&t. 30- V Grorici, v sredo dne 13. aprila 1904. Tečaj XXXIV. IihaJ* dvakrat ¦• tele«, In cioer v vedo in i»b«t* ob 11. uri predpoldae ter stane z Ltrednirai prilogami ter 8 .Kažipotom* ob novem letu vred po poŠti prejomana ali t Gorici na dom poSiljana: Vse loto.......13 K 30 b, ali gld. 6 60 pol leta ........ 6 , 60 , , , 3-30 Setrt leta.......3 , 40 . , , 170 * Posamične Številke stanejo 10 vin. Naročnino sprejema npravniStvo v Gosposki ulici tv. 7. t Gorici v cGorHki Tiskarni« A. Gabrjoek vsak dan od 8. ure zjutraj do 6- sveder; ob nedeljah pa od 9. do It. ure. K« tvarailla brei ioposlane asr*8*lae te ¦« oiiraat«. 0|laal In ¦••Iaatea.se raOusijo po petit-vurtaL*. če tiskano 1-irat 8 kr., S-krat 7 ta., 3 krat 6 kr. vsaka rrsta. VeSkrat po pogodbi. — Večje črke po prostoru-— Reklame ia spisi v urednilkem delu 15 kr. vrsta. — Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. Uredniitvo i nahaja v Gosposki ulici Si 7 v C I -v I. nadstr. »Vse *a omiko, svobodo in napredek!«—DrrJTrLtmič. Z urednikom je mogoče govoriti vsaki dan od 8. do 12. dopoludne ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9. do 12. dop. UpravniStvo se nahaja v Gosposki ulici St. 7. v I. nadstr, na levo v tiskarni. Narofaino In oglase je plačati loco Ooriea, Dopisi nuj se pošiljajo le uredništvu. Naročnina, reklamacije in druge ieSi, katere ne »padajo v delokrog uredništva, naj se poSiljajo le upravntStvu. ______ „PRIM0REC" ishaja neodvisno od «8o5e» vsak petek in stane vso leto 3 K tO h ali gld. 1-60. «Sooa» In «Primoreo» se prodajata v Gorici v to-bakarni 8ohwarx v Šolski uliol 4u Jellersitn v Nunski uliol; — v Trstu v tobakarni LavrenfiiJS na trgu della C&sorma. — Talttfon ftL 83. — »Gor. Tiskarna« A. Gabršček (odgov. Iv. Meljavec) tiska in zal. .Slovenec" in klerikalna stranka na Hrvatskem. Umevno je, dt je ljubljanski .Slovenec* segel z največjim veseljem po misli, da naj se osnuje na Hrvatskem klerikalna slranka, takoj ko je prišla med svet vest "o ustanovitvi hrvatskega katoliškega tiskovnega društva. Navduševalno je pisal za tako nameravano stranko ter pričakoval vspehov, kakor jih je dosegla klerikalna stranka med Slovenci. Da je delal to Um lažje, je pisat o in-d i f e r e n t i z m u v verskih stvareh med Hrvati, .ki je prinesel žalostne plodove v hrvatskem političnem društvu a tudi v književnosti.* Ta indiferentizem si je zelot izmislil, kajti znano je, da med Hrvati ni nikakega takega indiferentizma v verskih stvareh, da bi bilo treba valed tega osnovali novo stranko, katera bi se borila zlasti po svojem glasilu proti indiferentizmu. Indiferentizem je izmišljen, pa pika I V tem navdušenju sta ušli »Slovencu* dve reci, ki sla prav simptornalicni za nameravano stranko in za novo katoliško tiskovno društvo. »Slovenec* pravr, da ima zdaj Hrvatska odločnega katoličana za bana pa une-tega nadškofa za sveto atvar. To je ena reč, druga pa je zagotovilo, da ima katoliška stranka to dobro, da more zaceli svoje delo z znatnimi gmotnimi s r e d s t v i. Glejte, glejte, kako na široko je vse zasnovano : B a n je odločen katoličan, n a d 5 k o f je unet za sveto stvar, in .der dritte im Bunde* je pa — denarl Denarja imajo dosti, z znatnimi gmotnimi sredstvi razpolagajo, kakor citamo v .Slovencu*. Ban, nadškof, denar — to je geslo, pod katerim se snuje nova slranka na Hrvatskem. To troje govori paC glasno, kriči in vpije o — kupljeni, vladni stranki ! K vsemu temu manjka Se nekaj. Povedano je prva podlaga za novo stranko, sedaj treba še bolje izraziti se, proti komu 3e bo bojevala ta nova stranka. .Slovenec" je govoril prvotno o indiferentizmu v verskih rečeh, sedaj je šel pa že korak dalje — iznašel je hrvatske liberalce, ,ki so s svojimdosedanjim delovanjem pokazali, da ne morejo hrvatskemu n a r o d u p o m a g a t i, treba se odločno upreti, kar bo katoliška stranka tudi storila.* Sedaj torej že ima liberalce — in treba se odločno upreti! Namreč proti njim— liberalcem! .Slovence* je res že dosti pisal o hrvatskih razmerah, ali o hrvatskih liberalcih ni pisal, hrvatskim liberalcem ni zabavljal, ker v to ni bilo prav nikakega povoda, kajti na Hrvatskem je še mnogo premalo naprednega duha, preveč pa že sedaj hlapčevstva kleri-kalizmu. In listi ne dajejo nikakega vzroka, da bi se bilo treba bojevati proti njim glede na verske reči. Liberalce so si izmislili. Sedaj jih potrebujejo, ker brez njih pač ne more biti klerikalne stranke. Vsi oni, ki se postavijo po robu klerikalnim nakanam, bodo proglašeni za liberalce, in če so še tako pre-veti čistega rodoljubja ter neomadeževani in nikakor nočejo hlapCevati madjaronstvu, vendar le proti n j i m se bo borila nova slranka. Indiferentizem, liberalci — kaj še manjka P Brezverci! Tudi te najdejo. To jo naravno stopnjevanje: Indiferentizom, liberalce, brezverec! Prvo dvoje že imajo, sedaj bomo sliši li kmalu o brezvercih. Tako delajo klerikalci povsodi, tako so delali med nami in tako bodo med Hrvati. .Treba se odločno upreti!* — liberalcem. Khueni in madjaronska vlada bodo odslej lahko mirno spali, sedaj se snuje stranka, ki se ne bo upirala grozovitemu stiskanju Hrvatov cd strani Madjurov, ampak upirala se bo hrvatskim liberalcem. Počila je na dan z geslom, da treba hrvatski narod .obnoviti v Jezusu Kristusu", — o boju za toli teptane pravice Hrvatov ni ne duha ne sluha! Samo obnoviti je treba Hrvate v Jezusu Kristusu, one Hrvate, o katerih njihovi duhovni zastopniki tako radi povdarjajo, da so bili .antimurale christianitatis*. Če so bil: tak trden predzid krščanstva, da ga niso podrli drugi navali, ga ni podrl tudi mirni čas. Čemu torej treba popravljali ta .antimurale"?! .Obnovljenje* je le pretveza in grda zloraba imena kveiičarjevega! In .obnavljali" jih bodo z ostudnim, bratomornim bojem, kakor delajo klerikalci na Slovenskem. Bratomorni boj napovedujejo in sovražnika so si že na- redili. Kdor čuti med Hrvati, kako nevarno je idko početje, kake strašne* posledice utegne imeti, pa zmaje z glavo in mu zatrepeče rodoljubno srce, ta je liberalec, proti kateremu se treba upreti. Liberalec je, in ker je liberalec, je brezverec. Tako hudobno, tako li-guorijansko razlagajo svoje namišljene sovražnike. Madjaronska vlada pa se smeje ter si veselja mane roke, kajti sedaj je dobila pravo orodje, da bo vspešno pritiskala ob tla Hrvate ter delala iz njih pohlevne ovčice — da se bo le doktorjem sv. pisma, župnikom po deželi pa njihovim priveskom dobro godilo. Katoliška cerkev naj po svojih svečenikih zaduši hrvatsko zavest ter uklene Hrvata popolnoma v madjaronski jarem. .Ecclesia militans* je vedno pripravljena poseči vmes ter se boriti proti narodnostnim, težnjam. Škofje so vezani z reverzi na vlado, vlada je sovražna slovanskim narodnostnim zahtevam, torej more biti vsaka taka stranka, kakoršna se snuje na Hrvatskem, le skrajno nasprotna vsem pravim narodnostnim aspi-racijam, pač pa osredotočuje vse svoje delovanje v to svrho, — da se njenim glavarjem dobro godi ter da je ljudstvo ponižno in pohlevno pa kolikor mogoče nevedno in neumno. Služabniki polilikujoče katoliške cerkve so mojstri v takem delu. Kaj Frank! Frank ni nič proti taki stranki, on je le nekak predbojevnik za to, kar ima priti. To, kar se snuje sedaj, to bo pravo orodje, potlačiti hrvatski narod ter dvigniti na površje katoliške duhovnike, ki bodo prožno orodje vlade in Škofa. .Slovenec" se veseli novih časov na Hrvatskem. Iz tega sledi zopet, da so klerikalci izdajalci naroda, koristolovci pa vladni hlapci. Njim ni nič za narod, nič za narodnost, njim je le za prevlado in za absolutno gospodarstvo nad masami ljudstva. V tako svrho se zvežejo makari z belcebubom, če treba. Na Hrvatskem se zvežejo z vlado, ki je do skrajne skrajnosti sovražna vsakemu pravemu pokretu med Hrvati, nad njimi pa bo čul nadškof, ki je slepo orodje vlade. Pa ban je odločen katoličan, nadškof je unet za sveto stvar in pa denarja imajo na kupe! .Mein Liebchen, was willst du noch mehr ?w Boga na jeziku, v srcu pa hudičevo razna-rodevalnc iu poneumnevalno delo. Tako bo. Grdo hudičevo delo se obeta Hrvatom, in gorje odslej vsem onim pravim rodoljubom v Hrvatski, katerim polje čista hrvatska kri po žilah ter bije v prsih rodoljubno hrvatsko srce. Ti so liberalci, proti katerim se '---.-a upreti! Boji za narodno zavest in samo&ial-nost Hrvatske pojdejo počivat, vname pa se hud medsebojni boj, Po eni strani Frank, po drugi klerikalci, v manjšini ostane pa p r a v o narodno delo. Taki časi se obetajo Hrvatski in takih časov se veseli glavno glasilo klerikalcev na Slovenskem. Umejemo, da se jih veseli, kaj klerikalizem je b r e z n a r o d e n. To se kaže jasno v tem veselju. Opozarjamo naše somišljenike na te reči, da razmišljajo o njih ter sprevidijo, kakošno je delo klerikalcev, kaj so storili med nami in kaj hočejo storiti na Hrvatskem. Ban, nadškof pa denar — to govori >ati glasno, to pove vse. DoplSi. Ie So vodenj. — Vidi se, da mora biti .Primorski list" Jako lačen dopisov. Ne samo, da prebavlja že davno pozabljene članke drugih časopisov, ampak da zapolni svoja predala, sprejema v list, kar mu pride pod roke. Tako so mu tudi dobro došle v zadnji štev. budalosti, ki mu jih je načečkal neki .Rubinjc* iz naše županije. .Zgražali smo se", pravi, .ko smo zvedeli, daje župan dovolil ples". — Radoveden sem res, kdo so tisti, ki so se radi te malenkosti zgražali? Prašam pa jaz sedaj onega rubinjskega .modrijana": Ali se mu ni napel žolč, ko so navadno vsako leto mladeniči, dekleta, možje, žene in celo otroci iz naše okolice posebno pa Rubinjci morda z onim .modrijanom" na čelu leteli na velikonočni pondeljek v Fur-lanijo, posebno pa v Gradišče na ples? Ali se ni zgražal takrat, ko so te .pobožne" dušice se demonsko vrtele po laškem taktu ter vsipale težko pridobljene kronice v la-honske žepe, kateri pa so marsikateremu pri odhodu dali na nos neizbrisljivo znamenje njih hvaležnosti ? Seveda, da je g. Trije mušketirji. Napisal Alexandre Biimas. DrugI del. n (Dalje.) Povelje je določeno: jeden korak, jeden gibljej, jedna beseda, iz katerih bi se dalo sklepati, da hočete bežati, in ustrelijo vas; če vas usmrtijo, menim, da mi bode angleška sodnija hvaležna, da sem ji prihranil delo Ah, vaše poteze dobivajo zopet mir, na vaše obličja lega njegova stara samozavest: »Štirinajst dnij, tri tedne', si mislite, ,—¦ ban, pri moji iznajdljivosti me že privede čas na kako misel; moj duh je peklenski in si že najde kako žrtev — v Štirinajstih dneh od danes naprej,' ni mislite, ,sem že daleč od tod.