Št ev./№ 4 Ф april / aprile & letnik/anno II GOLOB Z OLJČNO VEJICO Kadar se na pobočju proti Belemu križu začno kazati bele lise cvetočih mandljevcev, je blizu pomlad. Četudi se dnevi zimskega koledarja de niso povsem iztekli. Zimska monotonija obmorskega turističnega kraja se takrat začenja umikati bolj ali manj razgibani sezonski radoživosti. Potem prve turistične lastovice. Sprva posamezniki, ki bi radi prestregll Čim več sončne topline. Nato skupine kot prve tipalke turistične reke. Hočejo se prepričati, kakšni so pogoji za izpolnitev dopustniških pričakovanj. Vsako leto precej podobno prebujanje novega turističnega obdobja. Seveda z značilnostmi in vplivi Številnih dogodkov bližnjega in daljnjega sveta. Letos velja to še posebej. Varnost teh krajev je bila pred leti poglavitna privlačnost za mnoge turistične nomade iz celinskega dela Evrope, ki so se podajali proti krajem ob najbolj v evropsko kopno zajedenega Sredozemlja. Zdaj se je to temeljito sprevrglo. Vesti o orglanju raketometov, ne tako daleč od naših meja, so segle v svet in podrle mit o mirni, idilični deželi počitniških sanj. Podobe porušenih in požganih hiš, od groze otrplih otroških pogledov že mesece s televizijskih zaslonov na vseh celinah kažejo vse prej kot privlačno podobo nekdaj mirne, za odpočitek kot nalašč ustvarjene balkanske dežele. Prve turistične lastovice letošnje sezone bodo svojevrstno merilo, kako globoko se je vtisnil v zavest številnih, sonca morja in prijetnih dogodivščin željnih ljudi, srhljiv žvenket orožja. Čeprav ne neposredno na naši meji, a v svetu vedo le "tam na Balkanu". Nikomur ni mogoče zameriti, če si predstavlja, da smo tudi mi sicer na robu, pa vendarle v območju nemirnega balkanskega kotla. Za vse turistične kraje ob morju velja, da pomladi ne prinašajo le lastovice. Za nas še prav posebno. Podzavestno se bo odpiralo mnogo vprašanj. Eno izmed njih, pomembno za slehernega izmed nas: kaj bo prinesla letošnja turistična pomlad in kaj sončna sredina leta. V turističnem jeziku : kaj bo prinesla sezona? Strokovnjaki skušajo uganiti, kolikšen obisk si lahko obetamo, v mislih imajo posledice tega; to je iztržek, denar. Ob vseh dogodkih okoli nas in med nami izvedenci niso kaj prida optimistični. Tudi ljudje, ki nismo neposredno povezani s turističnim dinarjem, se sprašujemo, kaj bo mogoče razbrati med vrsticami bolj ali manj zajetnih turističnih dogodkov. Nam bodo prvi obilnejši odcepi letošnje turistične reke povedali, da se strah pred vojnimi grozotami le umika upanju, da se bo zlo poleglo? V Sloveniji so za znak letošnjega turizma izbrali goloba z oljčno vejico. Bo to varljiv obet ali realna napoved, da se bo bog vojne dokončno umaknil s tega dela južne Evrope? Zastave letošnje turistične sezone dvigamo na jambore velikih pričakovanj. Gospodarskih, da bi se končno ustavilo drsenje v vse globlje siromaštvo, povsem intimno človeško pa, da bi zaživeli mirno in se posvetili uresničevanju vsak svojih velikih in malih želja. Bolj kot kdajkoli smo enotni v pričakovanju letošnje turistične pomladi: da bi bila znanilec obdobja, ko se bomo ljudje brez zle misli v srcu srečevali. In ko bo dovolj prostora in pogojev, da bi si vsak lahko krojil življenje po predstavah o boljšem, bogatejšem in naprednejšem. Gustav Guzej NASA ANKETA - NASA ANKETA - NASA AN "Kaj pričakujete od letošnje turistične sezone?" smo pobarali nekaj Portorožanov in Portorožank ter tistih, ki v Portorožu samo delajo, od turizma pa - posredno ali ne - živijo ... Prosili smo jih