Leto V. TRST, v petek dne 20. julija I&00. štev. 20. tnsciuh. S Brije trikrat na mesec. Brivec stane v Avstriji za vse leto 6 kron; zunaj Avstrije 8 kron. — Nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Naročnino sprejema upravništvo. — Oglasi se računajo po številu besed. — Uredništvo in upravdništvo se nahajata v ulici S. Lazzaro št. 11, II. nadstr. W Brivca dobiš v Trstu po 5 novč., v Gorici, Ljubljani, Pulju, Nabrežini, Št. Petru in Pragerskern po 6 nvč. ~WS Politični pregled. Trst, 20. julija 1900. O položaju. Politična tema zadnjih tednov se jasni. Naš korrespondent je govoril danes v kavarni »Central« z odlično osebo iz ministerskega predsedništva o bodočih načrtih vlade, in je med drugim tudi to zvedel, da v ministerstvu ne vedo še ničesar, kake odredbe ukrene vlada glede narodnostnih zahtev. Neimenovani dostojanstvenik se je tudi izrazil, da bi bilo jako dobro, ako bi vsi časopisi, ki vedno govore o odličnih svojih državnikih, svojih dopisovalcih, prišli z imeni na dan; tako bi bilo vender mogoče, da bi zvedeli v Avstriji za izvrstne politike, katerih nam za sedaj še pomanjkuje. V ministerstvu ni prav nič novega, kar ne bi bilo vže znano. Ako se pa ne varamo, je postala situacija venderle jako kritična; radi tega si moramo kaj izmisliti, ker nam pomanjkuje vsake informacije. Opozarjamo zato, naše cenjene bralce na prihodnje* izdanje lista. »Wiener-Zeituug«.s ponosom povdarja, da gremo tudi glede ministerskih kriz na boljše. Vedno se je trdilo da imamo v Avstriji vsake lune nove ministre; to je res, ali res je tudi to, da ga ni sedaj na svetu ministra, ki bi slavil svoj 20-letni min. jubilej kakor naš — Welsersheimb. L i v a t ? I z Francoske dobivamo jako dobre vesti; zadnih 48 ur niso ukrali v vojnem ministerstvu nobenega dokumenta; radi tega pa že zopet vrč v vojski. Splošno pa ja tukaj maenje razširjeno, da postanejo Nemci kmalu Francozi, ako bodo francoski generali tudi za časa vojne svoja mesta tako zapuščali kakor sedaj. —• lz Nemčije prihajajo nam vesele vesti. Ker so udarili veeo carino na plzensko pivo, in ker so nemški gostilničarji zahtevali, da bi tovarnarji piva plačevali, to carino, so jim poslednji vgodili tej želji, rekši, da Čehi ne bodo plačevali davkov, s katerim so povečava nemška bojna mornarica. —• Tovarnar Krup, ki dela kanone za Kino in za Nemčijo, se je zahvalil svojim delavcem za njih trud, ker je dobil zahvalna pisma od nemškega cesarja in od kit. cesarice. iz Srbije. V tej izmučeni deželi je zavladala splošna zadovoljnost, da je Milan bolan in da je šel v Karlove vari. Iz Italije. Kompetentni krogi so se tudi odločili za akcijo v Ki ta ju. Včeraj so imeli tajno sejo v vojnem ministerstvu, kterega generala naj bi poslali v Kitaj. Vojni minister je govoril 6 ur ter je po-posebno to povdarjal: Oni, ki zna najboljši bežati je junak in je za vojne operacije najsposobnejši; kdor pa ostane v ognju in p a d e, ta ni za nobeno rabo. Posledica tega logičnega govora je bila ta, da so unisono odločili da pošljejo v Kitaj zoper bokserje — Baratierija. ,,-Ž" Bečka ljubav. Dragi Milko, zar me ne ljubiš više? Ljubim te, ljubim, dušo... Ona mu ovila svoju mekanu ručicu nježno oko vrata, ogrlila ga vruče strastveno... Ah, Milko, sunco moje, tako rado bi imala novu odjeou... Ali, dušo, ta znadeš, da... I vruči ogrljaji i poljubi ugušili mu svaku daljnju riječ. Na »Kingu« je sreča. Z urila se nervozno. Da ne bi mi išla krojačiei ? — — Poči eu za njom, da vidim! Razdražen je bio... Sto, vraga, sam se tako užasno raz-dražio... Krojačica.. ha, ha ! — Zar nijesam si mogao misliti, da če je čekati na uglu sa fijakeroin — husarski časnik! _Ž" Pavliha. Bilo je pretekli te;len, ko vzamem svojo marelo, fajfo in mehur, čevlje ua-biksam, hišo zaklenem, pa grem na kolodvor. Ker me že vsi poznajo povsod in vedo, da jo včasih kam daleč udarim, zato so se mi vsi spoštljivo odkrili in tisti z ru-dečo kapo me ponižno vpraša: »Gospod Pavliha ! kam se pa danes blagovolite popeljati ?« »V Kino« sem se nasmehnil«, odgovorim moško, »poseben vlak vstano- vite, da me hitro tja potegne«. »Precej,! Prvi prizor je bilo klofutanje. Dva precej«, hiteli'so vsi in v četrt ure sem se [ rablja sta zgrabila žrtev, vrgla jo na tla na že peljal proti Kitajo pogledat, če je res kolena in začela jo biti z neko pripravo, tako, kakor časniki pišejo vsak dan. j Ki je imela obliko štirih sešitih podplatov. Kmalu sem bil tam. Prvi človek, ka- Klofute so padale po jednem licu ali pa1 terega srečam, je neki Anglež. Tekel je po obeh. Udarci so bili tako strašni, da je na vse kriplje in se preplašeno nazaj oziral. ' otekla vsa glava in še zobje so revežem iz-»Prijitelj, kaj pa tečeš tako?