( Ah, ah, poskusite!c Vide\ da je spoznal njene misli, si zarije milady nohte v meso, da bi zatajila vsak gibljej, ki bi izražal na njenem obrazu kaj drugega kakor strah. Lord Winter nadaljuje: »častnika, ki zapoveduje tukaj v moji odsotnosti, ste videli, torej ga že poznate. Kakor ste videli, zna ubogati povelje, kajti poznam vas toliko, da vem, da niste prišli od Portsmoutha sem, ne da bi ga poskusili zvabiti v pogovor. Kaj si mislite o njem ? Ali bi mogel biti marmornat kip bolj neobčutljiv in nem ? Na mnogih možeh ste že poskušali svojo zapeljivost in žalibog z vspehom. Toda — vraga! - poskusite jo na tem! Če pri njem dosežete svoj namen, vas proglasim hudičem v človeški obliki, t Nato se obrne k vratom in jih hitro odpre. »Pokličite mi gospoda Feltona,« pravi. »Potrpite še trenotek, in priporočim mu vas.e In nato nastane med tema osebama »esen molk, tekom katerega je bilo slišati počasne in jednako-merne korake, ki so se bližali. Kmalu se prikaže v temi koridorja človeška postava, in mladi poročnik, s katerim smo se že seznanili, obstane na pragu in pričakuje baronovega povelja. »Vstopite, moj ljubi John,« pravi lord Winter, »vstopite in zaprite vrata.« Mladi častnik vstopi. »Zdaj,* pravi baron, »si oglejte to žensko: mlada je,, lepa je, znani so ji vsi načini zapeljevanja, kar jih je na svetu, in vendar je pošast, ki je zagrešila v dobi petindvajsetih let toliko zločinov, kolikor jih morete citati v arhivih naših sodnij tekom celega leta. Njen glaB govori za njo, njena lepota je njenim žrtvam za vado, celo s svojim telesom plačuje, kar je obljubila, v tem oziru se ji mora priznati, da je pravična. Poskusi vas zapeljati, morebiti vas poskusi celo umoriti. Rešil sem vas bede, Felton, dal sem vas imenovati poročnikom, več kakor enkrat sem vam ohranil življenje, znano vam je, pri kateri priliki; jaz vam nisem samo naklonjen, ampak prijatelj, ne samo dobrotnik, ampak oče. Ta Ženska se je vrnila na Angleško, da bi stregla meni po življenju; v svojih rokah držim to kačo. In zdaj sem dal poklicati vas in vam pravim: Prijatelj Felton, John, dete moje, čuvaj mene in čuvaj zlasti sebe pred to žensko; pri-t na blagor svoje duše, da jo prihraniš zasluženi kazni. John Felton, jaz verujem tvoji besedi, John Felton, jaz verujem tvoji poštenosti.* »Milord,« pravi mladi častnik ter izlije v svoj jasni pogled vso jezo, ki jo je mogel imeti v svojem srcu, »milord, prisegam vam, da se zgodi, kakor želite.« Miladv vzdrži ta pogled kskor žrtev, ki se je odrekla popolnoma vsemu: nemogoče bi bilo najti uda-nejsi izraz kakor ta, ki se je razlil zdaj čez njeno obličje. Lord Winter je v nji komaj spoznal t?gro, s katero se mu je bilo preje skoro spopasti. »Nikdar ne sme zapustiti te sobe, ali razumete, John,« nadaljuje baron; »z nikomur si ne sme dopisovati, samo z vami sme govoriti, če jej sploh hočete izkazati čast, da jo nagovorite.« »Dovolj je, milord, prisegel sem.« »In zdaj, madame, se poskusite spraviti z Bogom, kajti od ljudij ste sojeni.« Miladv povesi glavo, kakor bi jo bile te besede pobile popolnoma. Lord Winter odide ter namigne Feltonu, ki mu sledi in zapre vrata. Trenotek pozneje se začujejo na hodniku težki koraki mornaričnega vojaka, ki je s sekiro ob boku in z mušketo na rami opravljal službo stražarja. Trenotek ostane miladjr, kakor je bila, misleč, da jo morebiti opazujejo skozi ključavnico; nato dvigne počasi glavo, na katere obličje je legel preteč in izzivajoč izraz, pohiti k vratom, da bi prisluškovala, gre pogledat skozi okno, se vrže v velik naslonjač in prične razmišljati. * župan v domaČi občini dovolil ples na velikonočni pondeljek (kateri je sicer za vse katoličane dan veselja, jedino morda za imenovanega »Rubinjca* je bil dan kislega grozdja l\ to Šteje oni rubinjski hujskač za bogoskrunstvo. A vendar ne smatra kot bogoskrunstvo in skrajno podivjanost to, da se je celo v tihem tedna v jedni najzagrizenejsi klerikalni krčmi naie občine pozno v noč nategovala harmonika, ter divje se vrtele »pristne8 klerikalne dušice, ne meneč se za svetost in skrivnost omenjenega tedna! Hal ta klerikalna pobožnost, kako je dan za dnevom bolj očitna! Tudi smeSen in dalekogleden je ta »Rubinjc*. Se zaganja celo v slov. troboj-nico, ki je visela iz plesne dvorane, ter jo opisuje svojim pajdašem, kako je zamazana in raztrgana. To je najbrže »klerikalna" zahvala g. županu, kater .? bil tako odprh ; da je vedno posojeval isto trobojnico, da se je razobeševala o cerkvenih slavnostih na zvonik, kjer je tudi dobila iste rane in madeže, kateri onega »Rubinjca* zdaj tako močno v oči koljejo. A vrhunec vse podlosti se mi zdi to, da smeli in zmerja napredka in ukaželjne sovodenjske mladeniče in može, kateri žrtvujejo ves svoj pičli prosti čas v to, da se iz-vežbajo v godbi ter. s tem morda z& vselej zapro pot vsiljivemu laškemu taktu v naši občini. Seveda »muzikalicni Rubinjc" Šteje to za »Barenmusik* ter lepSe mu done na ušesa izzivalni akordi gradiSčanskega »Ma-rameo*. — Sicer se vidi, da iz vsega kva-sanja »Rubinjca" kipi le srd do nedosežnih načrtov in neki tajni Šepet na ušesih mu prerokuje, da bode Se treba računati s ,**ni preklicanimi naprednjaki v naši občini. — In pravo je to prerokovanje; kajti kolikor se je zvedelo, je c. kr. namestnistvo v Trstu razveljavilo minole volitve v starešinstvo v vseh 3 razredih, ter odvzelo celo volilno pravico Štirim najzagrizenejsim klerikalnim hujskačem, ki so bili pri zadnjih volitvah celo voljeni v starešinstvo. Tu se vidi, na kakih pravilnostnih in pravičnih podlagah so stale nekdajne »sijajne« klerikalne zmage. Ha! gospoda: »Kdor se zadnji smeje, se najbolje smeje !¦ Vas pa, dragi mladeniči in možje, naj vas ne vznemirjajo taki falotski napadi in obrekovanja, le pogumno nadaljujte s svojim poukom, bodite temelj boljših časov v na&" občini ter delujte z vso močjo v to, da se uniči vsa ona morilna tema neumnosti in izkoriščanja, ki hinavsko sili h krmilu naše lepe občine. In ko pride dan računov, povejte smelo v obraz vsem onim zaznamovanim »pristnim katoličanom", da boljše poštena, zavedna in narodna ženska Ktlja na strani poštenega in razsodnega župana — nego komando občine v oni dolgi, nikdar polni ter »ožlindrani* črni moški kitlji! Sovodenjc. Ii baške doline. — Na dopis v »Prim. listu* od 7. t, m. odgovarjamo povsem na kratko to-Ie: Novi župan občine Grahovo g. Josip Golob je bil, je in ostane zvesti pristaš napredne stranke, Č2 mož ni »liberalec* danes, zakaj je bil pa pred volitvami? Ce je danes poštenjak, zakaj pa ni bil poprej? Zakaj ga klerikalci "»iso volili? G. Golob, po domače Cemažar, je danes župan občine Grahovo po volji napredne stranke in njei»u so bila in mu ostanejo vedno sveta načela te stranke. Duhovščina ukazuj v cerkvir izven cerkve pa so duhovniki le enakopravni državljani. Moje kraljestvo ni od tega sveta — je rekel Kristus. Izid volitev v baSki dolini kaže duhovščini jasno in odločno: Roko proč od občine! — Kar se tiče kislih obrazov, smo iste pač videli, toda pri »liberalcih* ne. Da ni bilo duhovske agitacije, bile bi se volitve vrSile enoglasno in rezultat bi bil isti, kakor je danes. Županstvo bi ne bilo več na Grahovem. Da so pa duhovniki poslušali svete pametnih mož, bi bilo za nje gotovo boljše nego je tako. Vraga so klicali in sedaj ga imajo. Nauk pa, katerega naj črpajo iz tega za bodočnost, je sledeči: Naj vršijo točno dolžnost svojega stanu, naj se ne utikajo v stvari, katere jih ne brigajo, naj se ne postavljajo v nasprotje z ljudstvom, naj delajo mesto za prepir za mir, in tako bo najboljše za nje, za občino in ljudstvo! Diniee ii rane novic«. Imenovanje. — Poštni oficijal gosp. Viktor Klin ar je imenovan poštnim kontrolorjem v Puli. »Pevsko In glasbeno društvo t €to-rlel* priredi v soboto dne 8. maja 1904. koncert s sodelovanjem vojaškega orkestra c. kr. peSpolka St. 47. v veliki dvorani »Hotela Central*. Petje: 1. Psalm 149. Ant. Dvorak, mešan zbor. 2. V s po mlad na pesem. Stanko Pirnat, mešan zbor. 3. Solovuško, P. 3. Čajkovskij, mešan zbor. 4. Kri ž ari na moru, Bazin, moški zbor. 5. Povejte, ve planine, Forster, možki zbor. 6. Dve simfonični pesmici: Na Golgati in Pred prvimi verzi, J. Michl. — Vojaški orkester bo izvajal 3 točke. Začetek tečno ob 8. uri zvečer. Sedeži Lr-in. vrste 2 K 50 vin.; IV.—VI. vrste 2 K; VII.—X. vrse 1 K 50 vin.; stojišča 70 vin. Posebne vstopnine ni. Vstopnice se razprodajajo pred koncertom v pro-dajalnici g. Antona Jeretiča, Via Seminario, na dan koncerta od 7 Vi ure naprej pri bla-gajnicr. Orkester vodi osebno g. Benczur. K obilni udeležbi uljudno vabi odbor. Dva pleni na Velikonočni ponedeljek. — V Sovodnjah so plesali na Velikonočni ponedeljek. Radi tega je izšel v »Primorskem listu* v četrtek svetega ogorčenja poln dopis, kateremu sicer odgovarja na drugem mestu dopisnik iz Sovodenj, o katerem pa se moramo tudi tu malce pobaviti. V tistem dopisu iz Sovodenj v »Pr. 1.