naši militaristični državi kajpada predvideni za ministrstvo vojne in mornarice. To ministrstvo bo samo porabilo 1 milijardo 610,106.997 din. v proračunskem letu 1921—221 Kje ie pa 11 ostalih ministrsjev! Izdatki so za ministrstvo prometa določeni na 960,965.192 D, izdatki ministrstva za socialno politiko pa na 747,695.798 dinarjev. Državni dohodki se stekajo iz raznih davkov, največ iz direktnih, pod katermi najbolj ieči delovno ljudstvo, ker ti davki povzročajo visoke cene živlienskih potrebščin. Direktne davke ie finančni minister v nekaterih postavkah znižal, ker ti da.vki zadenejo predvsem posediuo-če sloje, čeprav koncem koncev mora tudi te davke plačati proletariat — konsument. Po poročilu v »Jutru« je finančni minister baie osrečil Slovenijo s tem. da je državne dohodke iz Slovenije za leto 1921—22 znižal na 787.876.810 K, t. 1. za 510,992.641 K. Toda znižati namerava zanjo tudi izdatke! Največ izdatkov bo imela Beseda maščevanje je po veri, ki jo zastopa ljubljanski katoliški dnevnik »Slovenec4*, taka po svojem pomenu, da ne spada v noben katoliški leksikon. V resnici je maščevanje nekaj grdega za vsako olikano in plemenito srce^Oe se zgodi krivica, bom kot poštenjak to krivico popravil pa sem storil svojo dolžnost; če pa se maščujem, to je, da storim zlo svojemu bližnjemu, ker mi je storil krivico, potem sem sam prav tak lump, kakor tisti, ki mi je storil krivico. Naj mi gospodje filozofi in psihi-jatri oproste, če ta filozofija ni utemeljena v njih teorijah o filozofiji. Meni se zdi, da je tako, pa basta. „Slovenec“ je zapisal te besede z ozirom na učiteljstvo. Pravi namreč, da se bo klerikalizem maščeval nad liberalnimi učitelji, ker ti preganjajo klerikalne učitelje. Maščevanje kliče, k maščevanju hujska. Ni naša stvar, da branimo liberalno učiteljstvo, če je grešilo v tem pogledu, toda morale, ki jo vedoma zagovarja „Slove-nec“, pa ne moremo odobravati. Glede Peskove afere kliče „Slo-venec“ moralo na pomoč. Tukaj te pa ni. Profesor dr. Šerko je napisal v „Slovenca" o morali dolg solzan članek glede na Peskovo afero, ki se tiče samo ene osebe, tu pa, ko gre klic po maščevanju proti enemu stanu, vrhtega tako ščuvanje demoralizira prav tako politično in družabno življenje, kakor Peskova afera, toda gospod profesor molči, molči in ne najde besede, da bi ta krivi nauk katoliškega dnevnika zavrnil ali pa — odobril. V Peskovo afero srno morali odločno prvi mi poseči, da smo ta škandal žurnalistike ožigosali, dočim ste vi te budalosti z naslado in škodoželjnostjo za to ali ono stran čitali in se potuhnjeno veselili eni zmage in drugi poraza v Peskovi aferi. In sedaj zopet molčite; pa molčite! V tem čudnem postopanju vidimo nizkotnost političnega življenja, nizkotnost misli m nizkotnost srčne plemenitosti. Mi se ne zavzemamo za krivice, sovražimo vsako krivico, toda da bi zagovarjali moralo o maščevanju v takem smislu kakor to ueia klerikalna stranka z očividnim namenom, kakor je delala šele preu nekaj leti, ko je kričala med ljudstvom; pobijte tega, pobijte onega; za to moralo mi ne bomo! Za plotom naj pogine, ste Kričali in to kričanje nadaljujete ter zbujate zle instinkte v masah po „božji“ volji. Nezadovoljnost na celi črti! Maribor. 19. sept. Pred par meseci smo čitali v »Napreju«. da je tam v »beli« Ljubljani vse nolno takozvanih nevarnih elementov, da istih število od dne do dne narašča ter da to dela oblastem velike skrbi. In takrat smo si mislili mi mari-borčani: Hvala bogu. pri nas oa le ni še tako hudo in tudi naše oblast: so imele razmeroma mirno spaive Včasih je seveda kdo tu pa tam malo pozabavljal. toda v istem hipu ie bil demokratsko-narodni pol cai na mestu ki ie nezadovoljneža poučil, da ni kaj zabavljati, ker se nahaja v »svobodni« državj. Ce ua mu ni kai po volji, na se naj -pobre tja čez Špdje, ali pa — k Grafu! Danes pa ie to vse drugače; Koi kakšna nalezljiva bolezen so razvili^ nezadovoljni elementi čez lepo Štajersko pokrajino. Da, ne samo. da imajo tl že večino, marveč <«e lahko trdi. da ni nikogar več na tei grudi, ki ne bi zabavljal čez vse in prav čez vse f In če bi mi smeli soditi liu Ji po celi državi po našem kopitu, ted^i bi ir-dili. da ni nikogar — razen par ministrov v tej državi več. ki bi bil zadovoljen. Tudi med ministri se lahko najde kdo. ki ni zadovoljen, sai smo to že videli n. pr. pri dr. Korošcu, ki nad lastnim otrokom najbolj zabavlja! In kdor ni zadovoljen, ta ie nevaren element. Pri nas v Ljubljani imamo vsaj en list. ki zadovoljno piše — mislim namreč »Jutro«. Tu v Mariboru pa ni nobenega več. Edini »Tabor«, ki je bil državotvo-ren. je šel med nezadovoljneže. - Naše demokratsko glasilo ie obu-palo nad vsem. Zabavlja nad slabo valuto, slabim gospodarstvom v državi. nad draginjo in nezmožnostjo naših ministrovi V uvodnem članku od minule ne*« delie britko toži »Tabor« naše ve* like »zaščitnike«, to je entento. ki jo imela preje polna usta svobode, po-sebno za male narode, sedaj pa za« tira In Izkorišča iste narode. Sicer sme osvobojeni od prejšnjih tlačite-* liev pravi »Tabor«, toda. kaj nam to koristi, ko smo pa prišli v novo suženjstvo — še večje! Da. da. Mi smo to mnogo prel vedeli. Prijatelj me ie v avgpsitu 1914 vprašal za mnenje, češ, kako mislim, kaj bo z nami. če zmagajo osrednje sile in kako če zmaga en-« tenta? In odgovoriti mi ie bilo nrav, lahko! Rekel sem: za nas. ne samo kot proletariat. marveč kot mali narod bo slabo na vsak način, .ako zmagata Nemčiia in Avstrija, kako® tudi če zmaga eptenta. Ker je slednja ravno tako imoeriialistična kot prvi; rekoč; najbolje bi .bilo. da ne bi zma-u gala nobena. — Toda ne tako naša nacionalistična mala buržoazija. Ta je bila še pred kratkim naravnost »zarukana« v naše laži-osvobodi-telie. Sedaj pa razočaranje! Toda bo« Iimo se. da pridejo še večja razočaranja. Ako mi socijalni demokrati kritiziramo državno ter gospodarsko politiko naše vlade, se nam očita nelojalnost ter protidržavnost. Ali kal nai pa rečemo, ako glaslo vladna stranke (državotvorne?) kritizira politiko lastnih tovarišev ministrov? LISTEK. Zvonimir Kosem; BARAKE. (Konec."' Večer se je bližal, vlažen, napojen z gosto meglo, ki je tiščala na prsi. v usta in v nosnice kakor iz napihnjenega soda pršeč strup... Škropilo je še vedno; nebo se je povesilo prav do obcestnih kostanjev. do vegastih streh delavskih hišic, ki so samevale ob cesti. Množica se je valila proti mestu, zibala se med hrupom in šundrom po blatni poti, oči so plamenele, pesti so se dvigalei iz daljave je že pošume-va'° 7“ blatni in kalni so pljuskali naraščajoči valovi od dežja porumenele reke ob breg ... Tistikrat se je zgodilo, česar ni bil nihče pričakoval. »Orožniki!«-------- Med množico ie zašumelo — ali lo je bil samo hip; kajti trenotek pozneie se je vse gnetlo, vse tiščalo v tisto smer. kier ie bil pogum največji. besnost najbolj razpaljena. hrupi najglasneiši. črno morje se je strnilo, zabučalo votlo, valovi so se zapenili visoko — roke delavcev so se dvigale, pesti so se pripravljale za udar. Iz mraka so se zalesketale svetle čelade orožnikov, so se zabliskali ostri bajoneti, nasajeni na puškah. »Mir! Nazaj« Orožniki so se razvrstili počez vse ceste in priieli za puške. »Nazaj, tolpa Dodivjana... če ne, streljamo!...« Toda množica se ni zmenila za besede najetih hlapcev in ie krepko pritiskala naprej. »Še enkrat — nazaj!...