« vprašam ga. 'padli. »Goodam«, začel je jadikovati, »Kitajci so Drugo mučilo je nekaka kletka v ka- še hujši kot Buri. Buri so se samo junaško branili. Kitajci pa imajo še povrh grozovite muke, s katerimi nas trpinčijo«. »So teri mora človek biti iu se more nikamor ganiti. Druga kletka je pa taka, da gleda tudi tebe?« »Klofutati so me že začeli,1 glava iz nje in da se noge komaj dotikajo »Obema sem trn v peti, seveda najprej Japoncu, ker je najbljižji, pa vidiš, viržinka mi je ugasnila, še meni prižgi«, pristavi, ko sem samemu sebi nažgal tobak. Z veseljem mu postrežem. »Kako pa kaj pri vas na Kranjkcm?« vpraša ljudomili mož. »1 kaj češ. večen ravs in kavs, otrokom bi preje dopovedal, da je tak boj poguben zanje, tem »učenim možem« pa je vsaka beseda bob v steno«. »Se bodo že spametovali, ko jih dobe po grbi«, reče pomenljivo veliki car. potem sem jim pa srečno ušel«, odgovori, »kam si pa ti namenjen kar z marelo ? Saj še s puškami in topovi nič ne opravimo v tej bojeviti de/eli, ti jo pa mahaš s marelo, kakor bi šel na božjo pot !« »Svoje marele ne dam za vse angleške topove«, pohvalim se, »vsaka kroglja kar odleti od nje«. »Ne verjamem«, pravi Anglež in ogleduje marelo menda misleč, da ali lažem, ali pa mora biti sam zlodej v nji. »Angleži ste že tako neverjetni«, pravim, »kako pa je kaj z Buri zdaj ?« »Goodam, slabo, slabo. Ljudje mislijo, da je že velika država pogoj moči; jaz pa pravim, da se velika skleda veliko lažje razbije nego pa mala. Kaj praviš, prijatelj?« »Hm, hm, velika skleda, imaš prav«, rečem zgovornemu Angležu, jo je pa treba | napis »vrat« ali pa »srce«, in v vrat ali tej kletki davi, vendar »Od koga misliš?« vprašam. tal, človek se ostane živ. S stiskalnicami se polomijo nesrečenett vse kosti. S človeka režejo tudi v pramenih kožo. Smrtna kazen je zadavljenje in ob--glavljenje. Hujše je zadavljenje. Človeka' privežejo na nekak križ. Okrog vratu 'mu denejo zanjko, katero zadrgnejo par hipov, in jo zopet razvežejo, da sc kaznjenec opo- ' more. To delajo tako dolgo dokler ne izdihne. Najstrašnejša kazen pa je takozvana počasna smrt. Kaznjenca zvežejo. poleg njega pa denejo več nož iu nožičev, kateri imajo napise delov človeškega telesa. Najprej porežejo od človeka vse, kar od njega visi, n, pr. nos, ušesa, prste na rokah in nogah, ter roke in noge. Zadnji nož ima vorasa z:t- zvezati, da se ne ubije«. »Kdo jo naj pa zveže čudeno. »Denar!« rečem lakonično. »Ko bi ga imeli, goodam!« zdihne Anglež. »Pa vaši lordi?« »Imajo tudi sami žepe, da lahko spravijo svoje milijone«. Začujeva glasove in tek. Ko se ozreva, vidiva Kitajce, ki so leteli za nekim Japoncem, da jim je pot curkoma lil s čela. Moj tovariš vzame pot pod kot bi vragi za njim leteli. Kitajci se približajo meni. Bili so trije. Tisti, ki mi je bil najbližji, ustreli proti meni in izdere sabljo. Jaz pa nastavim marelo. Krogla odleti, kakor bi bila žoga, sablja se pa prelomi, ko udari Kitajec po moji mareli. Kitonosci so se prestrašili nad srce se zasadi nesrečniku poslednji nož. To sem videl. Gnjusilo se mi je to grozovito počenjanje in mahnil sem jo dalje po Kini. Pa tudi ua drugih krajih sem videl te grozovitosti. Res sramota bi bila za omikano Evropo, ako bi to dalje pustili. V Kini sem dovolj videl; mahnem jo proti severu k ruskemu carju. Ravno na pragu je stal in si viržinko prižigal, ko stopim jaz pre-denj. »O Pavliha«, pravi in mi seže v roko, »kako je pa že kaj?« »Slabo, slabo: po Kini sem hodil, pa so sami divjaki tam. noge in teče, | Ti Nikolaj, malo bolj jim na prste stopi, drugače vse sproti pomorč«. Nič se .ne boj, Pavliha«, potolaži me car, »ko pride pravi čas, jim že pokažemo tem divjakom«. »Glej, da ne bo prepozno«, posvarim ga. »Veš, jaz bi že poslal, da bi se ti vragi kar poskrili, ogromne mase tja, pa tega vraga, saj veš kakšna sta Anglež in tem čudom. Kot bi jim sršene iz meha Japonec. Vsak bi rad velik kos peršuta od spustil, odlete po bliskovo, od koder so tega velikanskega kitajskega pršiča naza-prišli. Jaz jo pa mahnem za njimi, in kmalu J dnje bi pa še mene rada pož.la. Misliš, da sem videl, da se Anglež ni lagal. Kitajci bom ljudi kar tja v en dan v boj gonil, kam so mučili ptujce in sploh kristijane prav pa pt idemo ? po živinsko, kakor kaki Turki. »Kateri te pa grše gleda, Anglež ali Kar sem videl, hočem površno po- Japonec?