* či-tarao: »Ni je slovenske občine na Goriškem, ki bi oskrunila sv. velikonočne praznike a plesom, vsaj do sedaj ne. Prva občina, ki je to storila, so Sovodnje, v katerih aa dovoljujejo javni plesi vsakokrat, kadar pade v glavo kakega paglavca misel, da se priredi javni ples. Kaj se hoče, »naprednjaki* smo, in kot taki moramo seveda v vsaki reči napredovati. Zgražali snronrerko smo iz vedeli, da je župan dovolil ples.* Potem pa zopet: »Dovoljujemo si Se par besed do našega župana, seveda »napred-njaka*. Kaj ga je nagnilo k temu, da je dovolil ples, ko ve, da na celem slovenskem Goriškem, naj si bodo v kakih občinah Se tako »naprednjaski* župani, niso dovolili Se nikoli drugi praznik velikonočni plesa iz spoštovanja na spomin vstajenja našega Iz-veličarja. AH je to častno za sovodenjsko občino, da je ona prva oskrunila te sv. velikonočne praznike s plesom ? — No, no, pa je treba stvar drugače razumeti. Nas župan je krčmar in ples se je vršil v njegovih prostorih. S tem je vse povedano I »Basta che rende* in vse se dovoli. Ali vedite in bodite gotovi, da tisti krčmar, ki išče pri plesih dobička, ne bo obogatel. To kaže nešteto dokazov.* Strašno! Oskrunili so velikonočni praznik! Bržčas bodo vsi ferdamani! Ali ferdamani pa ne' bodo klerikalci, kajti klerikalci smejo plesati na Velikonočni ponedeljek. Javen ples je bil tudi v Lokavcu pri Ajdovščini, in sicer v Vidmarjev*! krčmi, ki je Ukoma cerkve. Ali ta predobro znani Iokavški župan Vidmar je klerikalec, zategadel pa mu nič ne rečejo, če plešejo na Velikonočni ponedeljek v njegovi krčmi, ki je prav tik cerkve, kjer je vstal malo poprej Izveličar. Glejte jih glejte, kakšni so. V Sovodnjah so plesati v krčmi pametnega, saraostrnega moža, ki noče biti privesek klerikalni bandi, zato lop po njem! zato so skrun i li sv. velikonočne praznike, hazardist in klerikalec Vidmar jih pa ni skru-nil. dasi se je plesalo v njegovi krčmi prav tako, kakor v Sovodnjah ti Vidite dvojno mero, eno za »liberalce", eno za klerikalce. Klerikalec sme storiti vse, njemu ne rečejo nič, naprednjak pa ne sme storiti nič, njemu izrečejo vse. Iz tega se vidi, kako demoraii-zuje klezikalizem ljudstvo, ker smatra klerikalce za nekaj več nego so naprednjaki. In na Velikonočni ponedeljek se ne sme plesati v krčmi naprednjaka, v krčmi klerikalca pa! Seveda vse to je dobro preudarjena lumparija! Udrihajo po Županu, ker so volitve razveljavljene ter se bodo vršile nove. Samo radi tega se zaletavajo v gospoda žu- pana, samo radi tega govorijo o skrunjenju, da bi jim kaj pomagalo pri volitvah 1 Da ni sram takega dopisnika ? Pfuj! Pričakujemo pa končno, da ako je le Se kaj poštenja pri »Prim. listu", da obsodi tudilokavSkegaVidmarja,kerje »skrunil sv. velikonočne praznike*! »Ig prlproste kmečke roke* (kdo to verjame ?) je izšel v »Gorici« dopis, v kate* rem neki L. M. (izmišljeno, kakor si znajo podpise izmišljevati 1) pravi, da A. Gabršček piše v »Soči* z dne 2. aprila t. I. v dopisu »Z dežele*, da mi Vipavci moramo priti enkrat doli v Gorico ter nagnati posl. Greg. m Berbuča, drugače ne bo nič... V »Soči* smo priobčili z dežele nam došli dopis, — v * »Gorici* pa čitamo sedaj r Ar Gabršcekr p i Se v »Soči* v dopisu! To je pisano po reku: Rečem ti, da mi ne porečeš, kajti znano je, da v ulici Vetturini klanfajo in ponarejajo d"* ' e ter vtikajo v nje razne reči (slučaj Kc«cc!), ali da bi odvrnili tak sum od sebe, pa se zaderejo na drugega... Kar se tiče brezobrestnih posojil, je pač umevno s>imo ob sebi, da sta poklicana v glavnem delati na to, da se oddajajo pravočasno, deželna odbornika in ne drugi poslanci. Zato sta pač dež. odbornika, in ako bi izvrševala vestno svoje dolžnosti, bi morala vedno vedeti, kaj in kako je s temi rečmi ter se potegovati za kmeta. Ali /a dva moža le molčita, ker se jima hlače tresejo pred vlado in Pajerjem, toliko pridneje pa farbata, ako pride kdo k njima kaj popra-S&t. Ne izve nič, vrača pa se s polnimi ušesi zvitega govorjenja. Taka junaka sta. »Dopisnik* meni tudi, da mi ne privoščimo odbornikoma plače le za to, ker sta odbornika imenovana dva moža. Temu ni tako. Mi stojimo na tem stališču, da tiče vsakemu delu plačilo. Toda kjer n i dela, pa j e plačilo, tam pa je krivica doma. In da je šlo delo spat, odkar imamo dva ,kat." odbornika, je že obče znano in smo to tako dokazali, da so bili vsi poskusi v »Gorici* ovreči naša dejstva, naravnost smešni. Naša dva dež. odbornika pa sta že toliko zakrivila, da bo trajalo lep čas, predno se popravi, ako bo še sploh čas za to. O rečeh v deželni hiši smo phali tam pred časom članke, ki so bili vsi do zadnje pike resnični ter se je marsikdo, ki pozna c ,• razmere, le čudil, kako dobro smo jih pogodili. Če bodo dosti rentačili po »Gorici", se začnemo od kraja baviti z deželno hišo, pa ne v veselje Berbuča in dr. Gregorčiča! Faktura ostane, da dobivata naša deželna odbornika denar za prazno delo. Ta deželni denarje vržen proč, kakor oni tisočaki, katere vleče v dež. hipo-tečni banki Lapanjeva ničla iz Kobarida! Kakor se vidi, bode treba o teh rečeh Se pisali, ker jih tako srbijo... O g. Andr. Gabrščeku piše oni »dopisnik*, da mora imeti dohodkov kakih 20.000 K, tako.živi. Glejte, glejte! Včasih pravijo, (Dalje t prilogi.) XXI. Častnik. Med tem je pričakoval kardinal poročil z Angleškega, toda vsaka došla vest je bila neugodnejša, vsaka bolj preteča. I Dasi je bilo mesto La Rochelle dobro obkoljeno, da«*i bo zagotavljale vspeh različne naprave in zlasti nasip, ki ni pustil nobene ladije več v mesto, je moglo obleganje vendar trajati še dolgo časa; in to je bila velika sramota za kraljevo orožje in velika neprijetnost za gospoda kardinala, ki mu sicer ni bilo več treba razdvojevati Ludovika XIII. in Ane Avstrijske — kajti to je že dosegel —, a je moral pomiriti gospoda de Bassompierre, ki si je bil v laseh z vojvodo I d'Angouleme. Kar se tiče Monsieurja, ki je pričel obleganje, je prepustil kardinalu skrb, da je konča. Kljub neverjetni vstrajnosti svojega župana je mesto poskusilo upor ter se hotelo udati; župan je dal upornike obesiti. Ta smrt je pomirila tudi najbolj razburjene glave, ki so zdaj sklenile umreti lakote. Ta smrt se jim je zdela še vedno počasnejša in manj gotova kakor nakraten pogin na vešalih. Oblegale! so zajeli zdajpazdaj šele, ki so jih pošiljali Rochellanci Buckinghamu, ali ogleduhe, ki jih je pošiljal Buckingham Rochellancem. V obeh slučajih je bila obsodba hitro končana. Gospod kardinal je izrekel samo besedici: Na vešala! Povabili so kralja, da je tudi gledal obešanje. Kralj je prihajal utrujen, in odločili so mu prostor, s katerega je mogel opazovati vse podrobnosti toga dogodka: to ga je vselej nekoliko razvedrilo in ga pripravilo k temu, da je mirno trpel obleganje; toda to mu ni pregnalo strašnega dolgčasa, ki ga je mučil, in vsak trenotek je govoril o tem, da se vrne v Pariš, tako da bi bila Njegova Eminenca kljub svoji iznajdljivosti v veliki zadregi, če bi ne bilo selov in ogleduhov. Vendar je potekal čas, in Rochellanci se niso udali: poslednji sel, ki so ga ujeli, je imel pri sebi pismo. To pismo je imelo sicer povedati Buckinghamu, da je mesto v največji sili; toda mesto dostavka : »če ne pride Vaša pomoč tekom štirinajstih dnij, se udarno,« je stalo čisto priprosto: »če ne pride Vaša pomoč tekom štirinajstih dnij, nas najde pri svojem prihodu vse sestradane.« Rochellanci so upali torej samo na Buekinghama. Buckingham je bil njihov Mesija. Bilo je jasno, če izvedo na kak način, da ne morejo več računati na Buekinghama, da jih zapusti z njihovim upanjem tudi njihov pogum. | Pričakoval je torej z veliko nestrpnostjo poročil iz Anglije, ki bi mu povedala, da Buckingham ne pride. Vprašanje, če bi se ne bilo mogoče polastiti mesta z naskokom, katero so večkrat razpravljali v kraljevem svetu, so pustili vsakokrat nerešeno; prvič se je zdelo, da mesta ni mogoče osvojiti; poleg tega je vedel kardinal kljub vsem svojim besedam predobro, da bi groza nad klanjem v boju Francozov proti Francozom potisnila politiko za šestdeset let nazaj, in kardinal je bil tedaj to, kar nazivarno danes z besedo naprednjak. Res bi bilo pustošenje La Ro-chellea in smrt treh ali štirih tisoč hugenotov, ki bi se bili pustili usmrtiti, leta 1628. podobno pariški sve-tojernejski noči iz leta 1572.; in to skrajno sredstvo, kateremu kralj kot dober katoličan ni nikakor naspro* toval, so opustili poleg tega tudi zato, ker sta se generala, vodeča obleganje, izrazila, da je La Rochelle mogoče osvojiti samo z lakoto. Kardinal se ni mogel oprostiti strahu, s katerim ga je navdala njegova strašna poslanica, kajti tudi on je spoznal nenavadno nastopanje te ženske, ki je bila zdaj kača, zdaj le vin j a. Ali ga je izdala? Ali je mrtva? Vsekakor jo je poznal dovolj, da je vedel, da brez velikih ovir ni postala nedejavna, in naj že dela zanj ali proti njemu, naj bode že njegova prijateljica ali sovražnica. Toda od kod naj bi bile prišle te ovire ? Tega seveda ni mogel vedeti. Sicer pa je računal na miladv, in je ime! za to vzroka dovolj. V preteklosti te ženske je slutil strašne stvari, katere je mogel prikriti samo njegov rudeči plašč; in opazil je, da je ta ženska iz tega ali onega vzroka njegova, ker v nevarnosti, ki ji je pretila, ni mogla najti močnejše opore kakor njega. Odločil se jg torej, nadaljevati boj popolnoma na svojo pest in pričakovati vsakega vspeha, ki ga priborijo drugi, samo na način, kakor pričakujemo slučaje usode. Zato je nadaljeval znameniti nasip, ki je imel pahniti La Rochelle v stradanje. Zdajpazdaj se je ozrl na to nesrečno mesto, ki je hranilo v sebi toliko silne bede in tako mnoge junaške kreposti; in pri spominu na Ludovika XI., svojega političnega prednika, se je spomnil maksime: »Deli in vladaj!