šef naj povedo, kaj bi biio treba, po njihovem mnenju, še narediti ali urediti, da bi bila sezona boljša In uspešnejša. Darinka DEBERNARDI, trgovka, poslovodkinja v Šport trgovini pri osrednji plaži, doma iz Dragonje : "Predvsem upam, da bo sezona boljša od lanske, da bomo več prodali, saj tujci veliko povprašujejo: po smučeh, teniških rekvizitih, športnih copatih... Za tujce bodo letos nakupi še bolj zanimivi, kajti z novo davčno zakonodajo je odbijanje prometnega davka preprostejše. Bližnji velikonočni prazniki bodo barometer za letošnjo sezono. Smo pa že v tem mesecu prodajali bolje kot lani. Zelo sem vesela, ker smo trgovino prenovili: zdaj je prostornejša in večja je izbira ... Mislim, da bodo naši kupci z novo ureditvijo bolj zadovoljni. Treba pa bi bilo najti kaj drugega še za "Kaštel" in - odpraviti problem parkiranja!" Vera P AR AVE L, trgovka, poslovodkinja trgovine s kozmetiko: "Ne smemo preveč pričakovati, da ne bomo preveč razočarani! Glede letošnje sezone sem precej skeptična. Dogajanja v Bosni sicer ne bi smela preveč vplivati na nas, Hrvatska pa vpliva še vedno. Trgovski potniki na primer pravijo, da kozmetiko na Goriškem, ki je bližja italijanski meji, veliko bolje prodajajo kot tu. Italijani si pač tja upajo. Kakšnega posebnega turističnega "booma" letos ni pričakovati, najbrž bodo prišli gostje po večini le za kakšen dan ali dva. Gostom bi bilo treba ponuditi še kakšno zabavo, saj ne morejo zgolj čepeti v hotelu ali na plaži!" Franc OHNJEC, direktor Hotelov Riviera : "Na sezono smo se skrbno pripravili, opravili smo tudi vrsto adaptacij. Skladno z našimi finančnimi zmožnostmi lahko rečem, da smo dobro pripravljeni. Glede napovedi o številu gostov pa je vse odvisno od tega, kar se bo dogajalo v Bosni in Hercegovini. Slovenije sicer gostje ne jemljejo kot del Jugoslavije, vendar pa jugoslovanske razmere močno vplivajo na obisk pri nas. Letošnja značilnost bo, z eno besedo rečeno, nepredvidljivost. Bo pa tudi preizkus kakovosti in zato odločilna, saj nas bodo na podlagi uspešnosti te sezone ocenjevali tudi v prihodnje. Zdi se mi, daje promocija Slovenije kot neodvisne in samostojne države premalo skrbna. Pogrešam tudi drugačno vlogo države. Hotelirjeva naloga je, da ima urejen hotel, kakovostne storitve, prijazno osebje. Država pa mora povedati drugim deželam, od koder pričakuje goste, da obstaja in da je varna. Po mojem mnenju ni optimalne simbioze med portoroškimi hotelskimi podjetji in krajani - kljub temu da turizem v Portorožu predstavlja edino dejavnost. Krajani Radencev na primer s turizmom živijo bolj povezano." Danilo DANEU. direktor Hotelov Palace : "Turistični promet počasi oživlja, od pusta dalje se pojavlja vse več individualnih, predvsem italijanskih gostov. Opažam dober promet v Termah. Kakšna bo letos sezona, bomo lahko bolje predvideli tudi po velikonočnih praznikih. Naša ocena je, da bomo dosegli realen plan, če bo letošnji promet dosegel 50 odstotkov prometa iz leta 1990. Uresničitev teh napovedi pa je odvisna zlasti od dogodkov v drugih državah bivše Jugoslavije. (DALJE NA STRANI 3) NAŠI OBRAZI • NAŠI OBRAZI • NASI OBRAZI • Fanči Kuhar, direktorica Avditorija KULTURA KOT HOBI IN DELO Portorož vse bolj slovi tudi kot kongresno središče. Zasluga za to gre prav gotovo predvsem Avditoriju - Kongresnemu in kulturnemu centru in njegovi direktorici Fanči Kuhar. Tokrat jo predstavljamo Por-torožanom tudi zato, ker ji je ministrstvo za turizem in gostinstvo nedavno podelilo priznanje za prispevek k razvoju