« vprašam Nikolaja in si nabašem vedati. * tobaka v pipo. »Viljema vprašaj!« veli Nikolaj, »kaj on špekulira«. »Njemu je cela Avstrija na poti!« »Slovenci se bodo pa še kesali, če bodo tako gnali naprej, le povej jim, pravi car, »tako se pripravljajo na sovražnika kakor brezverec na smrt. Si kaj žejen, Pavliha?« Saj sem lahko, ko sem tako daljo pehodil kar tjakaj pojva«, rečem in pokažem na nasprotno stran ceste. »Pa pojva«, reče Nikolaj in šla sva. Kaj sva še uganila pri kozarcu vina, povem drugi pot. Pavliha, neoženjen, večen popotnik. Iz Pekinga. (poročilo od specijalnega Brivčevega poročevalca.) Peking 15. Zaprti smo v nekem poslanstvu. Oblegajo nas milijoni bokserjev ; ravnokar je bilo na zvoniku sv. Konfucija poldan; bokserji so začeli kositi in tako mi je mogoče, da vam telegrafiram par vrstic. Raz ven mene so vsi bolani; imajo reume, ker je nastal vslel tega, da je vsa streha prestreljena močan prepih. Vsi pijemo |pristui kitajski čaj, seve brez cukra, Nemški poslanik je ravno končal svoj govor: Wir fiirchten Gott, sonst... tu se je začelo kar tresti... Peking 16. Ravno sedaj je poštar prinesel pismo od nemškega cesarja seveda priporočeno, v kterem nam priporoča: »Narodi Evrope — čuvajte svoja pleča!« To pismo je napravilo tukaj veliko senzacijo vsled svojega krepkega jedra. Peking 17. Včeraj je zedinjena Evropa osvojila pri Taku štiri kit. križarke ; eno dobi Ruska, drugo Angleška, tretjo Francoska, četrto Nemčija; Avstrija in Italija dobita pa fotografijo vseh štirih križar k. Peking 18. Ravnokar sem slišal, da hočejo slaviti evrop. vlasti obletnico mi- Ruska parabola. Skopuh je padel v vodnjak. Dobri rovne konference v Pekingu. Take evr. j gl0Vek gre mimo, ga čuje, nagnivši se nad manifestacije še ni videl Kitaj; vprašanje vodnjakom mu reče: Daj mi roko da te je le, kako da pridejo v Peking. — Ki- rešim. — Skopuh ko čuje »daj mi«, se ne tajni so se tudi uže pripravili na ta mi- zgiUie, rajše žre vodo. — Uzemi pa mojo rov n i shod. Da bo več prostora v Pekingu, 1 r(>ko, zaupije rešitelj. Skopuh hlastne so Kitajci kar požgali nekoliko sto poslopij p0 ro]ci ;n Re ,-efii. Navk : Skopuh vedno — seveda naših, ker njih poslopja niso še ' jemlje, nikdar ne d št. pri nobeni banki asikurirana. Peking 19. Kakor sem i/, najboljšega ( vira zvedel je položaj tak: adm. Sejmotir je zgrtšd pot v Peking, ker vsled pomanjkanja vsacega planinskega društva niso poti označene in sedaj se nahaja tam nekje za kit. zidom v Aziji. Število bokserjev je med 1 in nekoliko milijonov. Kakor razvidno je položaj jako jasen in zdi se mi, da je radi tega vsaka evrop. akcija nepotrebna. Peking. 20. Slišal sem, da pridejo naši kranjski Janezi sem, sicer pa ni nobena j potreba, ker Avstro-Ogrska ima tukaj uže celo armado sestoječa iz 25 mož, ki pou-čavajo Kitajce v evrop. kulturi z Nemci Rusi, Engleži, Francozi in Italjani. Ker pa jih je uže nekaj britko smrt storilo, bilo bi dobro, da bi Avstrija vender le še ka-cega kranjskega Janeza — mobilizirala. Velika nesreča Evropejci so pri zadnjem naskoku vzeli in zasedli veliko kitajsko mesto T i e n- 1 sin. Mnogo je ranjenih a največ ruskih vojakov. P,a glej čudo, ko so vse prešteli niso našli niti enega Italjana vmes. Piccolo je sam prinesel to vest, možiček se ne da mirti, čoš, da niso prav šteli, da morajo biti tudi Italjani med ranjenci, kar piše tudi nek italjanski list, daje enemu italjanu kedar je bežal zdrsnil noht raz palca leve ! noge, in da je to rano dobil gotovo v hudem boju proti Kitajcem. Slovencem ni treba dokazovati ali znajo bolje bežati zajci ali la h i teči. Anglež: Goodam, ko bi imel onih 80.000 junakov, ki so mi jih pobili Buri, ali bi zdaj komandiral v Kini. Jakob: Kako ste končali pravdo z onim lumpomj ki vam je bil odnesel sto-tisoč. Trgovec: Oh dobro, dobro, poročil je mojo hčer, pa sva bila kvit. Le zvoni zvon iz temnih lin!! Aha! — »Sem slišal, da ne boste nikdar več volili za Banelata kaj res ?« — »Res, enkrat sem volil, ali nikdar več ne bom !« — »Zakaj pa ne ?« — »Ker me je radi tega moja žena prav pošteno — nabila!