« Tisti hip so padli streli. Naravnost v sredo množice. Majhen deček. še otrok, je presunljivo kriknil, se prijel za prestreljene prsi in omahnil na tla... Poleg njega stoječa deklica, komaj cuniasti Dunčki odrasla, se je zgrudila kraj njega — iz široko zevaioče rane na čelu ie curljala kri na bela. ndolžna liga. z lic na blatna tla ... Še ie kriknilo tuintam iz množice, zakrilila ie v zraku suha roka od gladu okošče-nelega delavca-trpina. potem pa se ie glava globoko pagnila. oči so ugašale in polagoma ugasnile ... Pakor iz tal so rastle iz teme nove čete orožnikov; zajezili so yso cesto. Nastalo ie vrvenje in pehanje, hropenje in cvilenje — gneča tolikšna da ie bil sleherni od gnetenja popolnoma izmučen in upehan. Vs_e zaman! Množica ni mogla prodreti s puškami in baioneti zavarovanega kordona orožnikov. In vnovič so padli streli. — Ko ie legla na zemljo noč. se je cesta praznila — množica se je vračala nazai v barake. »Tolovaji! Razbojniki!... Nedolžno kri so prelivali...« In glave so se nagibale k prsom. Z nosilnic, ki so jih nesli štirje močni mož le. pa sta se v smrti smehljala obraza obedveh najmlaipi žr- tev. dečka ir. deklice. In moški in ženske, ki so stopali za nosilnicami, so imeli oči rosne. •»Gorje vam. krivičniki! Nedolžna kri vpije po maščevanju...« Tako se je množica trudna In obupana porazgubila po barakah, bi cz upa na bojjšo bodočnost, brez vere v zmago pravice, kajti preveč našopirjena se ie pokazala krivica takoi v začetku, preveč brez moči pa vsi po pravici hrepeneči... Pozno je bilo; na streho barake ie enakomerno potrkaval dež. Kakor po Izgubljeni bitki so bežali moški hropeči in še v spanju krikajoči na slammcah. Vse ie počivalo, vse ie že spalo, samo hčerka vdove Kar-be ie še bdela, samo ona — Elza ni mogla zatisniti oči. . Slonela je na zglavju slanmlce in prisluškovala nočnim glasovom, ki so polnili barako. kakor ie bila dolga in široka. Zdaiuazdaj je zastokala iz kota starka Antloga. vzdramil se je Hlavka, pomolil ie glavo izpod odeje stari Gerbajs — samo za trenotek — in se sključil zopet v klobčič pod raz-« trgano rjuho. »O. o. o... o. o. o... o. o, o!...« Stokalo je pod nagnitim, vegastim stropom, vzdihovalo in se ječeči izgubljalo, v daljavo... »O-o-o o-o-o!...« * Elzo ie spreletelo kakor mraz pa hrbtu navzdol. »Hui. kako žalostno je v tei mrtvašnici... kakor da bi se oglašali mrliči...« Dvignila se je in pritisnila vroča lica na vlažno steklo okna. Temna slutnja .11 ie ležala na srcu in ni hotela stran. Kod hodi Konrad, da ga še ni? Vsi so se vrnili — samo njega ni od nikoder... Poslušala ga jo bila popoldne, kako je govoril množici pred barakami, videla ga ie bila' na visokem odru — in še boli ga io vzljubila... Kai se je zgodilo potem? Elzi se ie zdelo, da sanjal množica se je vrnila mračna, ali Konrad se ni vrnil... *Kai se mu je pripetilo?« Stran 2. \------------ NAPREJ. Stev. 214 Res ie, da še danes nima naša država trdne in solidne podlage, da naše meje niso skoraj nikjer trdno ter definitivno določene in da naša vojna odškodnina še vedno plava v zraku, kar je vse vzrok, da ie valuta slaba. Toda Klavni vzrok je doma iskati, če nam slabo gre. če delavstvo in uradništvo v agrarni državi strada. Vsi tisti, ki najbolj upijejo: primite tatu. sami najbolj kradejo in namesto, da bi državo upostavljali, jo rušijo. In kakor nas lažiosvoboditelji skubeio od zunaj, tako nas lažipa-trijoti od znotraj. Zato nas veseli, da imamo novega zaveznika v »Taboru« v oobija-niu napačne državne politike! Da se mi tu ob državni meji pečamo mnogo z mejnimi vprašanji, je logično, ker nas to zelo i nteresjra iVot pa vas centraliste — pardon — risam hotel reči državne centraliste. |j$r bi vas s tem lahko razžalil, marveč sem hotel reči, ker ste bolj v sredini. Zato oa se vi bolj pečate s Peskovo afero, ki že postaja svetovna. Tudi pri nas v Mariboru je Dostala v zadnjem času ta zadeva <—• v kavarniških krogih silno burna. Dva sovražna tabora si stojita nasproti. »Jugoslavija« ima svoje pristaše« in »Jutro« tudi svoje. Oboji