slovenskega turizma. Fanči Kuharje priznanje prejela za organizacijo poletnih kulturnih in turističnih prireditev. Življenje in delo Fanči Kuharje bilo vseskozi tesno povezano s kulturo. Sprva je bil to le prijeten hobi, pozneje pa se je začela z njo tudi poklicno ukvarjati. Najprej kot tajnik kulturne skupnosti in KUD - a iz Pirana, nato pa tudi kot direktorica Avditorija. Kot pravi sama, se zlasti v Avditoriju in njegovi dejavnosti harmonično povezujeta turizem in kultura, zlasti s tako imenovanim kongresnim turizmom. Prednost te vrste turizma je zlasti v tem, da turistično sezono podaljša skoraj preko celega leta; ker je tak gost zelo zahteven, mu moramo nuditi tudi visokokakovostne storitve, dobro zabavo in sprostitev ter dobre spremljevalne dejavnosti. Sem sodijo butiki , trgovine... Tako se dviguje tudi kvaliteta portoroške turistične ponudbe. A ne le zato. Zadovoljen gost, zlasti kongresnež, poslovnež je tudi dober propagandist Portoroža. Portorož ima zdaj samo počitniške hotele, ne pa tudi take, ki bi bili primerni za poslovneže, ki v svoji sobi potrebujejo pisalne mize, telefone, telefaxe. No, že pri prvih načrtih za Avditorij je bilo mišljeno, da bi takšen hotel postal "Istra", ki bi bila povezana s poslopjem Avditorija. Tudi zdaj niso pozabili na te načrte, nam je povedala Kuharjeva ; po nekaterih dolgoročnih načrtih bi s temeljito obnovo in ureditvijo parka okoli stavbe "Istra" to tudi postala. Sicer pa bi lahko preuredili vsaj dva hotela, je dodala naša sogovornica, ki se kar težko ustavi, ko je beseda o Avditoriju, njegovi dejavnosti. "Kjer sem, sem vsa," nam je potožila, ko smo jo vprašali, kaj počne v prostem času. Tega ima namreč zelo malo, sicer pa te trenutke preživlja na svojem koščku zemlje; tam zadiha, se sprosti in spet najde samo sebe. Naravo ima namreč zelo rada. Prav tako pa ljubi sprehode ob mtfrju. Morje je tudi tisti magnet, zaradi katerega seje preselila v Portorož. Doma je iz Hrastnika. Toda počuti se že kot prava domačinka. Njeni domačiji včasih zamerijo, ko reče "pri nas v Piranu". "Tu sem preživela večji del svojega življenja, predvsem njegov zavestni del. Pravzaprav sem si zmeraj želela živeti ob morju. Privlači me ta širina, ta odprtost, ki se zrcali tudi v miselnosti ljudi. "Tu ne čutim tiste zavrtosti," nam je pripovedovala za svojo delovno mizo v Avditoriju. Seveda je tu, poleg nje še veliko priseljencev. Čuti pa, da bo ob morju preživela vse svoje življenje, da bodo tukaj tudi njeni otroci. Moti pa jo, daje pri nekaterih krajanih premalo občutka pripadnosti kraju. "Krivdo vidim tudi v tem, da morda Portorož nima nekega zbirališča, nekega centra, ki bi ga moral takšen moderen kraj imeti". Mesto nima nobene prave družabnosti. V Avditoriju že nekaj let načrtno delajo, da bi ta postal tudi družabno središče kraja. "Vedno se vprašam, kaj sem sama najbolj pogrešala, kaj sem si najbolj želela. Pri svojem delu vedno pomislim tudi na to, kaj bi krajani želeli, da bi se odvijalo v Portorožu. In zdi se, da so se krajani le začeli počasi zbirati, predvsem ob prireditvah, ki potekajo ob koncih tedna." Portorožani bi lahko sodelovali tudi pri praznovanju obletnice Tar-tinijevega rojstva. To se bo prav gotovo čutilo tudi v samem Portorožu; pritegniti pa bi morali tudi sporninkarstvo, trgovinice, je dodala. V Avditoriju so organizirali že nekaj tečajev o Tartiniju za turistične delavce, pripraviti pa bi jih morali tudi za sobodajalce, pa tudi za druge, ki imajo stik s turisti. "V teh dneh vsi veliko govorimo o