« Ko je oblegal Henrik IV. Pariš, je dal metati čez obzidje kruh in živež; kardinal je dal nibiati čez obzidje majhne listke, na katerih jim je pravil, kako krivično, sebično in barbarsko je postopanje njihovih voditeljev: da imajo ti voditelji nakopičene množice žita in ga ne razdelijo, da so tega načela—kajti tudi oni imajo načela, — da ni mnogo na tem, Če poginejo žene, otroci in starci, samo da ostanejo možje, braneči njihove zidove, močni in zdravi. Kljub temu, da se to načelo še ni splošno priznavalo, je vendar prošlo že iz teorije v prakso. Toda listki so imeli do- Priloga „Spt8" it. a i dne 13. aprila 190*. da nima nic, napovedujejo mu bankerot, naštevajo straS&e dolgove— sedaj pa je velik bogatin! Kdo more smatrati to Gregorčičevo klobasarijo, ki sliši na ime .Gorica*, še za resen list? I Pa tudi v gospoda drž. poslanca O. Gabrščeka so se začeli v zadnjem času zaletavati. Neki, prismojenec v gorah je bil vprar Sal na nekem shodu celo, kje da je, in dr. Gregorčič je to z vidnim veseljem priobčil v svoji »Gorici", v drugi posebni notici pa pohvalil istočasno samega sebe, da je pripomogel do nekih olajšav kuharjem žganja. Da ga ni sram tega brezdelnega CloveSal — Take izbruhe ima gospod O. Gabršček v zahvalo, ker tako izdatno podpira »Šolski dom*. Dr. Gregorčič mu .kvitira* sprejeme v obliki žalitev v svojem listu .Gorica". Smrtim bosa. — Dne 2. t. m. je nenadoma umrl gospod Josip Kurelič, posestnik in predsddnik občinskega upravnega sveta v Pičnu, Pokojni se je vozil iz Pična v Pazin. j Mejpotoma se mu je konj splašil, vsled česar se je kočija zvrnila po strmini v jamo. Kurelič se je dvignil in se povrnil domov. Mej tem pa, ko je pripovedoval o nesreči, iiu je prišlo slabo in na mestu je izdihnil dušo. Pokojnik je bil brat župana pazinskega, dr. Širne Kureliča. Smrt njegova pomenja nenadomestno izgubo za vso spoštovano rodbino, a tudi hud udarec za našo narodno stvar v Istri. Nagloma je umrl včeraj dopoludne g. Ernesto de Bassa, podtajnik v tukajšnji trgovski in obrtni zbornici. Ko je šel po ulici Blorell«, se je zgrudil na tla. Prenesli so ga v Škertovo tiskarno, kjer pa je umrl, zadet od kapi. Pokojni je bil tudi tajnik v tuk. gledališču, radi tega so opustili sinočnjc predstavo v gledališču. Svoj čas je sodeloval pri lislu ,L'Isonzo", Živel je dolgo časa tudi v Italiji. Tržaški .Ploeolo" pa katoliška cerkev. — Tisti, ki diktira, kaj mora delati sveta in nezmotljiva katoliška cerkev v tržaški škofiji, da so Lahi zadovoljni, je Ži-dovčič sPiccoIo". Vanj se stekajo vse pritožbe proti ostanku. staroslovenske božje službe in on vpliva, kje imajo bili sredi Slovanov postavljeni laški duhovniki, ki ne umejc slovanskega jezika. Tudi »Lega* skrbi za du-hovski naraščaj v smislu raznarodevalne politike. .Piccolo* hrepeni po takih časih, da se prežene staroslovenščina popolnoma iz cerkva ter da pridejo vse duhovniške službe v roke laškega duha nasičenih duhovnikov, tako da pride raznarodevanje iz cerkve v polni cvet. Lahi zahtevajo, da jim pomaga katoliška cer-ker polaščevati Slovane, in to se godi že sedaj v jako veliki meri, alt hočejo še več. Zategadel pa grabijo po vseh sredstvih ter hočejo, da se uvede takoj tudi med nami kaka reč, ako se je uvedla kje drugje, pa bi bila sposobna služiti njihovim namenoi» Papež Pij X. je usedel apostolsko vizitacijo za Italijo. Ta vizitacija ima namen, poslušati pri- tožbe vernikov proti duhovnikom in škofom ter sprejemati njihove razne želje. Po tejvi-zitaciji je pograbil »Piccolo" ter želi, da bi se uvedla tudi v tržaški škofiji. Brenči mu namreč po glavi zopet slovanska agitacija. .Piccolo* bi rad potom take vizitacije odpravil slovensko bogoslužje pa slovanske duhovnike. 3^bjy^sk^ ljudi ter jih drago podkupa-vali, 3aw"le zahtevali fa'ke "cfihftvnike ter odpravo slovanščine iz cerkve 1 Ali zdi se nam, da take vizitacije v tržaško-koperski škofiji sploh ni treba več, kajti boljšega moža v svoje namene nego je škof Nagi, Lahi niso mogli dobiti. On uresničuje vse njihove želje na prefrigan način ter sploh ni storil še nič takega, dr br bili le malce po-^ godrnjali proti njemu. Nasprotno ga celo že kar javno hvalijo, in kr izraža „Piccolo* željo po apostolski vizitaciji, piše, da v tržaški škofiji se je v zadnjih časih spremenila marsikaka reč na bolje, aH ne more se še reči, da bi bila reforma dokončana.., Prepričani smo, da taka apostolska vizitacija kakor v Italiji je potrebna v raarsi-kaki škofiji prav nujno, ako bi se uvedla v tržaško-koperski, tedaj bi imela popolnoma političen značaj. Tam je ni potreba, saj Nagi že dela tako, in skonča svoje delo brez apostolske vizitacije. Žilostno pa je to, da ni prav nikakega gibanja proti Naglovim nakanam, vse miruje in počiva, Nagi pa dela, kar hoče. Ce pojde njegovo delo tako naprej, te- ] daj bo nam škodoval v narodnem oziru v enem letu več nego vsi drugi Lahi v desetih I Z vlaka je padel v soboto neki Al. Tonin, star nad 50 let, doma iz kraljestva. V Tržiču je stopil na vlak malo natrkan, med potjo pa šel iz vagona lovit zrak, ali pri tem se je opotekel ter pade). K sreči pa se je le nekaj opraskal po obrazu ter poškodoval malo na desni nogi. Vrnil se je potem v Tržič, kjer je dobil zdravniško pomoč. O dopolnilni deMuoiborakl volltvl na Gorenjskem piše tudi .Gorica*, rekoč, da kaže razmerje glasov, da je bil tu kak pritisk (namreč pritisk duhovščine) popolnoma nepotreben.... N6, tega mnenja pač niso duhovniki na Gorenjskem v volilnih okrajih, kajti ti so gibali in migali ob volitvah, da je bilo kaj. Spovednico in lečo so zlorabljali za volitev pa po hišah so hodil* ter obdeiavali može in žene, da se mora voliti le farov-škega kandidata Demšarja. Na vse načine, tudi najgrše, so vplivali na volilce, in na dan volitev so bili vsi na voliščih. Pritisk je bil nečuven, in pritiskali so vsi ves zadnji čas in na dan volitve. To je dejstvo, katerega ne more nihče utajiti. Pa tudi potrebovali so takega pritiska, kajti drugače bi bil dobil kandidat neodvisnih kmetov najmanj še kakih 600 glasov. Voliici so se uda-jali pritisku in faravžev, zato pa je sedaj po omenjenem volilnem okraju premnogo klet-vin na — farje! Nesreča. — V bližini Skopega na Krasu je imel iti neki voz z dvema ženskama z Vipavskega čez tir, kateri delajo tam za novo železnico. Tam že vozijo z vozovi po tiru, radi tega je paznik opozoril voznika, naj pazi ter naj počaka. Ali voznik je pognal konja. Nesreča je hotela, da so prav v tistem hipu pridrdrali nekateri vozovi navzdol ter se zaleteli v voz. Ena ženska je ostala mrtva, druga težko ranjena. Vozniku se ni zgodilo nič. Pomlloščen Je Vincenc Vončina, ki je bil radi tega, ker je ubil svojo ženo, od porotne sodnije v Gorici obsojen na smrt, na 16 letno ječo. .Brlškolo« sta Iigrala. — .Pri Matevžu" na Cingrafu sta igrala .briškolo* dva strastna kvartača._ Eden jszgubaval, drugi dobival. Zguba je znašala 49 K. Drugi dan sta šla k »Bajti". Tu pa je dobil oni prvi 6 K. Od tam sta šla spet k .Matevžu" na Cingraf. Tam je prvi spet zgubaval. Zgubil je 20 K. Seveda je bil goreč in razvnet. Od tam sta šla v neko gostilno v ulici proti Soškemu mostu, kjer je oni prvi, ki se imenuje Anton, zopet zgubil 6 K. Ali tu kar na-krat reče, da je manjkal v igri .kralj denar-ski" in pa .petika baštonova". Nastal je mučen treuotek. Preštel je karte ter videl, da dveh ni I Na to mu je oni drugi, ki se imenuje .Luiž", obstal, da ga je goljufal. Imel je dve karti v žepu in s tistima manipuliral tako, da je dobival, oni pa zgubaval. Ta je j hotel nazaj ves denar, ali dal mu je le 32 K, kolikor je imel pri sebi. Na to je šel ogoljufani to reč naznanit policiji. I Ropretič topet pred sodnljo? — Baje prideta Ropretič in Giulio, o katerih novi obsodbi smo pred kratkim poročali, zopet pred sodnijo, kajti Giulio je napovedal nove tatvine, katere je izvršila Ropretič v neki cerkvi v Ljubljani. Dre nri ukradeni. — Dva Laha iz kraljestva sta stala v soboto v cirkusu Za-vatta ter se zabavala. Ko pa je bilo zabave konec ter sta prišla na zrak, sta zapazila, I da nimata več svojih ur. Enemu je manjkala tudi verižica, drugemu samo ura. Tat ! vino sta naznanila takoj policiji. V nedeljo zjutraj sta videla dva moža v ulici Grabeč (Grabizio!!), kako sta dva mladeniča nekaj iskala po zemljišču v bližini ceste. Ona dva sta se jimr •'•'bližala ter ju vprašala, kaj delata, ali o ira nista dobila, marveč sta se tista dva mladeniča odstranila. Ko sta odšla, sta začela pa ta dva iskati, in našla sta v zemlji skriti dve uri. Prišla je policija, ki je spoznala, da sta to uri onih dveh Lahov, ki sta bila okradena v soboto v cirkusu. Sodi se, da sta izvršila to tatvino Livelič Angel iz Trsta, pristojen v Gorico, mornar, rojen I. 1879. in Glešič Artur, mehanik, rojen 1. 1880. v Trstu, pristojen pa v Črniče. Ta dva človeka so prignali v soboto v Gorico, ker sta izgnana iz Trsta. Dimnikarji v Gorici so bili sestavili za svoje delovanje načrt, po katerem so razdelili mesto v 6 okrajev ter postavili stalno tarifo za privatnike in za industrijce. To so storili v sporazumljenju z magistratom. Sedaj se nahaja vloga v trgovski in obrtni zbornici, da pove svoje mnenje. Zgorel Je hlev Ant. Zuljana v Kozarii št. 21., s hlevom pa tudi seno in nekoliko vinske posode. Zuljan je* zavarovan pri .Slaviji*. V Kostanjevici, na Krasu je zgorel hlev s senom nosestniku Ant. Frančeškinu. Pelagra. — V Furianiji odpirajo sedaj za dobo najdlje 50 dnij kuhinje, iz katerih dobivajo hrano bolniki, ki trpe na pelagri. Sicer se ta način odpomoči dobro obnaša, ali število bolnih na pelagri je vendarle veliko ter se po nekaterih krajih množi.