so trdno prepričani zmage. Vendar se čuie časih dvomljivo gibanje: ali ie Pesek ali ni? Dali je bil Pesek med prvimi verižniki. ki so v vojni pomagali draginjo delati, zato se živ krst ne zmeni, marveč samo. ali je Pesek homoseksualen ali njj Oh, Dolina Šentflorijansika, kai si zopet doživela! No. in končno, če se Pesku kaj dokaže, bo imel on od tega korist. Gospod Pesek je postal bogat človek. kadar je enkrat bogat, si želi navadno še slave in časti. In v resnici: Pesek bo še slaven. Ljubljana si bo štela v veliko čast. če bi ji žu-panoval tak Človek, ki se lahko prišteva k najbol slavnim možem »svetovne« zgodovine. Ravnokar čitam. da so bili slavni možje, ki so portali nesmrtni kot Aleksander veliki, Sokrates, Plato. Michel Angelo, Karl XII. švedski itd. homoseksualni. Tudi Julij Cezar je na isti listi, pa še noben Ljubljančan si ni umislil, da bi mu kai očital. Ako bi se bili »Jutrovci« zavedali, da z reklamo, ki jo delajo Pesku, ravno nasprotno dosezajo, kot so nameravali, bi še o pravem času zabremzali ter izjavili, da so se zmotili, da Pesek ni nikoli in kai takega sioril! Vi v Ljubljani pa bi lahko že župana imeli! Brzojavi. MINISTRSKI SVET IN ZBOLJŠANJE NAŠE VALUTE. LDU. Belgrad, 21. sept. Danes 'dopoldne ie bila seja ministrskega sveta, na kateri se ie v prvi vrsti razpravljalo o ukrepih za izboljšanje naše valute. Ministrski svet je razpravljal o vseh sklepih, ki so se Sklenili na konferencah med ministrom Kumanudijem in zastopniki naših ekonomskih krogov. V kratkem bo sprejet poseben pravilnik, za ka.erega je bil izdelan načrt sporazumno z našimi poljedelskimi krogi In ki oredvideva omejitev prometa z devizami. Ministrski svet je v načelu vse te ukrepe že sprejel. O posameznostih se bo nadaljevalo razpravljanje jutri. V zvezi z zvišanjem naSe valute je tudi načrt, da se čimbolj zavaruje naša produkcija proti tuji konkurenci. Ministri dr. Spaho, Trifkovič in dr. Kukovec so kritizirali dosedanje postopanje vlade pri voinih dobavah ter so ugotovili, oa domači izdelki niso Imeli toliko prednosti pri nas. kakor jih imajo v ftiiib državah. Ministrski svet je Sklenil, da bo v bodoče revidiral politiko vlade v tem zmislu. Podpisanih le bilo končno še nekoliko tukanov vojnega ministrstva, ministrstva za šitme in rude in ministrstva za prosveto. Seja je trajala od devetih do trinajstih. NERVOZNOST DEMOKRATOV IN RADIKALCEV. LDU. Zagreb. 21. sept. »Jutarnji list« poroča iz Belgrada: Včeraj popoldne in kasno v noč je imel glavni odbor radikalne stranke sejo. na kateri je prišlo do burnih prizorov. Razpravljalo se ie vprašanje, kako naj se zadrži klub napram akciji g. Prjrtiča. Nekateri so zahtevali, da tiai se klub energično zavaruje proti Protlčevi akciji. dočim so drugi izrazili mnenje, naj se še nekoliko počaka. da se razbistri položaj. Dosegel se ie sporazum glede tega. da je za vsako ceno treba paziti na to. da se obdrži edinstyo radikalne stranke. Cepitev stranke se nikakor ne sme pripustiti. Potem je odbor pretresal vprašanje volilnega zakona ter so se v glavnem sprejela načela, ki jih ie določila vlada. G. Davido-vič, načelnik demokratskega kluba bi imel posetiti g. Pašiča. da mu predloži kjubove zahteve glede akcl-ie g. Protica. vendar pa ga g. Pašic ni mogel sprejeti, ker je seja glavnega odbora radikalne stranke trajala celo popoldne. GOSPODINE PROTIČ. LDU. Zagreb. 