278
O pogozdevanji krasa.
Vsacemu kraškemu domoljubu je članek v 33. lista „Novic^^, kteri napoveduje prihod avstrijskega gozdnar-skega društva iz Dunaja na Kras, gotovo z veseljem napolnil srce; znamenje resnično je tedaj to, da ae hoče pustemu in skalovnemu Krasu zopet zeleno krilo ko hramba zoper silovito burjo, zatiravko te dežele, napraviti, ter njegovim revnim a pridnim in poštenim stanovalcem na boljši stan pripomoči. — Ne da se tajiti , da tudi do sedaj se je po Krasu sem ter tje že veliko s pogozdovanjem trudilo; veliko tlake je že bilo z napravljanjem drevesnic, s presajo drevesec po gmajnah ali pašnikih, tudi s sejanjem raznih semen, s pisanjem skoraj po vseh časnikih; več javnih zborov se je iz tega namena že sešlo; dosti so si že komisije, poslane od slavne c. kr. deželne oblastnije iz Trsta, za ovi cilj prizadevale, pa vse to je bilo z malo izjemki do sedaj nedosledno prizadetje. — Drevesnice, kterih pri več soseskah na gornjem Krasu nahajamo, mora se reči, da so prav izvrstne , iz njih se že prav plemenita drevesca na kviško dvigajo, sadike morale bi po presaji napredovati, ako bi se v pripravno zemljo skrbno pre* sajale, in saj prvo poletje z vodo zalivale. Pa na Krasa vsako poletje vode še za navadne potrebe primanjkuje, zraven pa solnce skozi celih pet mesecev tako neusmiljeno pripeka, da sogreta tla skozi obutev pečejo. — Dosti se je iz domačih drevesnic in iz druzih dežel prinesenih drevesec po 2 do 5 let starih posadilo, namreč: dvoji hrast, graden in gnjilec, občni borovec, jesen, drobnice, lesnika, črni in beli gaber, dvojni brest, javor^ klen itd. pa vse nedosledno, zakaj ta drevca so tako omagala, kakor riba, če jo iz vode na suho potegneš, in večidel so že v prvem letu, in leto za letom se popolnoma posušila, da še znamenja ni ostalo od njih. — Pa to nas nima, dragi rojaci, nikakor ob nado spraviti, čeravno je bilo dosti truda zastonj , a povsod ni bila taka, posebno pa poleg Bazovice in Rodika ne! tukaj so se skoraj vsa posajena drevca kaj lepo uka-reničila, in lepo v rasti napredujejo, ker jih po navodu domoljubnih gospodov umetno sade in saj prvo poletje z vodo pridno zalivajo; to ti je edini pripomoček na plitvem Krasu, da se more drevo ukoreničiti, potem pa si že lože naprej pomaga. — Tudi po debelinah je treba sadikam z mokroto pomagati; to vidimo na priliko pri Senožečah v Loži gosp. kneza Porcia, kjer je marljivi visi logar in grajščinski ravnatelj gosp Filib. Pavlin več oralov s hojevimi, smrekovimi in borovče-vimi sadikami zasadjl, in s semenom razne jelovine na-sejal. Te rasti so ti tako plemenite in lepe, da si lepših misliti ne moreš; pa kaj je pomagalo, da so take? Čeravno rastejo te sadike na najbolji gozdni zemlji, in so obdane z visokimi bukvami, ktere jih solnčnega pripeka nekoliko branijo, vendar jih g. Pavlin vsako poletje daje pridno z vodo zalivati, v ta namen si je tudi nalašč napravil kale, kamor se ob deževji voda steka.*)
Resnica dognana je, da na Krasu je vsa zemlja zelo plodna, da tedaj vsaka rast prav naglo na kviško gre, če je ne posmodi suša, ktera pa Krasu malo kadaj prizanese. Tedaj z mokroto se na Krasu ravno kot povsod rastlinam pomaga. — Naj bi se tedaj na Krasu
*) Želeti je, da bi se v gozdnarstvu in vseh sem spadajočih umetnostih visokoučeni Pavlin imenovani družbi pridružil.      Pis.