« Vsi nemški Mihelni so po. konci in kriče. tla jim hiša gori. Celo pobožni Mihci dr. Ebenhoch je zbezljal v strahu na nemško-radikalni Schonerer-Wolffov zvonik. Cepiča na rogelj - ta eminentni znak nemškega milieljstva, ki je Nemcu to, kakor Kitajcu — kita — se mu trese kvišku na prepadenem obrazu in roke mu nervozno vlečejo za vrv zvona v obliki ruske pikelhaube ! Sila mora biti res skrajna, če- že pobožni Ebenhoch zvoni hudo uro ! Ni zlomka torej, da ne bi sedaj vreli skupaj vsi Mihelni in vse čepice na rogelj, kar jih je in brez razlike : klerikalci in liberalci, katoličani in Židje! Samo ta šment bi mogel nastati, da bi tudi slovanski trpin-proganjenec jel zvoniti — hudo uro ! Razlika. Kaj fantič je in kaj dekle? Me vprašal je otrok! Zamislim nekoliko se, Ogledam se okrog. »Glej — fantič hlače nosi le In jankiee deklfe; Zdaj pusti pa na miru me, To je dovolj za te!« Silvester. Muhe. Ko ne bi bilo liberalcev, koga bi potem hudič vzel ? I) >: r. Pavlica«. Kakor se posojuje tako se pvračnje. — Povejte mi botra, kako je bilo tisti dan ko ste bila šla k Brivcu, da bi nas mesto sebe obril.? — Ej kako je bilo, kaj me to vprašate; veselja sem se bila nalezla tega grenkega kakor berač mraza. Do železniškega mosta je še šlo, a tam bi se bila kmalu v jarek zvrnila od same vročine. — Rečem Vam, da je na vsaki lasi čepela kaplja, še dobro da jih nimam veliko. Zdaj hočem prihraniti za glavnik, da jih podprem nad ušesi. — Čujte botra P. kaj ste pa delala dve leti na počitnicah, morda se hodila v Ribnico na semenj po rešeta. — Za lenega človeka ni nobene kupčije. Pa tudi lenobe se človek naveliča in se vrne domu. — Prav ste storila, zdaj lehko počivate doma kakor vam drago ; seveda kadar ste po hotelih služila iu pomije nosila, n> bilo časa lenuhati. — Ej ljuba moja, mislila sem de bom kedaj gospa, a danes je slabše zamfe kakor za deklo. — — Saj tudi meni se bolje ne godi ; dokler sem keluareo špilala, sem še kako desetieo v žepu imela — zdaj sem gospa, pa moram večkrat -gledati da mi kodo na vero kaj da. Mijcji ? Kako je bilo vendar na druzega junija ? — Ej kako je bilo, ti vražji mesarji so naju prišli lovit, in to še po noči, da sve morale kar bežati; to vam je bil ropot da so ljudje žP mislili, da je potres. — — Kako ste pa zvedela kam sem bežala ? — Nič se ne bojite, imam že dober nos, da vem kje se kaj na kredo dobi. — Mene pa še naj bol j greje, ko se mi de-lovske žene smejejo, češ da hodim koga nadlegovat za groš. Samo jaz nevem kaj bi naredila, kedar pogledam tisti nesrečni klobuk, najraje bi se še bolj raztrgala kakor sem. —• Al ste pametna botra, pa raje ko bi človek trpel na jezi bi še vi moža nagnala naj bi vam klobuk kupil. —■ Dokler se moram kakor volk vedno v isti koži nositi, nimam časa misliti na klobuke. — - Cujte gospa Mici kmalu pride dan »vizite«, bo treba stopnice pomesti in pade »stari devici® na pamet, pajčevino iz stanovanja spraviti. Oj ti »SI. Narod«, vražje vizite. — En dan pa pride Brivec s sterguljo in nas bo vse ostrgal. — — Da bi le prišel, saj smo ga tako potrebne kakor uš glavnika. »Le zvoni zvon — iz temnih lin Le zbujaj mi na dom spomin.....« »don Gregorčič«. Kar se sam hudič ne bi izmislil, to Da je ves svet klerikalen, o čem bi potem klerikalci pisali? »Slovenec«. Enako z enakim Tujec jezdil je skoz vas, katere župan je stal ravno pred hišo in pušil tobak Bil je znan kot jako surov človek. Popotnik ga pozdravi iif vpraša: Mož, prosim povejte mi, kateri čas že imamo danes.' Moja ura mi je obstala«. — »Zdaj imamo' tisti čas, ko se ženejo osli h Koritu!« za-j reži se župan. — »Vas še pa niso gnali?« začudi si tujec in jezdi mirno dalje. ^ ! Zaklada. V mehki postelji počivaš, Sanjaš o denarjih le, Sanje ti res »zlate« snivaš, Ker bogat si, jaz pa ne. Toda kadar mehko spavaš, Mirno spavam tudi jaz, O zakladu ko sanjavaš Ti, sanjavam tudi jaz. A zaklad moj ni iz zlata, Vendar ljub mi je ko tvoj, kdar smejfe odpre mi vrata In me zove: »Ljubček moj!« Silvester. oo o Dober odgovor. »Gospa, kako dolgo je že prav za prav, odkar ste se poslovili iz grada lepote?« vpraša porogljivo neki gospod žensko, ki se je bila zgodaj postarala. »Ne vem več tako natanjko,« bil je odgovor, »pa toliko vem, da od tega še Vsak mora braniti svojo kožo! »Gorica«. Lepa (!) naša domovina... »E d i 11 o s t«. Kaj pa je tebe treba bilo ? »N a r o d«. Prej neznane Srčne rane Meni spati ne puste... »Soča«. Napoleon reče : Ilirija vstan ! Vstaja in vzdiše! »kdo kliče na dan?« »Novi lis t«. Najprej preskoči jamo, potem reci hop! »Brivec«. Skoda, da ne moremo »koketirati« tudi s —■ uirjimi očesi i ! > I z v e s t n e Eve«. Prirojeno -pomanjkljivost ima človek, ako se rodi kakor — Slovenec ! »Avstrijska vlada«. Ribniški kramar. Hočete vedeti kako je ribniški Tonček študiral sedem šol. Nosil je na hrbtu skrinjo modrosti s sedmimi predalčki, vsak predalček je hranil modrosti enega razreda. V predalih je bila vsakovrstna kramarija. Naš Tonček je kramaril in učil se napamet kaj vsega hrani vsak predal. Ko je mož vse dobro na prste znal, je začel razka-zavati kramarijo in svojo modrost. Ljudje ni tako dolgo, kakor pa je pri vas, odkar s0 g" vprašali: Tonček koliko šol si zdelal? On jim je pa ponosno zavrnil: Sedem šol imam, kdor modrosti hoče mu je tudi po ceni prodam. ste zapustili hišo poštene uljudnosti!