21. sept. »Jutarnji list« poroča iz Belgrada: Gospod Stoian Protič bo začel svojo akcijo dne 15. oktobra, ko izide prva številka njegovega lista »Radikal«. Odšel bo sedai v Kriiševac in Niš, da stopi tam v stik s svojimi volilci. potem pa se bo vrnil v Belgrad. da uredi potrebno organizacijo za svoj list in za svojo politično akcijo. Po vsej priliki bo okoli 17. oktobra odpotoval v Zagreb, da tam zopet stopi v stik s oolitikt hrvatskega ODozlcionalnega bloka. MASARYK — DELAVSTVU. LDU. Praga, 21. sept. V svojem odgovoru na pozdravno brzojavko delavcev v Brnu ie odgovoril predsednik Masaryk, da ie v Češkoslovaški mnogo manj nezaposlenih, kakor jih ie v drugih državah, posebno v Franciji. Angliil in Ameriki. Domača teks.tilna industrija je dobila mnogo naročil. Češkoslovaška bi mogla naročila izvršiti tekom ceie vrste let. to pa bi mogla doseči le. ako bi se povišala produkcija in delo. Delavska zveza svojega cilja ne bo dosegla s silo. temveč mora z jsemi svojimi silami braniti moč republike. ki ie garancija za uspeli prihodnje evolucije. Predsednik želi miru Ta želja bo direktiva za češkoslovaško politiko v bodočnosti. ALBANSKO VPRAŠANJE. LDU London, 21. sept. Ženevski dopisnik »Mornhig Poste« poroča, da se danes prične debata o vprašanju Albanije. V skupščini zveze narodov so se že določbe albanske meje. Angleška vlada meni, naj Skrb. bolest in ljubezen so ji kljubovale v srcu; z rokama si ie zakrila beli obraz in ie hotela odgnati iz srca kliuioče jastrebe, toda odgnati jih ni mogla. Po prstih se je približala Krejči-Ijevemu ležišču. Morda še ne spi in ie njemu znano, kje te ostal Konrad. Nagnila se ie in se dotaknila z roko odeje. Slamnica ie bila prazna — kovača ni bilo nikjer. Elza se ie naslonila na steno — Se temnejša ie bila slutnja v njenem 9rcu. Slonela je tako nepremično kakor kip in strmela v noč... Kai je zaškrtnilo? Elza je prisluhnila. Vnovič taisti šum. Elzo je Strešnik) od nog do glave. V tistem trenotku so zaškripale vrata in v barako se ie opotekel kovač Krejči, zasopel in drgetajoč po vsem životu. »Ljudje božji — vse je končano... vse, vse. vse...« Elza ie pohitela do njega. »Kaj se je zgodilo, Dreja?« Kovač je omahnil na slainnico In le težko hropel. bi se priznala Albaniji neodvisnost in stt- vereniteta šele takrat, kadar bi se Albanija sprejela v zvezo narodov. ŽELEZNIČARSKA STAVKA V AVSTRIJI. LDU Dunaj, 21. sept. Dopoldne se • je stavka železničarjev razširila na vse dunajske kolodvore. Stavkajoči, med katerimi imajo radikalni elementi premoč, so odklonili vladni predlog, po katerem naj se najprej vzpostavi delo, nakar naj bi se pričela pogajanja o zahtevah železničarjev. Sooijaino demokratske organizacije se prizadevajo ustaviti stavko in upajo, da jim bo to uspelo še danes. STRAŠNA EKSPLOZIJA NA BAVARSKEM. LDU Milnchen, 21. sept. Po davi dospelih poročilih je anllinska tvornica v Ludwigshafnu vsled eksplozije plavža ob podu osmih zletela v zrak. Mrtvih in ranjenih je okoli 70. LDU Berlin, 21. sept. Kakor se poroča »Berliner Tageblattu* o eksploziji v Lud-vvigshafnu, so po dosedanjih vesteh, ki so jih dobila uradna mesta, dosedanja poročila o nesreči zelo pretirana, število žrtev do-sedaj še ni ugotovljeno. Vendar pa je izključeno, da ie katastrofa zahtevala približno 1000 žrtev. Dve tvornici sta po eksploziji popolnoma razdejani. Vsled tega počiva delo tudi v drugih obratih. V splošnem je obseg katastrofe mnogo manjši, kakor se je sklepalo iz prvih poročil. Iz Karlsruhe poročajo ob treh popoldne, da znaša število mrtvih po dosedanji ugotovitvi 200 do 300, število ranjenih pa približno 1500. NOVA MONAKOVSKA VLADA. LDU Miinchen, 21. sept. Na današnji s-ejl deželnega zbora je bil grof Lerchen-feld izvoljen za ministrskega predsednika. Pot!tKn@ vesti. -j- Črnogorska neodvisna demo-kraška stranka, ki se je borila za zedinjenje Črne gore z Jugoslavijo, je likvidirala, ker ne obstoja več nevarnost, da se Črna gora odcepi. Voditelji svojim pristašem priporočajo, nai se uvrstijo v druge državotvorne stranke. + Občni zbor nemške večinske socialne demokracije se je otvoril v Gorlitzu 17. t. m. Med drugim je govornik s. Miiller rekel, da so nemški socialisti z zadnjimi velikimi manifestacijami dokazali, da tvorijo maso, ki je ne sme nihče nekaznovano dražiti. Kakor pa so pokazali, da so gospodarji na cesti, pokažejo tudi, da so gospodarji v hiši. Na občnem zboru se obravnava zelo važno vprašanje o vstopu v vlado obenem s katoliškim centrumom. Značilno je, da so doslej prvič po 1914. 