Tartiniju, toda le malo res vemo o njem. Želela bi si, da bi ga bolje spoznali, da bi začutili njegovo glasbo, da bi nam to dalo neko širino." Zaradi prezaposlenosti ima Fanči Kuhar zase le malo časa. Tudi sama je ves čas "na odru", izpostavljena tako pritiskom javnosti, kot poslovnežev, krajanov. Zato tudi ne uspe opaziti vseh pomanjkljivosti v samem kraju. "Zdi se mi, da Portorož skriva v sebi velik potencial, lahko bi se zbrali in skupaj prispevali k boljši, lepši prihodnosti. Krajani sami bi morali imeti več besede pri urejanju kraja. Če pa smo dovolj dejavni pri tem, ne morem reo", je na koncu v razmislek povedala direktorica Avditorija. Sijan Pretnar KDO JE KDO V PORTOROŽU - KDO JE KDO ' V domu učencev "Baldomir Saje" Za gojence srednje pomorske šole je bil leta 1947 v Piranu ustanovljen Doi,< učencev "Baldomir Saje". Zaradi dotrajanosti tedanjega "pomorskega inte', nata", kot so ga ljudje v Piranu popularno imenovali, so leta 1980 začele priprav^ na gradnjo novega na sedanjem mestu, maja leta 1981 pa so se učenci srednji pomorske in prometne šole, dijakinje zdravstvene šole in študentje Viš}^ pomorske in prometne šole že preselili v nove prostore. To je bil prvi šolski objel»'' v sedanjem portoroškem območju šol in je pomenil zasnovo šolskega centra, Denar za gradnjo doma je večji del prispevala republika Slovenija (na podlagi' družbenega dogovora o gradnji domov za učence in študente), del sredstev p3 se je nabralo s samoprispevkom občanov; z njim pa so financirali objekte Ц skupne potrebe šolskega centra : npr. pralnico, kuhinjo, kurilnico ... ■ Koliko je učencev in študentov? Dom učencev "Baldomir Saje" lahko sprejme 240 učencev. Za tolikšn( število ima tudi ustrezne prostore : učilnice, čitalnico, mladinsko sobo, športrt, prostor, knjižnico s šest tisoč knjigami... Povprečno živi v domu med 170 in 19^ učencev in študentov iz vseh koncev Slovenije, pa tudi iz Hrvatske. Dom je še zmeraj namenjen dijakom srednjih šol piranske občine, letos jilv je okoli 50, največ "pomorcev", od 120 do 130 učencev pa obiskuje gostinske, turistično šolo v Izoli. Kdo skrbi za učence, študente, stavbo? Ravnatelj Doma učencev "Baldomir Saje" je Jože HORVAT, profeso* socialne psihologije. ,( Za učence in tudi za študente skrbi še šest vzgojiteljic, pet kuharic, pe* delavcev, ki skrbijo za vzdrževanje doma in dve upravno administrativni delavkil Kdo so vzgojiteljice in vzgojitelji: Ivana ZAĐOT [z Portoroža, Nuša DROFENIK iz Lucije, Branka ŠTIBILJ i; ■ Kopra, Roža KOŽELJ iz Izole, Emilija GLAVINA iz Kopra in Aleksander LAMPE iz Lucije. J Marca letos je oskrbnina za dvain-dvajset dni znašala 6.500 tolarjev. j Poleti v domu oddajajo sobe mladim gostom iz Češke. Po dogovoru s češkinr2 ministrstvom za rudarstve prihajajo v dom zdravstveneT kolonije osnovno-šolcev. Sicer pa so učencem naj voljo tudi različni krožki oz. interesne dejavnosti; vsako, leto pa - z velikim popustorrv - lahko opravijo tudi vozniški, tečaj za avtomobil., Vzgojitelji doma so v zadnjih, letih preventivno dejavnost osredotočili na narkomanijo,! ki postaja med mladimi najhujši problem. Po komu ima dom ime? Dom učencev "Baldomir Saje" nosi ime po mornariškem častniku prve slovenske pomorske eskadrile. V avli stavbe stoji tudi njegov doprsni kip. Naslov doma je Sončna pot 20, Portorož, telefon pa je 73-857. Ml MW S'ECBOß drug drugemu čestitamo Čestitamo Renati Oražem s Stare ceste 5, ki je na tekmovanju v streljanju s serijsko zračno puško v Ljubljani osvojila naslov državne mladinske