« Hudič. B ucek: »Mucek, si že videl .udiča?« Mucek: »Ne še, hvala Bogu!« B uee k: »No, tedaj ga pa poglej v moj žep.« Mucek: »Saj vendar ni nič notri.« B uce k: »Glej, dragi, to jo ravno hudič ker ni nič notri!« Jutri me pride moja tašča obiskat, dobro da sem dobil 4 tedne radi svojega konkurza, tako bom imel vsaj mir. Kmečki pogovori za julij. Ce obuješ prvo nedeljo v tem mesecu nove škornje in hlače in oblečeš novo suknjo in nov klobuk deneš na glavo in te vjame dež na polju, je vse mokro. — Ce je veliko breneeljev na paši, živina rada Ta mesec se nam ni bati snega. Ce kmet še ni pšenico požel, jo pa še bo. Če v tem mesecu ne znaš plavati, se lehko naučiš v prihodnjosti. Ako ti žena porodi dete, krava tele, kobila žrebe, kokoš izleže piske iu se ti na polju vse dobro obnese, potem si srečen človek, ako se je to ta mesec zgodilo. Ako psa udariš s palico čez gobec, se bo proč obrnil ali pa v tebe skočil. Celo naravno. S o d n i k : »Zatoženee, čemu ste gospodični mošnjo vkradli iz žepa?« Tat: Moj Bog, kako morete gospod sodnik tako vprašati. To je celo naravno: ker bi mi jo prostovoljno gotovo ne bila hotela dati!« Na narodne veselice!! ,,Adrija" vabi na obletnico društvene zastave, katera bode v nedeljo 22. julija v »Narodnem domu« v Barkovljah. Začetek ob 5. uri pop. Ustopnina 25 nč., na ples 40 nč. za gospode, 20 nč. za gospe. Pes in mačka se tudi v tem mesecu „Slovan" vabi v Padriče vse one, ne moreta videti, to pa zato, ker smo Slo- | ki ne poj de v Barkovlje. Veselica se bo Ce v sredi tega meseca žito še ni za žetev zrelo, je treba čakati s srpom. Ce greš na sv. Jakoba dan v gozd in najdeš spavajočega zajca v grmu, bo gotovo tekel kadar te zagleda. Ce fantje in dekleta kaj dosti po božjih potih hodijo v tem mesecu, jim je zelo vroče, če ne gre dež, in včasih se preveč pobratijo. Ako bi sveti Nikoli bil v tem mesecu, bi si »Slovenec« in »Slovenski Narod« roke stiskala samega prijateljstva, tako pa jih stiskata drugim in »Slovenski list» bi moral iti na oni svet. Če v tem mesecu nemškutar slovensko govori, je znamenje, da zna. Ako Slovenci v tem mesecu zelo radi nemško govore, se ni treba nikomur čuditi, ker so druge mesece ravno taki. Ta mesec mladeniči prav radi za dekleti gledajo, pa tudi punice za fanti. Ta mesec je vsak starejši, nego je 1 >iX prejšnji mesec in če je dolžnik »Brivcev« še vedno, to ni posebno lepo. Ce Korber ne bo cel mesec ministerski predsednik, bo kak drug stopil na njegovo mesto. venci klerikalci in liberalci. Slovenec ljubi slovenski narod, to je res, ali to ni res: »Slovenec« ljubi »Slovenski Narod.« »Brivec« tudi ta mesec trikrat brije. To je tako gotovo, kot bi pribil. Kdor tega ne verjame, naj si kupi »Brivca«, bo pa videl, da je res. vršila na Grgičevem vrtu. — Slovenci pustimo soparno mesto ter hajdimo v sveži zrak na Kras ali na naše krasno obrežje. Ni miš ni tica. Lani pripenjala trak je zastavi slovenski — Letos prepeva v laški sodrgi Rosetiju čast: Oj rojansko dekle, ali ne srannješ se. Ljubimci pozor! Kako nevarno je dražiti in nadlegovati ta krasni spol — znala bi vam povedati nesrečna skokica, ki se je drznila neki večer sprehajati po nežni polti krasne E v i c e, „V plamen žnjo" se je glasila hitra sodba. — DOPISI. iz Trsta. Dne 17. julija so končale šole, nehala je tudi ona na Kerrieri kamor je zahajala tudi hčerka našega konšilerja j Banelija. — Punčka je obiskovala sedmi razred. Letos je oče vozil hčer v Skedenj, da bi mu menda pomagala pri volitvah. Človek pa dveh del ne more na krat oprav- j Ijati. Tako je prišlo da so bili Slovenci vzrok, ker je učenka zaostala. In res, ko je prečitala spričevalo in je videla, da ne »pasžt«, — ji je postajalo tako hudo pri srcu, da če jo niso solze rešile, bi bila obupala in morda celo umrla. — Ko je mati konšelirka dobila v roke nesrečni ateštat je začela: Brava putela, con quest'attestato si vien a časa. — Hčerka: Mamma non ti sa che do-vevo andar a Servola col papa. Mati: Kaj je bilo treba hodit baci-lirat po Skednju, papa naj bi bil pazil, da bi se učila. — Che vergogna per la figlia di un consigliere. — (Je pojdeš kedaj o počitnicah v