1. belgijski socialisti poslali svojega zastopnika na zbor. + Ameriška pomožna akcija za Rusijo je bila ustavljena pod pretvezo. da so boljše viki napadli in oplenili na finski meji vlak, ki je bil naložen s pomožnimi sredstvi iz Amerike. Vsekakor zelo slab in ničev izgovor. Dnevna kronika. »Vse so jih vklenili in jih odvedli s seboi in jih zaprli... Senčarja, Vavkena. Cafuto in vse ... samo jaz sem iim komai odnesel pete... Zdai je vse končano... sužnji smo bili in smo še...« In ie zajokal kakor otrok. »Pa on. Konrad — kje je on?« Eljza je kriknila v svoji bolesi. Kovač se je topo ozrl vanjo. ».On, Konrad? Tam, kjer drugi, ki so se potegovali za pravico: pod ključem, v ječi... To ste naredili, razbojniki — ha! Ampak nikar se preveč ne veselite: prišla bo ura maščevania in strašno bo to mašče vanje!...« Ni še končal, ko je z izbulenimi 'čml butnila Elza ob steno, zakrilila z rokama In si ruvala z glave lase, potem pa planila iz barake v deževno noč in se ie razlegel naokrog klik, bolj podoben kriku do smrt ranjene ptice kakor na čltveSkerau Kiasu: »Kje ie pravica?«. —. Splošni pregled invalidov v Ljubljani. Uredba št. 252 ministrstva za socljalno politiko in ministrstva za volno in mornarico, ki je objavljena v Uradnem listu z dne 12. avgusta 1921, št. 96 odreja Splošen pregled Invalidov. K temu pregledu pridejo vsi invalidi ne glede na to, ali so bili že kedaj pregledani ali ne. Clen 1. zgoraj omenjene uredbe se glasi. Odreja se splošen pregled vseh vojaških oseb, ki so dobile poškodbo ali bolezen ali se jim je ta poslabšala, ker so izvrševale vojaško službo v svetovni vojni in v vseh prejšnjih vojnah, nadalje onih, ki so ostali poškodovani ali so dobili bolezen pri vojakih po svetovni vojni.« Glasom člena 2. te uredbe se morajo vsi oni, ki so navedeni v 1. členu, prijaviti občini, v kit er! stanujejo. Prinesti morajo seboj vsa dokazila o njih vojaški službi in o nesposobljenosti. Ta dokazila priložijo občine »zaslišanju«, ki se izpolni za vsakega priglašenca. Zaslišani bodo o osebnih, rodbinskih in premoženjskih razmerah. Poživljajo se torej vsi oni, ki pridejo v smislu te uredbe za ta splošen pregled invalidov v poštev in ki stanujejo v Ljubljani, da se zglasijo z vsemi vojaškimi listinami, ki so omenjene v členu 2., v vojaškem uradu v Mestnem domu. Zglaševa-nje se prične dne 26. septembra in traja nepreklicno do 12. oktobra 1921. Za one Invalide, ki so v invalidskih šolah, zavodih ta bolnicah, izpolni »zaslišanje« uprava dotičnega zavoda, ker bo tudi tozadevna komisija v teh zavodih opravila pregled invalidov. Vsi prizadeti se v njih lastnem Interesu opozarjajo na ta splošen pregled, ker bo s tem pregledom končno veljavno določeno njih vojaško odnosno invalidsko razmerje. Število prebivalstva Bosne In Hercegovine. Celokupno prebivalstvo Bosne m Hercegovine šteje PO zadnjem ljudskem štetju 1,876.573 duš, dočim ga le bilo leta 1910. 1,898.644 duš. Od teh je Jugoslovanov 1,841.886, Nemcev 16.111, Madžarov 2793. in Italijanov 1783. Po veri se dele sledeče: katolikov 447.131 (1910. 1. 442 197), pravo-slavnih 827.051 (1910. 1. 