----------- Vos gnoja je peljal v ponedeljek neki laški kmet iz hiše na tekališču Fr. Jos., kjer prebiva goriški župan, in sicer je peljal zjutraj ob 61/«- Prepovedano pa je voziti gnoj pred 10. uro zvečer in po 5. uri zjutraj. Peljal je po tekališču Fr. J. naprej mimo kavarne Corso, pa ga nihče ni vstavil. Naš poročevalec pravi, da ko bi bil Slovenec, bi ga bili hitro prijeli, Lahu pa se ni treba brigati za točna določila. Slovenski tehni&kl slovar, — Odbor .Slovenske Matice" je sklenil v svoji zadnji seji, da prične akcijo za izdajo slovenskega tehničnega slovarja. V pripravljavni odbor so bili izvoljeni: ravnatelja Šubic in Sene-kovič ter profesorji Bartel, dr. Ilešič in Ple-teršnik. »Kmetska Čitalnica" t Podmelcu vabi na veselico, katero priredi v nedeljo dne 17. aprila 1904. Vspored: i. .Naprej zastava Slave*, tamburanje, M. pl. Farkaš. 2. Nagovor. 8. .Potoki tecite", mešan zbor, Jan. Laharnar, 4. Deklamacija: .Velikonočna", S. Gregorčič. 5. Polka iz operete .Jamska Ivanka", tamburanje, H. Vogrič, 6. Igra: .Eno uro doktor". 7. »Venček narodnih pesnij", mešan zbor, Jan. Laharnar. 8. .Roža*, mešan zbor, Jan. Laharnar. 9. Srečkanje. Po veseli: Prosta zabava. Vstopnina za osebo 30 vinarjev. Začetek točno ob 7. in pol ur» zvečer. K mnogobrojni udeležbi uljudno vabi čitalnični odbor. Trotoarja manjka v Gorici pred mnogimi, zlasti novimi hišami. Zato je izdal sedaj n>n'' uat ukaz, da se ima napraviti trotoar nemudoma, in ako bi se gospodarji protivili, ga napravi pa magistrat na njihove troške. Manjka ga baje za kakih 10.000 m. .Matične knjige" so ravnokar dospele ter se jih dobi pri g. M. Koršiču v Čitalnici, kjer se tudi ob jednera lahko obnovi naročnino za prihodnje leto. Popravek. — V uvodnem članku je ostala tiskovna pomota antimurale. Citati je pravilno antemurale. Javni ples priredijo fantje v Ozeljanu dne 17. t. m. pri Štefanu Špacapanu na Otavi. Svirala bode godba iz Prvačine, bro-ječa 16 mož. Zvečer bode umetno rasvetljeno. Listnica. — G. dop. iz D. Dopis priobčimo prihodnjič. Hvala! kazati njegovo škodljivost. Listki so spominjali može, da so ti otroci, te ženske, ti starci, ki jih puste umirati, njihovi sinovi, njihove soproge, njihovi očetje; pravičnejše bi bilo, da bi zadel vsakega delež splošne bede, da pridejo v jednakem položaju do jednakih sklepov. Ti listki so vresničili nade svojega očeta v toliko, da se je pričelo veliko število prebivalcev osebno pogajati s francosko armado. Toda v trenotku, ko je pričenjal kardinal že žeti sadove svoje setve in si je že čestital na tem sredstvu, se je kljub veliki pazljivosti Bassompierrea, Schomberga in vojvode d'Angouleme, na katere je pazil zopet kardinal, posrečilo nekemu Rochellancu na Bog ve kakšen način, da se je ukradel skozi vrste kraljeve vojske v mesto. Prihajal je iz Portsmoutha in trdil, da je videl tain močno ladijevje, ki je pripravljeno, da odpluje še prej nego v osmih dneh. Da, še več: Buckingham je naznanil županu, da hoče napovedati velika liga Franciji vojno: kraljevska, cesarska in španska armada prično zajedno pustošiti kraljestvo; to pismo se je prečitalo javno na vseh trgih, na cestne vogale so nabili njegove prepise, in celo oni, ki so se Že pričeli pogajati, so pogajanja zopet prekinili, odločeni, da počakajo te tako hrupno naznanjene pomoči. Ta nepričakovani dogodek je navdal Riehelieuja zopet s prejšnjim nemirom in ga prisilil, da je obrnil oči v noči na obal onstran morja. Kraljeva armada, ki ni imela skrbij svojega jedi-nega in resničnega poveljnika, je živela med tem prav veselo; v taboru ni nedostajalo živeža in prav tako tudi ne denarja; vsi oddelki so tekmovali v drznosti in veselosti. Loviti in obešati vohune, izvrševati drzna podjetja na nasipu in na morju, izmišljati in delati neumnosti, to so bile stvari, s katerimi si je krajšala! armada dolge dneve, kajti dolgi so bili, in sicer ne samo za Rocheilance, ki sta jih mučila glad in strah pred bodočnostjo, ampak tudi za kardinala, ki jih jej tako živahno blokiral. Če je kardinalu, ki je sedel vedno na konju kakor najnižji orožnik armade, plaval zdajpazdaj njegov zamišljeni pogled po teh napravah, ki so rastle za njegovo hrepenenje mnogo prepočasi in ki so jih i stavili pod njegovim vodstvom inženirji, katere je dal poklicati iz vseh kotov kraljestva Francije. *ti če je! srečal pri tem kakega mušketirja iz stotnijb de "r<5-ville, je zajezdil proti njemu ter ga pogledal na nenavaden način, in ko je spoznal, da ne pripada našim Štirim mušketirjem, so splavali njegovi bistri pogledi in njegove velike misli v drugo smer. Nekega dne, ko je mučil kardinala neizmeren dolgčas, ko je bil brez vsakega upanja na pogajanja z mestom, brez vsakih poročil iz Anglije, je odjezdil na izprehod, zgolj z namenom, jezditi na izprehod, in pri tem sta ga spremljala, samo Gahusac in La Hou-diniere. Ko je jezdil na obrežju in spajal brezkončnost svojih mislij z brezkončnostjo oceana, dospe počasnih korakov na vzvišeno mesto, s katerega opazi za grmom na pesku ležati sedem mož, ki so bili obkoljeni od praznih steklenic in so se solnčili, kar je bilo možno v tem letnem času le redkokrat. Štirje izmed teh mož so bili naši štirje mušketirji, ki so hoteli-pravkar poslušati čitanje pisma, katero je dobil jeden izmed njih. To pismo je bilo tako važno, da so pustili svoje karte in kocke na bobnu in hoteli poslušati. Ostali trije so poskušali odmašiti opleteno steklenico: bili so sluge teh gospodov. Kardinal je bil, kakor rečeno, slabe volje, in če je bil v takem stanju, je ni bilo stvari, ki bi ga razdra- žila bolj nego veselost drugih. Poleg tega je prihajal vedno na nenavadno misel, da je vzroka njegove žalosti krivo veselje drugih. La Houdiniere-u in Cahu-sacu da znamenje, naj obstaneta, sam pa stopi s konja ter se približa tem sumljivim veseljakom, mislč, da mu bode s pomočjo peska, ki napravi njegove korake neslišne, in s pomočjo grmovja, ki zakrije njegov prihod, mogoče vjeti nekaj besed te zabave, ki je bila videti tako zanimiva. Samo še deset korakov od grmovja spozna blebetavega Gaskonca, in vedoč, da so ti možje mušketirji, ne dvomi niti hip, da so ostali trije pač takozvani nerazdružljivi, to se pravi Athos, Porthos in Aramis. Lahko si je predstavljati njegovo poželjenje, da bi poslušal pogovor iz tega skrivališča; njegove oči dobe* nenavaden izraz, in kakor tiger se bliža grmovju; toda ne more še slišati več nego posamezne besede brez določenega smisla, ko ga pretrese glasen in kratek vsklik, ki vzbudi objednem tudi pozornost mušketirjev. Častnik!« zakliče Grimand. »Zdi se mi, da govoriš, dečko,« pravi Athos, se dvigne z jednim komolcem od tal ter pogleda Gri-manda s plamenečimi očmi. In Grimand ne pristavi nobene besede več, ampak samo pokaže s prstom proti grmovju, hote" izdati s . tem kardinala in njegovo spremstvo. Kakor bi trenil, so Štirje mušketirji na nogah in pozdravijo spoštljivo. • , Kardinal je videti besen. »Zdi se mi, da si gospodje mušketirji nastavljajo straže,« pravi. »Ali nas napada Anglija na kopnem, ali pa se morda smatrajo mušketirji za višje Častnike?« »Monseigneur,« odvrne Athos, kajti v splošni zmešnjavi ostaneta samo njemu mir in hladnokrvnost 40.000 kron znaša glavni dobitek srečk za gorka zatočišča. Opozarjamo, da bodesrečkanje nepreklicno 23. aprila 1904. Pn7nt*f Samo Templjev in Stvria-rtllill ! vrelec sta postavno zavarovana kisla studenca! Vse druge izdelke, kateri ne nosijo znamenja .Templjev« vrelec ali ,Styria*-vrelec ter se nahajajo kot ponarejeni v trgovinah, naj se ne sprejema. Oskrbrišftvo tiogaSklh vrelcev. Razgled po svetu, Državni »bor bo sklican na dan 19. ali pa 23. t. m. Sestanek ministrov t Opatiji. — Vojna ladija .Dogali" z laškim ministrom ThVonijem se je vsidrala pred Opatijo ob 2. uri v soboto popolunoči. Ob 8. uri zjutraj je šel na ladijo vojvoda d' A varna; na to je prišel ob 9. uri sekcijski svetnik baron Ga-gern pozdravit ministra v imenu grofa Ga-juchovskega. Točno ob 10. uri sta se pripeljala minister Tittoni in vojvoda d'Avarna v dvorec Flora obiskat grofa Goluehovskega. — Namestnik je obiskal ministra Tittonija na krova vojne ladije .Dogali*, potem pa poslanika vojvodo d'Avarna v dvorcu Angio-lina. Grof in grofica Goess sta bila na obeda pri okrajnem glavarju Manussiju ter se vde-ležila v soboto zvečer dineja pri grofa Go-luchovrskem. Vkljub vsem oporekanjem so politični krogi prepričani, da je sestanek italijanskega in avstro-ogerskega ministra zunanjih zadev velikega političnega pomena. V prvi vrsti sta ministra razpravljala o balkanskem vprašanju. Da so prišle na vrsto tudi trgovinske politične razmere med obema državama, je razvidno že iz dejstva, ker se je pridružil konferencam tudi avstrijski trgovinski minister baron Call. — »Gazzetta di Venezia* piše z ozirom na ministerski sestanek, da ima Italija zadnja leta mnogo vzrokov, daje nezadovoljna (?) z avstrijsko vlado. Niti glede italijanskega vseučilišča v Trstu niti glede trgovinske zveze ni Avstrija storila, kar bi bila lahko storila. Zato bo Tittoni grofu Go-luchowskema vljudno, pa vendar jasno povedal, da je treba imeti potrebne ozire za italijansko vlado in italijansko ljudstvo. Glede Balkana pa piše list, da bo Tittoni istotako odločno povdatjal, da ima tudi Italija tam doli svoje interese za bodočnost.* Društvo .Vesna* na Dunaju naznanja, da si je najelo s prvim aprilom društveno stanovanje. Pri tej priliki prosi podpisani odbor vse stare podpornike naj blagovolijo ponoviti podpornino, K 5 — za tekoči M. društveni tečaj. Pro3i pa tudi vse prijatelje društva, naj pošljeje društvu, ki je v jako slabih gmotnih razmerah, blagohotnih podpor v gotovini ali pa knjig za društveno knjižnico. Društveni naslov je: m. 8. Thon-gasse No. 10. Društvo .Vesna* na Dunaju priredi svoj n. redni občni zbor 16. IV. 1904. v restavraciji Richter, Dunaj III. Rennweg 3. Dnevni red: 1. Citanje zapisnika zadnjega izvanrednega obč. zb. 2. Odborovo poročilo. 3. Por. odsekov. 