prvakinje. Za 1. maj vsem, ki se (še) čutite delavce, iskreno čestitamo! « Društvu upokojencev iz Portoroža čestitamo za uspelo razstavo ročnih del, ki so jo ob velikonočnih praznikih priredili v GH Palace. « Z roko v roki, ne vsak za sebe Kdo bi vedel, koliko je turizem oblikoval kraj in ljudi ob slovenski obali ? Prav gotovo mu je obogatil podobo, mu odprl pot v svet ter pospešil njegov življenjski utrip. Toda, ko se vprašamo, koliko smo mi sami pripomogli k temu, so odgovori sila deljeni. Morda ima prav izrek : Bolje vrabec v I roki, kakor golob na strehi. So pa ljudje, ki j menijo, da je s treznim zahodnjaškim razumom mogoče obe ptici ujeti. Kolo j zamisli se je vrtelo in se vrti, čeprav z I nekaterimi slabšimi trenutki. Ko so na j pragu 20 - tega stoletja promovirali PorI to rož, je ta na mah postal mondeno in j cenjeno letovišče s ponudbo, ki se je ne bi I sramovali niti danes. Ko so se v 70 - letih stari hotelčki umaknili večjim in sodobnim, je bila Portorožu dana možnost nes-lutenega razvoja. Zamisel kvalitetnega turizma pa je z leti zvodenela. Uspešnost turističnega leta merimo le v številu gostov, brez upoštevanja meril zahodnega sveta -maksimalen iztržek ob čim manjši obremenitvi zmogljivosti. Ja, kvaliteta se tam namreč plača! Pa poglejmo, kje se je letos ustavilo kolo zamisli. "Pristanišče rož" je Meka turističnih agencij, katerih močno okrilje sestavlja tudi tisoč in več ležišč privatnih sobodajalcev. In četudi imamo vsi globoko v mislih lansko katastrofalno sezono, z vojno in še s čim zasoljeno, to ne more biti vzrok in ne povod za letošnjo neusklajeno politiko portoroških agencij. Ne meneč se druga za drugo, še manj za mnenje sobodajalcev, je več kot polovica agencij skrajšala glavno turistično sezono za dobrih 20 dni, vse po vrsti pa nastopajo z različnimi cenami. Prepričana sem, da naš turist ne bo potreboval prav nobene pomoči agencijskih strokovnjakov, ko se bo v vročini in žeji nekje v začetku julija ali ob koncu avgusta 1992 odločal za eno od možnosti. V kakšnem spominu mu bo ostala "ta dražja" agencija ? Koliko sobodajalcev bo pri tej loteriji krivično izpadlo samo zato, ker so člani "ta drage agencije" ? To prepuščam v razmišljanje vam, dragi Portorožani in Portorožanke! Vrtnica, simbol kraja, naj bi združila vse naravne, kulturne in hotelske pridobitve, nikakor pa ne v škodo manjšim turističnim postojankam. To, da primanjkuje privlačnih peščenih in skalnatih plaž, blagodejno vpliva na kakovost, ponudbo in odmik od množičnega industrijskega turizma. Zavest o tem in njena dediščina so bili in bodo bolj ali manj posrečeni gradbeni posegi, ki danes omogočajo boljšo zvrst turizma. Če drugega ne, so poti zanj odprte in možnosti neomejene. Toda poleg slutenj in vizij so potrebne tudi jasne odločitve : Kam in v katero smer ? NedaVALIČ Portoroška majska tradicija - sejem rož Hortikulturno društvo Portorož nadaljuje dolgoletno tradicijo in 1. ter 2. maja prireja sejem rož, ki bo v hangarju lucijske marine. Obiskovalci bodo razen rož, lončnic in grmovnic lahko nakupili še drugo, kar potrebujejo pri vrtnarjenju : zemljo, vrtnarsko orodje, gnojila in še kaj... Hortikulturno društvo - kot prireditelj sejma - je na svoj račun slišalo že tudi kakšno gorko. K sreči le od manjšega števila ljudi, ki očitajo, daje ta sejem postal vse drugo kot pa sejem rož, saj sodelujejo tudi obrtniki z nevtralnimi izdelki. Organizatorji, in tudi mnogi obiskovala, menimo da je - s širjenjem ponudbe - sejem pestrejši in živahnejši. Tako bodo