825.418) in muslimanov je 583.233 (1910. I. 612.137). Druge vere niso tu vpisane. Oddelek za slcialno skrb pokrajinske uprave za Slovenijo v Ljubljani želii nabaviti za Invalidske zavode nastopne vrste blaga: 530 komadov volnenih odej, 1616 metrov blaga za slamnjake, odnosno žimnice (gradi), 328 metrov blaga za zglavnike (gradi), 920 metrov blaga za zglavniške prevleke in sicer franko Ljubljana Pismene zapečatene ponudbe (pravilno kolkovane) z vzorci vred naj se pošljejo na gori ome- nieni oddelek, Invalidski odsek (Št. Pe- terska vojašnica) najkasneje do 30. septembra 1921. V ponudbi je navesti v katerem roku (od dne naročila) se dobavi blago. Oddelek si pridržuje pravico, da sprejme izmed prispelih ponudb eno ali pa tudi več. Reflektlra se le na dobro blago. Fakture sc poravnajo najkasneje 14 dni potem, ko je bilo blago pravilno prevzeto. Zdravstveni Izkaz mesta Ljubljane. V tednu od 11. do 17. t, m. se je rodilo 23 (17 m., 6 ž.) novorojenčkov in 2 mrtvoro-jenčka, umrlo je Pa 44 (19 m. 25 ž.) oseb in sicer za: življensko sl?bostjo 2, jetiko 7, pljučnico 2, ošpicam 1, grižo 14, za drugimi nalezljivimi boleznimi 1, srčno hibo. rakom 2, drugimi naravnimi smrtnimi vzroki 12, slučajno smrtno poškodbo 1 oseba. Obolele so na davici 2, griži 34 in na ošpicah l osoba. Beograjski »Savez zemljoradnlčklh zadruga« se ie združil z zagrebškim »Save-zom srpskih zemaljskih zadruga«. Pogajanja za združitev obeh zvez so se vodila že dolgo, vendar pa se l-z tehničnih razlogov dosedaj niso mogla končati. Vabimo na laven ljudski shod, ki ga priredi jugoslovanska social-demokratiena stranka v Zagorju dne 25. septembra 1.1. ob 8. uri popoldan v ^Kinodvorani". Dnevni red: Rimski klerikalizem in sedanji :: politični položaj. :: Vabimo na zborovanje vse sodruge in sodružice kakor tudi vse protiklerikalno prebivalstvo, da pokažemo, da v Zagorju ni prostora za dema-gogičen rimski klerikalizem. Sklicatelj. dovršil, Je revolucijska epopeja »Rdeči Petrograd«. Oorodeckij jc bil po pravic! pesnik revolucije. »Prvič na svetu! Seuzacijska novostf Največje okulistično čudo!« Glas nenavad-. nega spisa, ki ga je izdal in založil Matej Stergar in se dobiva v vsaki knjigarni v. Ljubljani. Cena 3 K, za knjigotržce 2 K. Godbeni odsek na pihala vodmat-ske podružnice „Svobode“ vabi k prvim godbenim vajam, ki se bodo vršile dne 23. t. m. ob 8. zvečer, vse sodruge, ki so že primeroma izkušeni v teoriji kakor tudi na godala. Posebno se pozivliajo sodrugi iz okraja Vodmat, Moste, Trnovo, Vič, Glince in Šiška, ki so vešči igranja na sledeča godala: klarinet, fligel-hom, basovski fligelhorn, bastuba v B, trobenta in gozdni rog. Iz strck. drganisacii®. Shod mlinarjev v Mariboru. V nedeljo dne 24. septembra se bo vršU ob 9. url dopoldne v Delavskem domu shod mlinarjev v Mariboru, na katerem se bo poročalo o pogajanjih pri pokrajinski vladi dne 21. septembra t. 1 .v Ljubliani. Člani naj prineso članske izkaznice in knjižice s seboj na zborovanje. Vsi mlinarji udeležite se shodal Vestnik Svobode. Seja centralnega odbora „Svobo-de“ se vrši jutri v četrtek točno ob 8 zvečer v društvenih prostorih na Aleksandrovi c. 5. Ker je seja zelo važna, se prosi polnoštevilne ude- If&sifurrci vestnik. Kongres slovenskih književnikov, ki naj se ga slovenski leposlovci udeležijo v kar naj večjem številu, se bo vršil dne 21. In 22. oktobra t. 1. v Zagrebu. Podpisani odbor prosi, da bi mu slovenski udeležniki poslali svoj prlglas vsaj do 10. oktobra t. 1. Kongresu sme prlsos tavati samo tisti, ki je član kakega jugoslovanskega leposlovnega društva. — Odbor »Društva slovenskih leposlovcev.« Sergej Mltrolanovlč Oorodeckij umrl. Rusko literaturo je po smrti Aleksandra Bloka zadela druga težka žrtev. Umrl je Sergej Oorodeckij, eden najnadarjenejšiti pesnikov simbolistične smeri ruske literature v devetdesetih letih. Oorodeckij vendar ni bil simbolist, nego se je nagibal bolj k Merežkovskemu: uživanju antične materije in deikadentske terminologije. K dekadentom vendar ni prestopil, o čemer sve-dočl njegova najlepša knjiga Iz mladih let »Jarila«, burna hvala življenja in otrok. Zadnje njegovo delo, katerega pa ni .več Obveznice drž. investicijskega posojila 1921 se obrestujejo