Skedenj se ti bodo vsi stari osli smejali. — Mamma, e red i mi non vado piti, — mai piu«, — il papa h oolpa per questa volta. — Iz Kozjega. čujte, čujte! Sodnik Ge-genheim je ravnokar dobil samoslovensko i uradno tablo, katero sedaj nabijajo na so-dniji. Deputacija Slovencev iz celega okraja pojde k njemu se mu poklonit in izrazit svojo veliko hvaležnost za ta vele-narodni čin. Zahvalila se mu bo ob je-dnem za to, ker je slovesno sklenil in obljubil, da ne bo več hodil svojem kazenskemu adjunktu v gaj in ne več ko-] val kazenskih obtožb proti Slovencem. Slava mu. Heil! Iz Podcerkve pri Staremtrgit. Dragi »Brivče« prav zanimive dopise nam dopri-našaš, take da se mora človek razveseliti, ko dobi tvoj cenjeni list v roko. Ker se pa dopisnik ali njegova pomočnica z dne 10. t. m. v tvojem cenjenem listu z dopisom »V Podcerkvi pri Staremtrgu« toliko za kurje trgovce zanima, povej mu, da naj gre na nemško, francosko ali angleško, ker tam je na stotine kurjih trgovcev in od tam bo imel tebi dragi »Brivče »Nevese-kdo« prav veliko o kurjih trgovcev dopisovati. Da pa bi bila »železnica« tu sem, in še celo do hiše podpisovalca »Nevesekdo« potrebna, je istina; in ne radi vožnje kurjega zrnja in jajc, temveč, da bi mu pri-furala iz Kitajskega kokšje »pameti«. Zapomnisi. LETIGrRAMI. prmitu v Pretorijo; da pride popred, je upotrebil od Burov razrušeno železnico. Trst. 18. (Priv. iz Dunaja)£Včeraj je'Buri ga niso nikjer napali, ker so se sedaj imel naš dopisnik priliko, govoriti z osebo utaborili v gorah. iz korespodenčnega biro-a in je zvedel, da dotični biro no misli za sedaj navezati ča- Taku 12. (K. B.) Glasom »Daillv Express« je avst. kapitan »Zente« telegra- sopisom še no bene race glede u staje na firal na Dunaj, da je uže tako oslabel, da ne potrebuje nobene pomoči več. Sanghai. Med evropejskimi poslaniki i taju. Trst 19. (K. B.) Tukajšnjemu finančnemu raznateljstvu je došla vest, da ti-! je bil najbolj zvit diplomat avstrijski po-hotapijo pomočjo Zeppelinovega balona pro-j slanik, ker je uže meseca februvarja — povedeno irrodentistično blago čez lužo: j — odnesel pete domu. moralnega prouzročitelja gr. Zeppelina so zaprli. Trst 19. (Priv.) Cerkev pri sv. Jakobu mislijo popraviti ali niso edini; eni jo hočejo popraviti, drugi obrniti. škedenj 1K. (K. B.) Ker je avstrijska vlada dovolila, da se uvede serum proti pijanstvi tudi v Avstriji, je uložil zoper to dovoljenje on. Banelli utok, ker se boji, da bi mu mogla ta naredim vlade na prihodnjih volitvah zelo škoditi. Skedenj 19. »Brivec« položi prisego kakor častni občan škedenjski. Cin zapri-seganja otvori Banelli, ki bo povdarjal, da je »Brivec« sedaj mnogo več vreden, nego pred - Bauelijem. Gorica 17. Glasom »Soče« ustanovi v Gorici dr. Pavlica »Sokola« na katoliški podlagi. Gorica 18. Grbršček in Turna ne dobita nobenega križa, ker sta uže dovolj križana na katoliški podlagi. Gorica 19. Skrajni čas je bil, da se je izvršila »znana poroka« v Gorici, ker don Antonio pojde kmalu v penzijo in tako ne bi dobila njegova Gorica« — penzijona, da se ni popred poročil. Gorica 20. Na znani »ohceti« si je don Antonio tako pokvaril želodec, da ni nobenega upanja več, da bi še kedaj vs-pešno prebavljal dr. Tumove recepte. Wilhelmshafen 18. Včeraj je odplula transportna ladij a »Bismark« nakrcana samo z zastavami v Kitaj; te zastavo bodo vihrah' na pekingskih zidovih, ko pade mesto v nemško roko. Berolin 19. Pesnik Uans-Sachs je zložil nemško kitajsko himno: »d i o \V a c h t a m K j a n g.« Peking 18. (K. 15.) Telegraf brez žic se je jako dobro obnesel — za Kitajce. Trgovina in promet. Gorica Tu ustanove klerikalno kon-sumno društvo, za bolj hitro konsumiranje Soče. Društvenikom bo treba dajati mnogo »soli«, da postanejo bolj — žejni... Gorica. Tu je začela poslovati centralna posojilnica, zadrega z neomajeno za-viro. Blata ko denarja. Ljubljana. Ako ne bo kmalu dež, bo suša in te se celo pesniki boje, ki bivajo radi nad oblaki. Sodišče za civ. stvari, je objavilo, da pojde nekoliko slov. Pegazov na — »kant«. Sclnventner ni v zadregi.* London Vsled južno-afriške vojne in sedanje kit. ustaje je nastalo v tukajšnjem vojnem ministerstvu veliko povpraševanje po — jajcih. Ponudbe naj se pošiljajo pod Dekani 17. Schaffenhauer je izjavil da j »Ovtim« na vojno ministerstvo. Plačujejo je samo radi tega prepovedal, da bi društva j izvrstno. — Blago bi bilo dobro asikurirati prišla z zastavami v Dekane, ker je vreme za slučuj nezgod na bojnem polju pri kaki sedaj jako nestanovito in radi tega bi se zastave lahko pokvarile; on da tudi ni nasproten slov. gibanju v Istri, nego da banki, ker vlada ne jamči za »lupine.