letos npr. nekateri obrtniki ponujali "vse za dom". Društvo pa k sodelovanju vedno vabi predvsem vrtnarje in cvetličarje. Letos pričakujemo okoli sto dvajset razstavljalcev, od teh bo sedemdeset vrtnarjev in sorodnih dejavnosti. Vsem , ki bodo sodelovali, smo toplo položili na srce, naj ponujajo kvalitetno blago - po zmernih cenah. Upamo, da bo naše priporočilo kaj zaleglo! Vstopnina za obiskovalce bo minimalna - 50 tolarjev. Ira Stegel SOZALJE ob smrti Amalije RAKTELJ s Sončne poti izrekamo njeni družini. (Nadaljevanje s 1. strani) - NAŠA ANKETA - NAŠA ANKETA - NAŠA ANKE Nova država Slovenija bi morala sama sebe bolje promovirati na zunanjih tržiščih. Turizem ne more preživeti samo z domačimi gosti. K temu pa moramo dodati še samo promocijo turizma. Toda, kot kažejo raznejjolitične in parlamentarne krize, se politika ukvarja predvsem sama s sabo. Ce domačini ne bomo zadovoljni s svojim standardom, oziroma ne bomo dobro živeli, tudi tujega gosta ne bomo mogli zadovoljiti. To namreč pogojuje tudi kvaliteto storitev. Težko je opravljati svoj poklic z zadovoljstvom, če težko živimo !" David FUR LAN, z Vilfanove ulice, upokojenec, sobodajalec: "Menim, da bo letošnja sezona dobra. Potrebno bi bilo narediti več reklame po vseh medijih. Na splošno pa mislim, da ima naš kraj premalo raznovrstnih lokalov, kjer bi lahko turist zapravil več denarja. Tudi okolica je na več mestih porazna (npr Koprska cesta). Kritiziram tudi neenotno cenovno politiko med agencijami.Še posebej apeliram, da naj vsak sobodajalec oz. privatnik poskrbi, da bo njegov gost parkiral na urejenem prostoru. To naj ne bi bil pločnik, kajti s tem je ogrožen tako pešec kot tudi voznik. Naše ulice tega kaosa ne prenesejo. Primanjkuje tudi blagovnic, kjer bi turist dobil vse na enem mestu." Marjeta HORVAT, z Lepe ceste, upokojenka, sobodajalka: "Upam, da bo sezona 1992 dobra. Kaj moramo še narediti, me sprašujete. Mislim, daje za reklamo in druge akcije že odpeljal vlak. Ceniki so že v tujini in naši stalni gostje so že seznanjeni z njimi. Napake ne moremo več popraviti. Upam, da nas bodo drugo leto agencije povabile k sodelovanju, ko bodo delale nov cenik! Edino za ureditev okolice je še čas. Vsak naj poreže, razredči in počisti prostor ob cesti tako, da bo preglednost ulic boljša." Mihael GUZIĆ. poslovodja zasebne trgovine "MINICOOP" na Ber-nardinu, doma iz Dragonje : "V letošnji sezoni pričakujem več gostov, posebno iz tujine, čeprav je domači gost najboljši potrošnik. Še veliko pa je pomanjkljivosti okoli nas: premalo je zelenic, preslabo so vzdrževane, po gostiščih je ponudba s pravimi domačimi slovenskimi specialitetami preskromna. Promociji Slovenije bi morali mediji nameniti več pozornosti. Za dobro reklamo je seveda treba nameniti več sredstev, še posebej v tujini. V našem mini marketu se s hitro in prijazno postrežbo ter seveda z dobro založenimi policami lahko negbolje pripravimo na sprejem letošnjih gostov." Nataša BENČIČ JELAČIN. novinarka, zaposlena v KKC "Avditorij", doma iz Izole: "V "Avditoriju" veliko delamo, zato upamo, da bo tudi poletni program pester. Ne bodo samo piranski glasbeni večeri, večinoma posvečeni Tartinijevi obletnici rojstva - njegovi glasbi in glasbi Tartinijevih sodobnikov - bo tudi več komercial-nejših prireditev. Približati se bomo poizkušali domačim obiskovalcem in tistim iz tujine, čeprav je treba povedati, da so najboljši obiskovalci domačini. Upam, da se bodo medtem razmere toliko umirile, da bodo k nam redno prihajali vsaj Italijani ... in ... da bo naša dežela nova destinacija - s staro prijaznostjo!" Boris ROJEČ, direktor zasebne turistične agencije "BELTOURS": "V tujini še vedno s težavo razlikujejo med besedico Slovenija in Slavonija. Rezervacije sicer počasi kapljajo - predvsem imamo dobre stike z našimi starimi tujimi partnerji, ki so precej natančno seznanjeni s politično situacijo v Sloveniji, vendar večina še čaka, kako se bodo razvijali dogodki na Hrvaškem in v Bosni. Premalo truda in denarja je bilo vloženega v promocijo našega turizma v tujini, posebno na republiški ravni. Večjo živahnost pričakujemo za Veliko noč, potem pa bo tja do maja prevladovalo mrtvilo." Dunja BABNIK, turistična agencija "MAESTRAL" na Belem križu: "Zelo sem razočarana nad kulturo potovanja med našimi ljudmi. Moja agencija ni samo posredovalnica pri oddajanju sob, ampak organizira tudi potovanja, katerih pa se naši krajani ne udeležujejo . Čeprav živimo od turizma, sami nismo turisti. Zelo malo potujemo, da bi primerjali, kako drugi živijo od turizma in se od njih učili. Ljudje iz notranjosti Sloveniej pogosteje - kljub isti ekonomski situaciji - potujejo. Glede turistične sezone nisem optimist; prišli bodo večinoma naši gostje, Slovenci, tujcev (skoraj) ne bo." Anketirali so: David Božič, Sijan Pretnar, Livija Sikur-Zorman, Neda Valič 1 V novo leto z novim znakom Podjetje "Droga" ima nov znak (logotip). Morda ste ga že opazili na novi fasadi skladišča soli - na "Magazenu Grando". Stari logotip je podjetje uporabljalo kar sedemindvajset let in je bil krovna blagovna znamka za večino "Droginih" proizvodov. V zadnjih letih pa so v "Drogi" začeli uveljavljati tako imenovane družinske blagovne znamke npr. Stella maris, Maestro in druge, zato stari znak ni bil več primeren. Najprej so razmišljali tudi o spremembi imena firme, saj ima beseda "droga" negativen predznak. Tržne raziskave pa so pokazale, da večina naziv podjetja ne povezuje več z osnovnim smislom besede, zato so se odločili spremeniti le znak. Na natečaju so izbrali logotip, ki so ga predlagali oblikovalci Studia marketing iz Ljubljane. Novi znak naj bi simboliziral stabilnost in trdnost podjetja, zvezdice v njem pa naj bi v kupcu vzbudile asociacije na kvaliteto - na restavracijo s kar petimi zvezdicami! "Droga" novi znak uradno uporablja od začetka letošnjega leta, vendar bo uvajanje i seveda potekalo postopno. DROGA PORTOROŽ "Droga11 - mešana družba Družbeno podjetje "Droga" se je preoblikovalo i v družbo z omejeno odgovornostjo v mešani j lastnini. V obstoječo firmo je svoj kapital vložilo i največje angleško trgovsko podjetje s kavo, i sladkorjem, kakavom in začimbami - MAN - j kar zagotavlja dokapitalizacijo "Droge". To pa j je pomembno, saj ves kapital ostane v podjet- i ju. Povezava z MAN - om je za firmo ] pomembna tudi zato, ker "Droga" ohranja I svojo identiteto. S Livija Sikur Zorman j Portoroški šolarji so bili nä Učenci 2. a razreda OŠ Mojstrana so v septembru, s pomočjo telefonskega imenika, utrjevali abecedni vrstni red in veliko začetnico. Tako so poslali več razglednic v 2. razrede po Sloveniji. Ena je prispela tudi v naš razred. Rzaveselili smo se toplih pozdravov in jim takoj odgovorili z našimi "portreti" in opisi. Tako se je dopisovanje začelo. Vsak otrok si je izbral dopisovalca, ne da bo ga poznal. Preko pisem in likovnih izdelkov se je naše prijateljstvo utrdilo in želja, da se spoznamo, je rasla. Srečali smo se 7. aprila, ko smo skupaj s starši obiskali Mojstrano. Doživljanje tega čudovitega srečanja