4. Slučajnosti. Napad na Španskega kralja demen-tujejo. Pravijo, da je počila petarda daleč proč od kraljevega stanovanja ter da ni govora o nikakem napadu, pač pa je bil sprejet z velikim entuzijazmom. Napaden Španski min. predsednik. — Ko je šel Maura, španski min. preds. iz cerkve v Barceloni, je skočil k njemu v voz neki G. Michel Artal ter ga napadel. Zabodel ga je z nožem v rebra. Rana je dolga 2 cm. Napadalec je anarhist. VsenemSkl poslanec Schreiter t Trstn. — Razni nemškonacijonalni listi so bili prinesli te dni to-le poročilo iz Trsta: .V ponedeljek zvečer je došel v Trst državni poslance Schreiter (WoIfova skupina). Na kolodvoru ga je sprejelo več vsenemškth pristašev. Naslednjega dne si je poslanec Schreiter ogledal mesto, Miramar in Opčine ter je obiskal nemško državno ljudsko in meščansko šolo na Lipskem trgu. Obisk je trajal dlje časa. Zvečer je bil v gostilni »Ein-tracht" domač sestanek, katerega se je udeležilo kakih sto nemških sorojakov. Gospod Pogatschnigg je zaklical pos;. Schreiterju dobrodošlico na obali Adrije. Državni poslanec Schreiter se je zahvalil na prijaznem vspre-jetnu ter je slikal boj proti nikdar sitemu Češtvu in brezobzirnost in solidarnost naših narodnih sovražnikov. Govoril je za radikal-nejo vzgojo naše mladine in je izjavil končno, kaj treba umevati pod vsenemško. Temu s ,heil* klici vsprejetemu govoru so sledile pesem ,Wenn alle untreu werden*. .Bis-marck-Lied" in ,Wacht am Rhein*. Mej tem je eden učiteljev, kakor zastopnik stanu, ki vzgaja narod, slavil drž. poslanca Schreiterja. Prof. Stark, načelnik društva .Deutschcs Haus", je prosil poslanca, naj soplemenjake na severu interesira za dom tržaških Nemcev, kiLse ima zgraditi. G. Waldl je izražal željo, da bi vsi narodni poslanci, ko prihajajo v Trst, obiskovali svoje tamošnje soplemenjake, in g. prof. Unterborcher se je spominjal nemške ljudske šole, ki se ima zgraditi v Skednju. V svojem zaključnem govoru je povdarjal gospod Ph. Maver potrebo nemško-političnega društva v Trstu. Večer je bil zaključen s pesmijo .Deutschland uber alles*. Laški senator Mlraglla se je posvetoval dlje časa na Dunaju in v Budimpešti glede novih trgovinskih pogodeb, med katerimi igra vinska klavzula svojo veliko vlogo. Miraglia je brzojavil v Rim, da je na tem, da se reši vprašanje o vinu povoljno za Italijo. Z druge strani pa se zatrjuje, da so se pri pogodbah glede vina zastopniki Avstro-Ogrske držali strogo čuvanja domačih inte- teresov, da pa se je dognal raodus, s katerim se zadovolji tudi Italija! Strajk slaSClčarjer. — Iz Budimpešte javljajo dne 10. t. m.: Vsi slaščičarski pomočniki so začeli danes štrajkati. Slaščičarne so priobčile na prodajalnicah oglase, da se je vstavilo delo radi previsokih zahtev pomočnikov. Slaščičarne so bile po dnevu prazne. Sneg v april«. — Iz raznih strani, tako iz Tirolske, zgornega Avstrijskega, Češke in Nemčije, prihajajo vesti, da je v zadnjih dneh zapadlo mnogo snega. V Inomostu je n. pr. snežilo nepretrgoma 20 ur. Tatvine v muejn. — Iz Neapelja javljajo, da je zmanjkalo v tamkajšnjem muzeju več dragocenih predmetov v vrednosti kakih 300.000 lir. Sodi se, da so bile te tatvine izvršene pod naučnim ministrom Nasijem. Pravoslavna cerkev v Jokohaml porašena. — Kakor smo v tem listu že poročali, je na Japonskem približno 30.000 pravoslavnih vernikov, katerem je na čelu stari ruski vladika Nikolaj. Sedaj poročajo iz Tokija, da je japonska sodrga porušila nedaleč od mesta Jokoharaa rusko pravoslavno cerkev in mnogo hiš. Plovni kanal med Dunajem In Trstom? — Dr. V. Wagner, obč. svetnik v Pragi, je izdelal nekako spomenico, v kateri povdarja veliko gospodarsko važnost ter skuša dokazati tudi, da se izplača, ako se napravi plovni kanal med Dunajem in Trstom. To pisanje imajo sedaj na Dunaju v občinskem svetu. 59.800 vre« rlža je prišlo v nedeljo v Trst po angleškem parniku .Jumna* iz Ba-seina in Port-Saida. V Kotoru se je bil vstavil laiki par-nik .Molfetta". Avslr. žandarmerija je hotela preiskati parnik, ne da bi odložila orožje. Kapitan pa se je temu protivil ter se udal šele, ko je rekla žendarmerija, da začne streljati ter je poklicala oddelek vojaštva. Laška vlada je baje takoj uvedla preiskavo o tem slučaju ter bo baje zahtevala zadoščenje. Tudi avstr. vlada je uvedla preiskavo. Značilen pojav. — Reški ,?<-¦' Ust* javlja: Na razsvetljavi v Opatiji < iom bivanja cesarjevega je pošiljal parnik .iLlčre* z električnimi reflektorjem na Opatijo in TJčko rudeče, bele in zelene žarke — ma-djarsko trobojnico. Hrvatskim šolskim otrokom so pa zabraniii nositi hrvatske troboj-nice! Sleparije Nasijeve. — Preiskava proti sleparijam bivšega naučnega ministra Nasija spravlja vedno več zanimivosti na dan. Tako se je našlo, da so iz fonda za podporo učiteljskih vdov in sirot dobivale redne mesečne dohodke: ena likarica perila, ena služkinja, ena koncertna pevka in ena ¦— babica. Zopet druga oseba je dobivala mesečno podporo s klasično opazko ,e raorta* (mrtva je) t Kako toplo se je minister brigal za; svoj. volilni okraj Trapanr, dokazujejo bogate poSi-Ijatve dragocenih zbirk in slik v to mestece; Nadalje je ustanovil v Trapaniju višjo tehnično šolo z 38 profesorji za 112 učencev in mornarsko šolo s 24 profesorji za — 29 učencev. Seveda so Trapanezi z navdušenjem vedno volili Nasija v parlament Velik poiar je divjal na L>uo»3gra-škem v kraju Gjerogj-Šarhegv ter uničil 160 hiš z blagom in živino. Dnevni opravki Japonskega vojaka. — Pozimi vstanejo japonski vojaki ob 5. poleti ob 4. uri zjutraj. Četrt ure pozneje že pripravjajo zajtrk: riž, sočivje, mrzlo meso in dve časi čaja. Ob 6. uri se prično vaje. Vsake pol ure pet minut odmora. Tekom enega leta izstreli vsak vojak 250 ostrih strelov. Opoludne je ravno tak obed, kakor zjutraj. Vsak drag dan dobi vojaštvo mesto mesa ribe. Od poludne do 2. ure je odmor ali notranja služba. Od 2. do 6. ure zvečer so zopet vaje, nakar sledi večerja. Namesto riža v najnovejšem času vojaki dobe zvečer ržen kruh. Od 7. do 9. ure zvečer je izhod. Mej manevri je služba jako trda; hrana obstoji takrat iz polne pesti riža in neke omake. Za ruski vojni fond. — Mnogo pe-trograjskih klubov je sklenilo, da prostovoljno obdačijo vsak zavoj igralnih kart s 25 ko-pejkami za vojni sklad. Drugi kljubi so zopet sklenili, da izroče temu skladu vse globe, ki jih plačajo igralci. V ta namen so se globe povišale. Na ta način dobi vojni sklad lepe svote, ako se ta običaj vpelje po celi Rusiji. Vedeti je namreč treba, da se je lani prodalo v Rusiji 563.596 zavojev kart za 3,609.365 rubljev. Ako se vsak zavoj obdači z 20 kopeikami, znaša to svoto 1,692.650 rubljev. Plače In pokojnine v japonski vojski. — Plača japonskih vojakov in častnikov je majhna, a pokojnina še neznatnejša. Za vz-državanje izsluženih vojakov in njihovih po-temcev obstoje 3 razredi. V prvi razred spadajo žene in otroci v vojni padlih vojakov; v drugi spadajo tisti, ki <- ponesrečili v službi; v tretji razred so uvrščeni še le in-validje. Pokojnine v 2. in 3. razredu so zelo nizke. Vdove in otroci prvega pokojninskega razreda dobivajo in sicer žene in otroci navadnega vojaka 36—86 jenov (1 srebrni jen je 5 kron), podčastnika 60—150 jenov, poročnika 180 jenov, nadporočnika 200 jenov, stotnika 300 jenov, majorja 450, podpolkovnika 600 in polkovnika 750 jenov. Vdova zgubi pa pokojnino, ako se zopet omoži. , Plače japonskih častnikov so malo večje. Neki japonski list pravi, da more malokateri stotnik primerno živeti. visokega gospoda, katera ga nista zapustila nikdar, I »Monseigneur, Če mušketirji niso v službi ali pa sol svojo službo končali, pijejo in kockajo ter so pri tem za svoje sluge zelo visoki častniki.« I »Sluge,« zamrmra kardinal, »sluge, ki imajo nalogo, opozoriti svoje gospode, de gre kdo mimo, niso | več sluge, ampak straže.« I »Vaša Eminenca pač uvidi, če bi ne bili tako previdni, da smo izpostavljeni nevarnosti, da vas pustimo iti mimo, ne da bi vam izkazali svoje spoštovanje ter se vam zahvalili za naklonjenost, ki ste nam jo izkazati s svojim prihodom. Ti si pravkar želel prilike, d'Artagnan,« nadaljuje Athos, «da bi se zahvalil! Monseigneurju; zdaj jo imaš, porabi jo.«/ Te besede so bile izgovorjene zono neomaliljivo hladnokrvnostjo in mirnostjo, ki je odlikovala Athosa v urah nevarnosti, in z ono uljudnostjo, ki mu je nadela v izvestnih trenotkih več veličastnosti nego rojenim kraljem. D'Artagnan se približa ter za jeclja nekaj besed zahvale, ki kmalu utihnejo pred temnimi kardinalo-vimi pogledi. »To je za stvar brez pomena, gospodje,« reče kardinal, katerega vse to ni moglo odvrniti od njegovega prvotnega namena, »to je za stvar brez pomena, gospodje; jaz nisem prijatelj tega, da navadni vojaki zategadel, ker imajo prednost, da služijo v privilegiranem oddelku, igrajo visoke gospode, in bojni red velja za nje prav tako kakor za druge.« Athos pusti, da kardinal stavek popolnoma konča, nato pa se pokloni v znamenje, da se strinja ž njim, in odgovori: »Zdi se mi, Monseigneur, da nismo na nikak način zanemarjali bojnega reda. V tem hipu nimamo službe in mislili smo, če nimamo službe, da moremo porabiti svoj Čas, kakor se nam zljubi. Če smo tako srečni, da nam hoče dati Vaša Eminenca kako povelje, smo pripravljeni pokoriti se vam. Saj vidite, Monseigneur,« nadaljuje Athos, nagubajo svoje čelo, kajti način izpovedovanja mu je pričel postajati nadležen, »da smo vzeli s seboj orožje, da moremo biti takoj pri roki.« In pri tem pokaže kardinalu Štiri muškete, postavljene v obliki piramide poleg bobna s kockami in kartami. »Vaša Eminenca more biti prepričana,« pristavi d'Artagnan, »da bi vam bili prišli naproti, če bi bili le mogli slutiti, da prihajate vi v tako majhnem spremstvu proti nam.« Kardinal ae vgrizne v svoje brke in ustnice. »Ali veste, kaki ste, ko tičite vedno skupaj, vedno zastraženi od svojih služabnikov?