« — Trgovinske brzojavke. Jonkoping (Švedsko) 5. Z. Na današnjem občnem zboru tovarnerjev švedskih užigalic mu je to gibanje cel6 všeč, sicer ne bi mogel pokazati svojim višjim kako rad da ima Slovence. je bih> sklenjeno, da bodo. odslej naprej Poreč 20. Vsled velikih narodnih pre- švedske vžigalice 1 krajcar dražje, to pa pirov v Kitaju, niso do sedaj vedeli, bi 1 zat0) da nc bodo delali konkurence vži-li sklicali v Istri deželni zbor ali ne. j galicam Družbe sv. ( irila in Metoda.« Ljubljana 19. V tukajšnjih liberalnih Sklenili so potem jednoglasno, da se bo krogih so jako nestrpni, ker ni t r ž a š k a tisti krajcar izročil družbi sv. Cirila in t e t k a uže dolgo kuhala kofeta v Ljubljani. ' Metoda. Capstadt 18. (K. B.) Lord Roberts je I šel z 3000 vojaki, ki so pali pri Bruckos- ^ Veleštovani gosp. Dr. Ivan Zuccon V Pllljll. Na Vaše j odhodnici oni večer v »Slovanski Čitalnici«' sem zamudil stisniti Vam desnico v srečni zazsta-nak in prijateljski spomin. Da nadomestim zamudo Vam tem potom voščim najsrčneji prijateljski: Na mnogaja leta Narodu v korist a sebi v čast! V Trstu, 20. junija 1900. Verno udani „Brivec". Pozor!! I. VICIC, krojač , . . . , v Trstu Kdor potrebuje izvrstni port-|ulica g Maurizio štv. 11; n. nad. landski cement in hydravlično apno (Romano) prve vrste, dobi ga vsaki čas v zalogi pri MarillU LllliSa na PrOSelill. Cene ugodne. Izdeluje moške obleke vsake vrste. ! Kakor si vsak naroči v popolno zadovoljil ost. Priporoeuje se slovenskim krogom in drugim. Za obilno naročitev udani I. ViČiČ, krojač. Bruni Tvrdka B. Herder zaloga-knjigarna Dunaj I. Wollzeile 3:5, je na mnogih željo uvedla praktični način, da pošilja večja in manjše dela iz raznih polj kat. literature, kakor znani cerkveni leksikon, lžavni leksikon, zgodovine kakor: Pastor, HV^s, Janssen i . Trst. Zavaruj si dom in življenje. Prijatelj imate svoj dom? — Ga imam. — Imate družino? — Dve hčerki. — Ali ste zavaroval, dom in svoje otroke? — sNiem še. — Nepreviden je vsak gospodar, ki ne zavaruje svoj dom in življenje svojih otrok To lehko storiš pri zavarovalnem društvu c. kr. priv. Assicurazioni Generali v Trstu; družba je ustanovljena že leta 1831. Solidnost družbe kaže nje premoženje. Družba ima 5.250000 z al >ž. kapitala. Asikuracije so znašale : Varstvena zaloga je znašata 31. dec. 1896. 66 milijonov 174.000 gld. 1, v zavarovanju na žvljenje 189 milijonov 459.000 gld.' POZOR! Trst — ulica Giulia št. 25. — Trst. Rafaela Italia T H SIT Vi-« M11 £+ 1 iffiDir i Podpisani priporoča slav. občinstvu svojo go- I ivm - > I.) uaitailton SI 1 - ISttl stilno pri sv. Jakobu, preskrbljeno vedno s prist- „ , , . tor Zaloga pohištva za jedilnice, spalnice in j ni,n istrskim črnim ter dalmatinskem črnim , suom ter raznovrstna fina vina v buteljkah ter sprejemnice, žimnic in peresnic, ogledal Kdor želi biti dobro in točno postrežen z svežim in vsakovrstnim kolonijalnim blagom kakor : kavo, rižem, oljem, testenino, moko, milom, in železnih blagajn, po cenah, da se ni bati konkurence. i h belem vinom. mrzla jedila. i III LCI U ,1 I III«! I I linilCIll cillllll . — Dobivaj se tudi vedno [ sploh z vsemi jestvinami naj se obrne do podpi-Udani sanega. — Pošilja tudi na deželo proti poštnemu Ant. Babic. povzetju, v mestu dobe na željo prosto na dom Nadejaje se obilo obiska beleži udani Vekoslav Plesničar. MEHANIČNA DELAVNICA $ TRST. - Via S. Lazzaro št. 6. - TRST ¥ 't (nasproti hiše Salem) Antona Škerl skladište originalnih šivalnih strojev ,,Adrija' iz Budimpešte in velocipedov najimenitnejših tvorne v državi in inozemstvu. Šivalni stroji se zagotovijo za pet le*, a veloc:pedi za eno leto. T T T 1' T T, r T Wi T J'zurša}c'c sc coprc.ic vclccUcacv, šivalr.ih eircjzL-, ^»B^^^^Bit-jKi IMOMnMOMCtfl motorjev na gos na car iid: DELAVNICA ZA LESKETEČE M li ELI KANJE Skladišče vseh podrobrnostij za velocipede in šivalne stroje. Postavljanje in popravljanje električnih zvoncev. Razprodaje, zamenjuje, izposojuje velocipede. Vsakovrstni popraviti ali narošbe izvršujejo se točno in litro po nizki ceni. ^ IC pohištva vsake vrste ^ od Levi Minzi v Trstu Piazza Rosario 2. (šolsko poslopje). Bogat izbor v tapcinrijaU, zrcalili in slikali. Ilustriran cenik gratis in franko vsakemu na zahtevo. Cene brez konkurence. \ Predmeti stavijo se na brod ali žcle-- znico brez da bi se za to kaj zaračunao. > > S B. v Uorici