279
aajpred za vodo skrbelo, in to se da brez velike težave: po gmajnah ali pašnikih se napravijo kali, pripravnih prostorov je dovelj , kamnja in ilovice za tlak tudi ne manjka, vse to bi prav malo truda dalo soseskam , koristilo bi pa poleti ne samo drevju, ampak tudi ubogi živini, ktera mora vsako poletje vode stradati; pozimi bi se pa iz teh kaliČev led vozil v Trst, kjer ga vedno primanjkuje, ter lepe goldinarčke za-nj spravilo.
Ktero drevje se pa kamnitemu Krasu najbolj prileze?   Po neovržljivih skušnjah sledeče:
1.    Oboji brest, kakoršen se že po vsem Krasu nahaja, to je a) gladki ali poljski brest, tudi samica ga po Krasu imenujejo „ulmus campestris"; b) škorjasti brest, tudi samec ali grintovec imenovan „ulmus tu-berosa.^^ Te dve drevesi imate na Krasu prednost pred vsemi^ kajti kodar se nahajate, po samosetvi ali po na-sadbi, povsod, tudi med živim skalovjem najbolj izmed druzih dreves napredujete, ter vse za seboj puščate; to kaže tudi drevored ranjkega slavnega Tominca poleg tržaške ceste med Senadolami in Sežano. Njun les ima veliko vrednost, kajti iščejo ga mizarji, kolarji, stru-garji itd.; tudi njuno listje (frodelj), če se ob pravem času prav posušeno spravi *), je dobra krma za ovce in govedino, 3y^ liber tega listja zda toliko, kolikor 3 libre dobrega send; za kurjavo se brestov les bukovemu prišteva kot 97: 100, v 70 do 100 letih izraste 60—90' visok in po 2—3' debel, cvete meseca aprila predno se popje razvije, seme zori konec maja ali prve dni junija; potem se precej seme poseje, če ga vseješ bolj po senčnih krajih, ti bo že prvo leto 4 do 6" visok^ drevca pognalo.
2.   Črni gaber (carpinus ostrija — ostrija vul-garis) in beli gaber „carpinus betulus'^, obedve imenovani plemeni gabra se kraški zemlji in tamošnjim uimam zelo priležete, posebno pa prvi; za klajo ovac in govedine je njuno listje nekoliko slabejše od brestovega, za kurjavo se pa meri z bukovino kot 105: 100, tedaj ie izdatnejši kot bukov les; rast dokonča v 80 do 90 letin, v dobrih tleh dožene 60 do 80' visočine in 1 do 2' posreduje debeline; rabi so les kot brestov, tudi za razna orodja in vretena ali skrnce pri mlinih, seme zori oktobra meseca.
3.    Akacija (robinia pseudo-acacia), to drevo raste bolj hitro kot vsako drugo , korenike svoje razteza zel6 na dolgo, zato ljubi rahlo če tudi ne globoko zemljo, lepo raste, ima belo dišeče cvetje, v kterem tudi bučelice dosti strdi ali medu naberejo, mrčes se ga boji in se ga nikoli ne prime, svojo rast dovrši v 40 do 50 letih, dospe 50—70' visočine in do 2' posreduje debeline; ta les rabijo mizarji^ kolarji, strugarji, tudi tesarji za podstrešja itd. Za kurjavo se meri z bukovim kot 80: 100.