s y°/q — Varščine in državno posojilo. Po naredbi ministrstva financ, generalne direkcije državnega računo-. vodstva v Belgradu z dne 12. sept. 1921. D R br. 129.704 lahko vsak, ki ima kako varščino (kavcijo) vlože-no v gotovini pri kaki državni ali sa-i moupravni blagajni, to varščino iz-premeni v obveznice 7 odstotnega državnega posojila. Oni polagatelji, ki žele, da se ta izprememba glede celotnega, ali tudi le delnega, iznosa položene varščine izvrši, naj prijavijo svojo željo pismeno onemu upravnemu oblastvu, ki je odredilo varščine. To oblastvo bo potem zaukazalo blagajni, kjer je kavcija za« ložena, da naj povzroči podpis posojila pri najbljižji podružnici Narodne banke tako, da prijavi podpis 7 odstotnega državnega posojila, izroči Narodni banki dotično gotovl-i no, proti izročitvi priznanice o podi pisanem posojilu. Balgajna bo potem polagatelju odvzela blagajniško po-* botnico, izdano ob pologu gotovine, proti novi pobotnici, glaseči na podpisano posojilo odnosno začasno po-trdilo. Kadar bodo obveznice tiskane, jih bo podružnica Narodne banke izročila blagajni proti vrnitvi priznanice odnosno začasnega potrdila. Elektrifikacija Italijanskih železnic. Italija namerava elektrificirati čim večjt del svojih železnic. Od srede avgusta 19?0 do srede avgusta 1921 je elektrificirasa 7 odstotkov km železniške proge. Do konca tega leta jih namerava elektrificirati še 434 km. S tem bi se prištedMo dnevno 1000 ton premoga ali 70 milijonov lir izdatkov. — In kako se Izrabljajo pri nas vodno sile?! — Organizacija poljskega promet*. Poljsko ministrstvo za promet ie naročilo pri domačih tvornicah 2070 lokomotiv teti 7800 osebnih in 70.000 tovornih vagonov. Do konca leta 1921 morajo tvornice dostaviti 150 osebnih in 2625 tovornih voz, do konca leta 1922 pa 390 osebnih in 4375 to^ vornih vagonov. — Uvoz zlata v Ameriko. V zadnjih dneh so uvozili v Ameriko Iz Londona zlata za 2,300.000 dolarjev, iz Nemške za 3.250.000 dolarjev in iz Holandske za 500.000 dolarjev. Kcisiisi. Iz Jesenic - Fužin. Že večkrat so se nam pritoževali radi krivičnega podeljevanja tobačnih trafik premožnim ljudem. O takem slučaju nam poročajo iz Save, kjer ima daleč naokrog znana bogatašinja In hišna posestnica Ančka Klinarjeva trafiko. Ali ni morda dovolj invalidov v tistem kraju, ki so za vojne žrtvovali svoje zdrave ude in so sedaj težkega dela nezmožni, ki so torej krvavo potrebni kake podpore? Vprašamo kompetentne oblasti, če mislijo ukreniti vse potrebno, da pride trafika V prave roke! Orlža v Krškem, Kakor po celi Sloveniji se je tudi v Krškem zelo razširila griža, posebno pa na kmetih v bližnjih vaseh mesta Krško. Pred nekaj dnevi se ie tud! moral ukiniti šolski pouk. Toda čudno bi pa prav nič ne bilo, če bi nastala epidemija, ko ie taka nesnaga po mestu. Tujec, ki pride v Krško, gleda razočaran vso to nesnago po cestah kakor odpadke sadja, živalsko blato itd. (v Ljubljani ni prav ni« bolje. Op- w-). Posebno na cesti pred hotelom Gregorič in pred orožniško postajo je opaziti, da mečejo stranke celo kuhinjske smeti na cesto. Tudi ob vodnjaku pred pošto je velika nesnaga. Vse to je možno odpraviti, samo občinska uprava naj opozori prebivalstvo na snažnost in red in zaukaže hišnim posestnikom, da do 8. ure zjutraj pomedejo pred svojo hišo. Kako škoduje ta nesnaga splošnemu zdravju, ni treba še posebej omenjati. Društvene vesti. Akademsko društvo jugoslovanskih tehnikov poživlja vse člane, da pred odhodom v inozemstvo vrnejo knjižnici (v novem poslopju) izposojene knjige in poravnajo eventuelne še neplačane račune. —* Odbor. Obisk obrtne razstave v Mariboru. Ljubljanski obrtniki prirede v nedeljo 25. t. m. skupon obisk obrine razstave v Mariboru. Odhod v Maribor v nedeljo zjutraj ob 5.18 uri. Razstava se v nedeljo 26. t. m. zaključi.