Tržna ulica v p.slopju okrož. sodišča Po zmernih cenah nudimo fino blago. i. s. suhe in oljnate barve pokosti (lake), za-mazko (kit), klej, čopiče, razne krede, cement, zamaške, gobe, milo, sveče, petrolej, cevi iz kavčuka, mineralne vode. cedi (gume) kirurgično opravo, pogačo za pse, parfumerije itd. ČUDEN FRAN urar Glavni tri, - LJubljana - Glavni tri, Priporoča ure, zlatanino, kolesa, šivalne stroje. Najnižje cene. Najfinejša Štiria kolesa in več drugih vrst koles. Ceniki na razpolago. [[ Leposlovni list za ženske i z-haja v Trstu enkrat v mesecu. Prinaša razno gradivo za ženski svet; posebno pripovesti, pesmi in razne p o d n č n o nasvete za matere in hčerke. — Za vse leto velja 6 kron. Naslov: Upravništvo ,,Slovenke" — Trst. iormooomooooooi Prodajalnica jestvin Vekoslav Pečenko ulica Commerciale 11. Podružnica ravnotam št. 12. Našim slov. gospodinjam, hišnim in drugim, katere stanujejo v obližji moje prodajalnice naznanjam, da se v moji zalogi dobe vse potrebne jestvine za katero si bodi družino: kava, olje, riž, sir, makaroni, fižol, moka, sveče, frank itd. Vse po primerni ceni samo dobro in zdravo blago. Pošilja tudi na deželo. Z obilni obisk se priporoča udani Vekoslav Pečenko, trgovec. mOOOQO%QOQOOOO „Slavisches Eclio" izhaja 1.. 15. in 2. dan v mesecu in stane na leto 5 gld. — V Trstu ga prodaja tobakarna La vreu čič, v Ljubljani bukvama Schwentner po 14 nvč. MF Časopis vestno zasleduje slovansko gibanje in temeljito razpravljata najvažnejša dnevna politična vprašanja. Noben slovenski poli-kar ne bi smel biti brez tega lista. "Mg NOVAK MIHA trgovec ulica S. Catarina št. 9. - trst - ulioa S. Catarina št. 9. (Nad 30 let stara firma). Razpošilja razna olja, kavo, riž, južno Sadje, jestvine in kolonijalno blago. Pošilja se na debelo in drobno. Pošiljatve samo na povzetjč, posode ostanejo na račun firme odjemalca pa pogodbi. —• Blago, katero ne vgaja, se vzame nazaj. Cena olju je od 28 nvč., do 72 nvč. Kave dobite: Ceylon, Domingo, Gua-temale, Jamaika, Moka, Java, Portorico, Perl, Victoria, Rio in Santos. Priporoča svojo bogato zalogo vsem stanovom : duhovnikom, učiteljem in uradnikom. udani Novak Miha. Prva slovenska trgovina i želežjem Konjedic & Zajec v Gorici, pred nadškofijo 5. Oče, po kaj greste v Gorico? Moram nakupiti razno železje. Pri Konjedieu & Zajcu dobim najboljše štajersko železo, železne, cinkaste, pocinjene in medene ploščenine, razna orodja, šte-dilnu ognjišča, peči, cevi, nagrobne križe. Tu dobim okove za pohištva in stavbe; koroški acalon in Brescia jeklo, razne cemente in kmetijske stroje. Vse po najnižjih cenah. in registrovana zadruga % omejenim poroštvom, edini in prvi slovenski denarni zavod v Trstu Ulica S. Francesco št. 2. sprejema hranilne uloge in obrestuje Toliko ne pladnje v Trstu noben denarni zavod. Rentni davek od vlog plačuje zavod in ne vlagatelj« Obresti se vsako leto kapitalu pripisujejo, da teki. obresti od obresti, tudi če dotičnik ne prinese knjižice. Vloženega je bilo leta 1892 gld. 17.663.7H 1893 „ 38.245.13 1894 „ 49.741.66 1895 „ 88.644.52 1896 „ 125.448.27 1897 „ 164.907.79 1898 „ 261.424.45 Skupni promet od 1892-1898 gl. 3 212.095 10 Pri slovenski tržaški posojilnici in hranilnici se denar podvoji 6krat prej kakor pri drugih hranilnicah Svoji k Svojim! Podpisani priporoča slovenskemu občinstvu bogato založeno pekarijo. — Postreže vsaki čas s zvežim kruhom: prodajalce, krčmarje in odjemalce na debelo s primernim obitkom. Kruh se prinaša na zahtevo na dom. Prodaja se vseh vrst moke — domače pečivo — sladkarije in pristno domače maslo. — Sprejema v peko domači kruh ; vse po nizkih cenah. Pekarija je v ulici Stadion št. 20. odprta je od F), ure zjutraj do 10. zvečer. Priporoča se udani Jakob Perhavc, lastnik. i i Odlikovani fotografski atelier A. JERKIC Gosposka ulica št. 7. - (JOKfCA - Gosposka ulica šf. 7. v hiši „Goriške ljudske posojilnice". 4ib Novi, velikomestno urejeni atelier odgovarja vsem modernim zahte\arn v tej stroki. P. n. gg. državni uradniki in njihovi družinski člani dobe pri obstoječih cenah 15'/, rabat. Brivec obiskal je nedavno Jerkičev fotografski atelier, v Gorici, kateri razpolaga z najprimernejšimi prostori, kar je glavno in najmodernejšimi pripravami za svojo obrt. Fotografije so tako naravno in fino prenesene, da se jih ne moreš nagledati. Ponosni smemo biti, da imamo v nas tako finega fotografa-umetnika. Slovenske družine naj nikar ne zamude obiskati Jerkiča. Njegove fotografije so najlepši spomin v slovenski hiši. m i ► i