4.    Jesen (fraxinu8 excelsior); to drevo zelo vspešno raste, posebno v mladosti, tako da na pripravni zemlji v 70—80 letih 80-100' visočine in 2—3' posreduje debelosti dožene; raste tudi do 150 let, ima prav gladko in čisto deblo do 30' visokosti svoje, vsakemu vremenu se dobro brani, njegov les je kaj gibčen, rabijo ga kolarji, mizarji itd,, tudi vesla večidel iz njega delajo, cvesti začne prve dni maja meseca, predno popje popoka, seme, ktero komaj v 18 mesecih skali, zori oktobra in odpada novembra in še kasneje; za kurjavo ima ravno tisto vrednost kot bukovina, tudi listje njegovo je izdatna klaja za ovce in govedino; cvetje njegovo in španjsko muho, ktera ima na njem svoj dom, v lekarnicah drago plačujejo,
*) Najbolj za to rabo je drevno perje ali Ustje med šmarnimi masami posekano.                                                                     Pis.
5.   Javor dvojega plemena, to je, beli javor s širokim perjem (acer pseudo — platanus) in poljski javor navadno „klen'* imenovan (acer campestris). Prvi je Krasu popolnoma priličen, ker na apnencu začne hitro rasti, pa zavoljo svojega širocega perja in goste rasti ljubi svitlobo, on je rajše samoten kot v senci, rast dovrši med 80 in 100 leti, v tem času dožene visočine 60—100' posreduje debeline pa 2—3', v tla kratek koren naredi, al stranske korenike zelo raztegne; za rabo ima iz več obzirov veliko vrednost, le za zidarstvo se malo kdaj rabi, zato ker se mora drago plačevati. On je za razno orodje pripraven, kolarji, mizarji, strugarji ga zelo iščejo, tudi za nastroje (Instrumente) ima veliko vrednost; najčvrstejše raste v srednji starosti, tistikrat tudi do kaljivosti dozori njegovo seme, pred ne; cvete meseca maja, kadar se je že perje iz popja popolnoma razvilo, po cvetji dobivajo bučelice dosti pase; konec septembra ali prve dni oktobra je njegovo seme (v črno-rjavkastem orešku) zrelo, vremena se. nobenega ne ustraši; divjačina in govedina zelo po njem segate , mrčes se ga pa boji, toraj ga nikoli ne poškoduje, 2'/4 libre njegovega dobro posušenega listja izda za krmo toliko, kolikor 3 libre dobrega sena, nekdaj se je iz njegovega soka tudi dober sladkor na-pravljal, za kurjavo je proti bukovini kakor 102: 100 tedaj več vreden. Klen nima take vrednosti, po Krasu in pri Trstu je dobro znan, ondi ga veliko za brajde sadijo, ker prav hitro ne raste, kebri se spomladi zelo radi po njem vesijo ter vsega ogolijo. S tem drevesom je sicer malo dobička, čeravno ga tudi mizarji, strugarji, žličarji itd. zelo ljubijo , v gnojni in mokri zemlji dovrši 30 do 40' visočine in 1 — 2' posreduje debeline.
6.   Jagnjed (populus tremula); to drevo je najbolj plodno izmed vseh dozdaj naštetih, tudi Krasu jako pristojno in v peščeni ilovici, če je tudi plitva, zelo napreduje, korenike svoje le pri vrhu zemlje razteza, in le malo jih sega do 2' na globoko , po navadi dožene v 50—60 letih svojo rast, 60—70' visočine in 2' posreduje debeline; za kurjavo pa ni prav pridno , proti bukovini je kot 65: 100. To drevo ima, kjer je uko-reničeno, to posebno dobro lastnost, da ga ni moč za-treti; kajti njegove korenike se zelo na široko raztezajo, in če vzraste drugo drevje čez-nj, se sicer posuši, korenike pa vedno žive ostanejo in čez 100 let, kadar jih zopet solnce pregreje, začnejo goste mladike od tal dvigati se; jagnjed vse drevje okrog sebe preraste in uniči vse, kar pod se spravi. Rabi se njen čeravno mehki, trdni in lahki les za škodlje, za žlice, tudi mizarji, strugarji itd. ga iščejo; njeno oglje se tudi za navadni ali slabi smodnik špoga, 2^/^ libre dobro spravljenega listja zdd toliko, kolikor 3 libre send za krmo; cvete konec meseca marca ali prve dni aprila, dolgo, predno ozeleni, seme je zrelo okoli konca meseca maja. Vsi drugi topoli, na pr.: „populus nigra, populus canaden-sis, populus alba, populus italica^' itd. imajo skor popolno lastnost jagnjeda, razun tega, da ljubijo le mokro in mastno zemljo, najbolje rastejo pri vodah in na mo-čvirib, tedaj za suhi Kras niso.