« pravi kardinal. »Videti ste kakor štirje zarotniki.« »Ah, kar se tiče tega, imate prav, Monseigneur,« pravi Athos, »in res smo se zarotili, kakor je mogla videti Vaša Eminenca oni dan po našem prvem sestanku. Samo da smo se zarotili zoper Rochellance.« »Ej, gospodje politiki,« odvrne kardinal in naguban« svoje čelo, »v vaših glavah bi bilo možno odkriti mnogo neznanih skrivnosti], če bi bilo mogoče v njih citati, kakor ste vi čitali pismo, katero ste pri mojem prihodu hitro skrili.« Athos silno zarudi in stopi za korak proti njegovi Eminenci. »Človek bi rekel, da nas res sumite, Monseigneur, in nas izprašujete kakor sodnik. Če je tako, naj se blagovoli Vaša Eminenca Izraziti določnejše, in vedeli bodemo, pri čem smo.« »In če bi vas izpraševal kakor sodnik,« odvrne kardinal, »pomnite, da sem izpraševal tudi druge, in so odgovarjali.« »Saj sem rekel tudi Vaši Eminenci, Monseigneur, da rabite samo vprašati, in mi bodemo odgovarjali.«* »Kakšno pismo je bilo to, gospod Aramis, katero ste hoteli citati, pa ste je hoteli skriti?« »Žensko pismo, Monseigneur.« «0, razumem,« pravi kardinal, »pri takih pismih je treba diskretnosti; toda izpovedniku jih je že mogoče pokazati, in kakor veste, sem jaz dobil blagoslove.« »Monseigneur,« pravi Athos z mirom, ki je bil tem strašn^ši, ker je lilo pri tem odgovoru za glavo, »pismo je/ pisa? * ženska, toda podpisana ni niti Marion de Lorme niti madame d'Aiguillon.« Kardinal prebledi kakor smrt, oči se mu zabli-skajo; obrne se, kakor bi hotel Cahusacii in La Hou-diniere-u nekaj ukazali. Athos zapazi to ter stopi za korak proti mušketam, po katerih se ozro trije prijatelji kakor možje, ki niso pripravljeni, da bi se dali zapreti. Kardinal je imel samo dva moža, mušketirjev je bilo, če jim prištejemo sluge, sedem: premišljal je, da bi bili stranki v boju še bolj nejednaki, če so Athos in njegovi tovariši res zarotniki; in zato se izpremeni vsa njegova jeza v smehljaj. »Prav, prav,« reče, »vi ste hrabri mladeniči; ponosni kakor solnce, zvesti tudi na skrivnem; v tem, da čuvate sebe, ko tako skrbno pazite na druge, pač ni nič hudega. Gospodje, noči, ko ste me spremili k »Rudečemu Golobu«, nisem pozabil. Če bi se imel na svojem današnjem potu bati kake nevarnosti, bi vas prosil za vaše spremstvo; ker pa se mi ni ničesar bati, ostanite, kjer ste, in končajte, kar ste pričeli s steklenicami, igro in pismom. Z Bogom, gospodjeU (Dalje pride.) Narodni shod t Samobora. — V Samoboru na Hrvatskem je nastala dne 10. t. m. na narodnem shodu nepopisna medsebojna rabuka. Predsednik, opozicijonalni poslanec Kiepah, je bil ranjen in s trudom rešen uboja. Mestni blagajnik Vukovlč je težko ranjen in orcpm. Slovenec Kogoj, skrit na rartvadki nosilnici, je izprosil na kolenih življenje. Duhovščina je. prva odnesla, pete in prepustila razdivjani narod brezciljnim strastem. Poslopje kotarske oblasti je bilo znotraj popolnoma razdejano, s petrolejem polito in zažgano; blagajna razbita in oropana, vsi akti so vniCeni. Istotako v poslopju pod-obcine Podvrh. Orozniško vojarno je reSil" oddelek topnicarjev,LPožarna^brambt je^de-laia v noe. OrožniStvo je stalo onemoglo, h Mirnovca dosli pe8 vojaki ondotne baterije. TopniCar Pernjak je bil ustreljen nesrečno iz lastne vrste.. DoSlo je vojaštvo iz Zagreba. Zdaj vlada mir. Verski prestopi Is narodnih nagibov. —- Dne 20. t. m. se zaftne pri sodišču v Marmsros-Szigelu kazenska razprava proti nekaterim slovaškim politikom, ki so razvili akcijo za prestop Slovakov v pravoslavje. Vzrok takemu gibanju je madjarizacija, ki jo hočejo uvesti napram Slovakom tudi potom cerkve. Za to gibanje sta vedela patrijarh. Brankovič in nadškof Bogdanovič. Istotako iz narodnih nagibov je izstopilo v gališki vasi Zalucze 580 Malorusov iz grško-katoliške v pravoslavno vero. KatollSko vseučilišče v Solnogradn. — V osrednjem odboru katoliškega vseuci-liscnega društva je večina za to, da se katoliško vseučilišče otvori 2e s šolskim letom 1904/5. aH pa vsaj drugo jesen. V prvi vrsti se priklopi že obstoječi bogoslovni fakulteti modroslovna fakulteta, za katero je baje dovolj »izbornih katoliških učenjakov*. Baš v tera vprašanju je nastala rooCna opozicija v katoliških krogih, ki zahtevajo, da se ali istočasno ustanovi tudi pravoatovna fakulteta, ali pa se naj s celo zadevo še pocuka. Bivša španska kraljica tafchela je umrla 9. t. m. habela II., Marija Uma, se je rodila tO. oktobra 1830. ter je sledila svojemu oCeit^ Ferdinandu VII. na prestolu dne 13. septembra 1833. ped varstvom svoje matere kraljice Marije Kristine. Revolucija je meseca septembra 1868. pregnala Izabelo iz Španska nakar se je leta 1870. odpovedala prestolu na korist svojemu sinu, poznejšemu španskemu kralju Alfonzu XII. (t 1886). Zadnja leta je bivala kraljica Izabela stalno v Parizu. Vojna med Rusi in Japonci. Baski Junaki. O boju pred Cemulpom smo poročali že svoj Cas, kolikor je bilo znano o njem. Sedaj pa popisuje ta boj v laškem listu .Malino* v Neaplju očividec, ki je videl na laški ladiji »Elba* ves dogodek. Najraznejši listi pona-tiskujejo ta popis, katerega podajemo v nastopnem tudi našim citateljem. »Matino* piše: Ko sta ob zori 9. fe- ' bruarja 1904. zapazili ruski bojni ladji i »Varjag" in .Korejec* sovražni namen ja- J ponskega brodovja, sta sklenili odpluti iz luke. Ob poludvanajstih sta dvignili sidre. I * Varjag* je plul prvi. Vsi smo bili prepri- j Cani, da se velikan pripravlja na samomor, j Mostovi nevtralnih ladij so bili mahoma na- j polnjeni. Urnebesni ,hura! hura!" klici so i zadoneli in veličastna ru ka himna je odme- ! vala po morski obali. Zrak je bil Cist, morje mirno. Namah je zavladala grobna tišina, vse ' je trepetalo in nestrpljivo Čakalo bodočih dogodkov. Ladji ste se ^aljili. Le semtertja so se še Culi zvoki ruske himne. Nakrat smo opazili na japonski admiralski oklopnici signale. To je bilo povelje, da se naj ruski ladji udaste t Za odgovor so se dvignile zastave na drogih in jamborih .Varjaga* in malega .Korejca*. Ponosno in veselo so plavali v zraku veliki ruski prapori. Ruski znaki so plapolali v vetru in se svetili v solncu ponosno, samozavestno. To je pomenilo boj. Kake štiri kilometre od pristraniškega nasipa se je pričel boj. Sedem japonskih oklopnic se je zagnalo za .Varjagom* in .Korejcem", Streli so padali kakor toča in uničili stranice, mostove in stolpe »Varjagove*. Krasna ladja je nakrat zginila v gosti megli Črnega dima, — a v kratkem se je zopet pokazala Črna, a žareCa na vseh krajih. Besno se ie branila vseh sovražnih napadov. Tresk«nje topov je odmevalo po hribih, dolinah, med gorami, v vseh zalivih in po celi okolici. Okoli .Varjaga* je morje kar vrelo. Rusi so uvideli, da jim ni rešitve. »Varjag« je krenil j proti luki. Zastava je še vedno ponosno plapolala na jamboru. Sedaj seje »Varjag* ; približal .Elbi«. Na krovu ni bilo videfci ži- ] vega bitja. Na mostovih kupi mrtvecev med bombami in granatami. Tuintam je še tlela kaka granata in kri je tekla v potokih, jne§jijoJ| ^ a Pokora. Dimniki so bili jraztrganCP^Š^^BpTff^^stolpov^B spuščale grgrajoCo vodo v ladjo, da se je polagoma nagnila na levo stran in se jela potapljati. Ropotanje strojev je ponehalo, culo se je samo stokanje,' obupni klici ranjencev. "Nevtralne ladje so takoj spustile v morje rešilnecolne, ki so brž odpluli .Varjagu« in »Korejcu* na pomoč. Slednji je bil skoro nepoškodovan, zakaj Japonci so streljali večinoma le na križarko. Rešilne akcije Japonci niso ovirali. Prvi, ki je skočil na krov .Varjaga«, je bil zdravnik „Elbe*. Na krovu ni bilo ne enega, ki bi ne bil ranjen. Obramba je bila junaška, titanskal Strašen pogledi Povsodi samo mrtveci in ranjenci! Povsodi smrt! Nabrali smo 100 ranjencev, kojih desetina je že umirala in jih spustili v svoj rešilni Čoln. Nekoji so vzeli sabo za spomin koščke potapljajoče se ladje in se ihte poslavljali od nje, Na mestu, kjer se je zvršila — žaloigra, se je potopil tudi .Varjag'. V istem hipu se je prikazalo na obzorju drugo japonsko brodovje, spremljano od množice transportnih ladij, in izkrcalo na korejska tla prve oddelke invazijske vojske. Vse rešilno -delo je vodil poveljnik .Korejca-. Ko je bilo končano, je odplul s svojo ladjo v majhen samoten zaliv. Nakrat se je nekaj zasvetilo na ladji, čul se je grozovit pok in »Korejec* je prenehal bili! Le posamezni košči ladje so še plavali po morski gladini. ...Korejec* se je sam končal, da ni prišel sovražniku v roke. To je bil junaški čin, dostojen, da bi se opeval v epopeji. Odlikovanja v ruski vojski. Poveljnik oklopnjače »Gosarevic* Gri-gorovic in poveljnik eskadre v Kv&ntungu Matuševic sta imenovana za svoje odlikovanje pred sovražnikom za kontreadmirala. Prvi je ob enem imenovan poveljnikom v Port Ar-turju. Poveljnikom oklopnjače .CesareviC* je pa imenovan kapitan Vasiljev. Podadmiral bkrvdlov je odlikovan redom Aleksandra Nevskega, general Stesel redom sv. Ane I. razreda. Minister za železnice knez Hilkov je prejel za vodstvo pri prevažanju vojaških Cet prek bajkalskega jezera red belega orla. Potovanje ruskega carja na bojišča. Varšavski dopisnik »Dziennika Poznan-skoga" piše o potovanju carja Nikolaja na bojišče tako-le: Razna znamenja kažejo, da misli car odpotovati na bojišCe. Najprej ostane v sibirskem mestu Irkutsku, a ko prične poletje ter skopni sneg in prične tudi prava vojna, poda se na bojišče. To se daje lahko sklep ti že iz tega, ker so neki ruski časniki prinesli vest, da je bil en del policije glavnega mesta poslan v Irkutsk. V Rusiji je že tradicijonalna navada, da se poda car osebno na bojišče. Car Aleksander I, je sodeloval osebno v vojnah proti francozkemu cesarju Napoleonu I., Nikolaj I. je bil leta 1854— 1856 v krimski vojni, Aleksander