so naši učenci tudi opisali. Irena Žigo Za "Portorožana" smo naključno izbrali nekaj vtisov z obiska v Mojstrani izpod peres otrok: Končno smo dočakali težko pričakovani i; Peljali smo se z avtobusom. Z nami so šli starši. Ko smo prišli v Mojstrano, nas je bilo; sram. Razmišljala sem, kakšna je Slavica." drugi so mislili isto. Pol< * Skoraj vso pot so nas spremljali oblaki, p šolo v Mojstrani pa so nas dočakali sonce njegovi topli žarki. Sonce je bila tovariši žarki pa njeni učenci. M * Na vratih w šole nas je čakal na| DOBRODOŠLI. Moja mama me je slikale Slavico. Ele * Jaz sem takoj spoznal Bora, ker je imel ok vratu verižico z napisom JAN. J FOTO COLORLABORATORIJ Obala 43 PORTOROŽ Razvijanje filma in izdelava fotografij V ENI URI. Sviluppo pellicola e s t am po IN UN'ORA. EXPRESS izdelava slik za dokumente. Stampe IMMEDIATE per fototessere. Cenjene stranke obveščamo, da smo se iz Pirana preselili v Portorož (pri bivši lekarni)! Awisiamo la gentile clientela che ci siamo trasferiti a Portorose (presso Гех farmacia)! POTROŠNIŠKA TRIBUNA: Kam po najceneje "Portorožan" uvaja novo rubriko, za katero v uredništvu držimo pesti, da bo stalna. Naš namen je bralce obveščati, kje lahko kaj kvalitetnejšega ali cenejšega Kupijo ali pa jih informirati npr. o nekem obrtniku, ki nudi solidne (in poceni) storitve, o eventuelni zanimivi ali ugodni ponudbi... ipd. Skratka, potrošniku želimo prišepniti, kje v Portorožu lahko najceneje kupuje, police katere trgovine so najboljše založene, kateri obrtnik je najhitrejši in kateri drži besedo, ko obljubi, da bo prišel popravit pipo... Tokrat smo za bralce izračunali, kako visoki so življenski stroški za tričlansko družino v Portorožu za mesec dni. Kot metodo za takšen izračun smo uporabili košarico osnovnih živil, kar uporablja tudi Zavod za statistiko republike Slovenije, ko računa mesečno rast življenjskih stroškov v Sloveniji. Izbor živil, ki jih družina potrebuje za (golo) preživetje in izračun količin za ves mesec za tri družinske člane - torej metodologija izračuna - pa je strokovno utemeljena. Mi smo jo samo povzeli. Odločili smo se le, da ceno košarice osnovnih živil preverimo v portoroških trgovinah z jestvinami in sicer v "Minicoop-u" na Bernardinu, v minlmarketu "Jestvina" na Belem križu in v "Mercator - Degro -ju" (v obeh marketih pri avtobusni postaji in na Belem križu - so cene skoraj enake). Pokukajte z nami, kakšne so cene posameznih artiklov v portoroških marketih in jih primerjajte. Naj poudarimo, da smo cene popisovali dne 15. aprila 1992. Najbrž ni potrebno posebej poudarjati, kako pomemben faktorje datum, saj se cene tako rekoč dnevno spreminjajo (navzgor). TABELA I : Primerjava cen v portoroških trgovinah z iestvinami dne 15.4.1992. - IME ARTIKLA KOLIČINA 1 2 3 kislo zelje 5,022 kg 112 86 50 zel.solata 6,613 kg 195 120 179 korenje 2, 009 kg 100 95 85 krompir 22, 348 kg 21 33 33 fižol 1,340 kg 150 136 168 jabolka 19 kg 104 124 109 limone 3 ,850 kg 115 118 116 *govedina s kostmi 9,961 kg 348 348 370 salama (šunkarica) 1,674 kg 755 774 686 jajca 42 kom. 9 14 14 kruh polbeli 25,110 kg 55 55 55 moka bela 500 4 , 185 kg 37 28 28 jajčne testenine 4 , 185 kg 138 140 138 **svinska mast 1, 172 kg 162 122 122 olje 2 , 846 кд 129 115 129 margarina 0, 168 kg 206 260 256 mleko 42,604 1 40 40 47 maslo 0,335 kg 664 695 632 skuta 1,421 kg 264 213 226 sladkor 3,683 kg 78 69 69 * * * so 1 48, 50 50 48 * * *kis 135 132 128 vrednost košarice: 15, .696 15 .744 16 .084 isku pri prijateljih v Mojstrani l