II. leta 1877. na Balkanu v rusko turški vojni, kjer je tedanji prestolonaslednik in poznejši car Aleksander II. bil tudi poveljnik levega krila du-navske vojske pri Dobauči. Zato je povsem mogoče, da se tudi sedanji car Nikolaj II. poda v vztočno Azijo ; vendar se to ne zgodi pred 15. majem in to radi tega, ker je sedaj prevažanje prek bajkalskega jezera od dne do dne nevarnejše. Led na jezeru se je sicer začel že tajati, vendar je še tako debel, da ledolomi ne zamorejo še napravljati pota za ladije. Želeenlca na bajkalskeni Jeseni. .Novostim* brzojavljajo iz Irkutska, da so zopet razložili tračnice na bajkalskem jezeru, ker se je začel led tajati. V vsem so rabili to železnico samo 4 tedne. Prek nje je šlo 1693 tovornih vsgonov, 436 vagonov za osebe in 65 lokomotiv. Stroški za gradnjo te železnice so znašali 250.000 moljev. Karol praščiH, pekovski mojster in sladčičar ------v Gorici na Koran št;«; Priporoča vsakovrstno pecivo, kolače za birmance, torte i. t. d. Priporoča se slavnemu občinstvu za mnogobrojna naročila ter obljublja solidn. postrežbo po jako zmernih cenah. V k Petru pri Gorici se odda v najem hiša z vrtom, zel<5 primerna za malo družino ali upokojenega gospoda. — Naslov pove" upravnistvo. Odlikovana kamnoseška delavnica Ivana Culot kakor tudi zaloga nagrobnih spomenikov, marmornatih podob, fotografij v porcelani, raznih izdelkov za cerkve itd. se nahaja odslej v ulici Sv. Antona št. 16 (bliža cerkve) =-; ne več na Kornu. = C. kr. priviligirani M. Poveraj v Gorici, na Travniku ?tev. 5. Edina civilna, vojaška in uradniška krojačnica I. vrste. Velika zaloga vsake vrste blaga za obleke iz- inozemskih in avstrijskih tovaren, gotovih oblek, perila vsake vrste, vso pripravo za vojaški stan, nepremočljive haveloke in sobne Sa-keje. Posebno priporočam ravnodošle površne obleke za dame in obleke za dečke zadnje mode. Se priporočam slavnemu občinstvu iz mesta in z dežele. Cene brez vsake konkurence. Veliki požar! zamore se lahko in naglo pogasiti samo s Smekalovimi = = brizgalniea li nove sestave, koje od de ae in leve strani vodo vlečej< in mečejo. V vsakem položaju delujoče ki otanje brizgalnice nepotrebno! R. A. Smekal Zagreb, skladišče vseh gasilnih predmetov, brizgalnic, cevi, pasov, sekiric, sekalk in gospodarskih strojev. l 1 129 odlikovanj I ! ,Rusu* se iz najzanesljivejšega vira iz Pariza poroča, da je ruska vlada dobila nedvomne dokaze o zavezniški zvestobi predsednika Loubeta in celega ministerstva v roke. Napram francosko-angleSki pogodbi zavzema Rusija vseskozi prijazno stališče, ker je prepričana, da bo le-ta za njo le koristna, zlasti pri sklepanju mira z Japosko. aparati za krojiti obleke Kerševani & Čuk v Gorici t ulici Riva Castello štev. 4 (konec Raštep,) Priporočata slavn. občinstvu iz mesta in z dežele svojo mehanično delavnico, zalogo šivalnih strojev In dvokolea Iz tovarno „Pueh" ter drugih slalomov« Sprejemava vssko poprave in rekonstru-| iranje bodisi šivalnih strojev, dvokoles pušk in samokresov. Vsako popravo, Šivalni stroj ali dvokolo jamčiva. Z ozirom na najino dolgoletno skušnjo, zagotavljava, da so izdelki najine zaloge najbolje vrste in trpežni, ter izvršujeva vsako popravo bodisi šivalnih strojev ali dvokoles toCno in dovršeno. Posojujeva tudi dvokolesu. I Službe išče. Mož nekaj čez 40 let star, želi vstopiti v kako službo v mestu Gorica, j bodisi v kak magazin, kot magaziner, ali pa kot pisar v kako pisarno. — LZmožen je, razun slovenskega jezika tudi nemškega, italijanskega in hrvatskega v govoru in pisavi. — V slučaju, da je za oddati kaka dobro vpeljana gostilna na dobrem prostoru v Gorici, prevzame tudi to. Vstopi tudi v kako vinsko trgovino kot magaziner. Ved o tem ter natančni naslov, pove" I upravniStvo »Soče« v Gorici, razprodam radi pozne zimske sezone vse zaostalo zimsko Nago kakor: Za -------------- Za Krasne okraske za obleke, trakove, svile zadaje novosti za bluse, pajčolane, pasove, _ predpasnike, t«*avice, nogavice, dežnike, solncn?ke* bluze, Čevlje, vse potrebščine za obleke, kakor: podloge, .sukanec, svilo, gumbe, vezenja, zaponke itd. Raznovrstno belo in barvano perilo najbolje vrste, jopice za hribolazce, kolesarje, veslarje; zadnje novosti ovratnic, ovratnikov, zapestnic, nogavic, rokavic, hlačnikov, čepic, čevljev, dežnikov itd. Opozarja prečastite dame, na svojo veliko zalogo obče priznano najboljih m o dere e. vvsake cene.._ Za vsakega najbolje naložen denar posebno pa z ozirom na vedno dvigajoče se cene vsega volnenega in bombažastega blaga. J. Zomik Cirica, Cespesh ulica štev. 7. »Goriška ljudska posojilnica" vpisana zadruga z omejenim jamstvom. Noeolstvo in nadzorstvo ]e sklenilo v skupni seji dne "28. nov. 1902 tako * i se obrestujejo po 4'/,%. Stalne vloge cd 10.000 kron dalje z odpovedjo 1 leta po 5%. Rentni davek plačuje posojilnica sama. posojila: na vknjižbe po 5»/,%, na var§6ino ali zastavo 6%, na menice 6%, s '/t* uradnino. Glavni deleži končam leta 57, %• •taala 81. dec. 1902. (v kronah): Članov 1853 z deleži K = 129.026. — Hranilne vloge 1,479.006-70.-Posojila 1,443.080*10 — Vrednost hiš 142.643 (v resnici so vredne ve6). — Reser /ni zalog 68,050.90. Hranilne vloge se sprejemajo od vsakogar. Telefon §t. 79. Najboljša reklama za Ilirske testenine je fakt, da jih slovenske dežele konzumirajo ogromne množine, med tem ko se druge testenine nikakor niso mogle vdomaciti. Tr^o^ko-obrtrja re^ijtroVar^a zadruga a neomejenim jamstvom v Gorici. «!•«• obrestuje po *%%, — večje Btalne, naložene najmanj na jedno leto, po 5%. — Sprejema hranilne knjižice dragih zavodov brez izgube obresti. — Rentni davek plačuje zadruga sama. ijilo daje na poroštvo ali zastavo na 5-letno odplačevanje v tedenskih ali mesečnih obrokih, — proti vknjižbi varščine tudi na 10-letno odplača vanj ZatfraSalfcl vplačujejo za vsak delež po 1 krono na teden, t. j. 260 kron v petih letih. Fo zaključku petletja znaša vrednost deleža 300 kron. Stanje 31. avgusta 1903: Datail: •) podpisani... o.....K 1,210.300*— b) vplačani.........» 405.188 — Dama paaaJHa..........* 1,631.164*— Vlaaa -v.- vv. . . . ...... . »1,203.438*- a** Mizarska zadruga *»» v Gorici — Solkanu ..... vpisana zadruga z omejenim jamstvom ' tovarna s strojevuim obratom na parno in vodno silo naznanja, da izdeluje najrazličnejša pohištva vseh slogov ter sprejema v delo vsa večja stavbena dela. Podružnica v Trstu Via di Plazza vecehla 1. Zastopstvo v Spljetu tar Orijentu. Cene zmerne, delo lično in solidno. Pfaff-ovi šivalni stroji flpt?*' so najboljl. ~tMsl To sliSi kupec sicer o vsakem izdelku in od vsakega agenta, ki navadno niti ne ve kaj je Šivalni a troj, in Se ne ve kako »e upelje nit v Šivalni stroj, tem manj kako isti iiva, toda mi smo po naši več kot 20-letni poskusnji raznih tovarniških strojev se prepričali, da so res Pfalfavl Šivalni stroji najbolj trpežni, ter se uverili da se ne dela z nobenim drugim strojem tako natančno kot s Pfaffovlm. Ifaffovi ilvalni stroji ŽSi1"0 1W6U,i dobi ie vedno f faftavi šivalni atriji ^STLX m doma'°rab0 in ffafffiui ihialli ifmli ao posebno pripravni za umetno vezenje rilllUVI lIVaiRI •irlljl (reeamirenje) ter se poučuje brezplačno, ffeffavi iivalni stroji jSst ^ST*mk0 lOTarno- Nikar naj se ne zamudi pred nakupom ogledati Pfaftova šivalne st roje. Zaloga Ifaflovih Šifalnih in drugih strojev t Corici via Municipio štev. 1 SAUNIG & DEKLEVJL Popravljalalea Šivalnih strojev, dvokole« NiMHkn ulic« 14 Vsakovrstna zanesljiva semena kakor: domače, lucerne ali nemške in rudeče detelje; velikanske bele rudeee in rumene pese; repno seme; raznih trav in vseh vrst salat se dobivajo po nizkih cenah pri = Josipu Kordinu v Ljubljani, se pred Škofijo št. 8. Anton Pečenko Vrtna ni,ca 8 - GORICA — Via Giardina 8 priporoča prlatnakala jjJCflgr brtafclk,rfai-Ineraavlna JSfiHP aaallaaMbin iz vipavskih, ^flr I a t a r a k I k furlaaaklh, * vinogradov. Dostavlja na dom in razpošilja po islezaioi na vse kraja avstro - ogerake monarhije t sodih od 56 Uro v napraj. Na rahtevo pošilja todi mora«. Caaa maraa. Paatraiba paitaM, Zahtevajte moj iluKlrovani cenik z več kakor 500 podobami od ar, ziaUb, ara-kralk li muilkalloalh predmetov, katerega polica zaatoaj in paitalae prsata Hanns Konrad, tvorniea nr in eksportna hila M»« M. 248. — (Čalko). Fran Obrdank (prej jos. Hrovatin) — sodovičrr — v Gorici, ulic* Torrente h. Si 10 priporočam svoje sifone in pokalice, katere imam vedno v zalogi po zmerni ~~ ceni. —- Sprejema zavarovanja človeškega življenja po najraznovrstnejših kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena draga zavarovalnica. Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetje in smrt z zmanjiujočimi se vplačili. Vsak Slan ima po preteku petih let pravico do dividende. »9 vzajemno zavarovalna banka v Prag-L Rezervni fondi: 25,000.000 K. Izpla5aae odikedaiae la kapltailje: 75,000.000 K. Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države c vaasfcazl slavaaaka-aaraiaa uprava. Vaa pojasnila dajo t zaitop v Ljubljani, čegar piatrns so t listmj binSnij hiši Gospodskih ulicah štev. 12. Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim Škodam po najnižjih cenah, Škode cen j oje takoj in naj-kulantneje. Uživa najboljši aloves, koder posluje. Dovoljuje iz čistega dobička izdatne! podpore v narodne in občnokorlstne namene. = Anton Krušifi = trgovec In krojaški moj star t Gorici, ulica Gius. Verdi št 33. naznanja slavn. občinstvu, da je dobil ravnokar svož» anglaiko In avstrijsko blago raznih vrst v veliki izberi za bližajočo se spomladno sezono. Enako je dospela ravnokar velika izbira gotovih oblek in površnikov za pomladansko sezono. Za izdelek iz ,«stnega blaga jamčim. Po tovarniških cenah 1 Predzadnji teden. *"» 1 1 Dobitke v blagu se ne Izplačajo v gotovini. 1