7.   Kostanj pitan (castanea vesca); to drevo je dobro znano in njegova korist, ljubi plodovito, bolj peščeno ilovno zemljo, le za burjo dosti ne mara; po kraških dolinah je vendar pripraven, njegov les je zelo trden in obstoječ, svojo rast dovrši v 60 do 80 letih, doseže 60—70' visočine.
Divji   kostanj   (aesculus   hippocastanum) ;   to
drevo  je   po   Krasu   tudi  dobro znano,   in se marsikje
nahaja;   on   prav košato   raste   in   se  burje ne ustraši,
tedaj  je dobra  hramba   zoper   kraško burjo,   ima   rad
peščeno rahlo zemljo, je zelo rodovit in po semenu tudi
prešiči segajo,   na   Nemškem v Draždanah   celo   moko
*
280
iz njega napravljajo,   to  drevo raste hitro  in 50—60' visoko.
8.   Murva (morus alba); koristi tega drevesa so filavne „Novice" že velikokrat natančno naštevale, le to ie priporočamo, da si teh dreves kolikor mogoče domd izredimo, zakaj domača se boljše obnašajo.
9.   Drobnica ali divja hruška (pirus commu-nis); mati vseh naših požlahnjenih hrušek; lesnika ali divja jablana (pirus malus), mati vseh požlahnjenih jablan; korist teh dveh dreves je vsakemu živemu človeku znana, na Krasu celo samotni rastete radi.
Drevesa, kterih koristi sem Vam tukaj nekoliko na kratko razložil, so za Kras pristojna; rekel bo kdo, kje je pa hrastje in borovje, za ktere se je na Krasu že dosti trudilo in tlako storilo? Borovina in jelovina ae Krasu nikakor ne pristoji, k večemu po kakih osojnih strminah na brdni ali brodnični zemlji. Živ dokaz imamo na vrtu bogatega Tržačana v Sežani, ondi se to drevje kolikor je treba, glešta, pa vendar nima vspeha, kterega bi imelo imeti, ter vedno zaostaja. — Hrasta Be tudi oba nahajata, namreč: gnjilec (quercu8 pedun-culata) in grad en (quercus robur), pa prav po malem, kajti dobro in globoko zemljo ljubita, ktere pa na Krasu ne najdeta, razun v kaki dolinki. Rekel bo tudi kdo: Kako pa, da je ondi lepo rastel pred 200 leti, ko je bil Kras pokrit s samim neizmernim gozdom šibkega hrasta? — Prav lahko je to bilo, ker je od večnih Časov bilo vse skalovje, kar ga zdaj po vrhu na 3—4'' visoko vidiš, pokrito s črno rodovitno prstjo (humus Silvester).
Tudi rešeljiko priporočajo za Kras! Ta grm pa res ni vreden, da se v gozdnarstvu imenuje, zakaj vedno borni grm ostane, nikdar ne doseže 8' visokosti. Nahaja se ga večidel po grobljah, kamor plevice plevel nanašajo; kakor sem že v „Novicah" čital, nekteri ga imenujejo „mahaleph^' (?), ali ni boljše ime „lonicera xylo8teum'', kakor gagozdnar imenuje; pa pustimo ga, najboljši je  za cevi pri lulah in  za  to naj tudi ostane.
Prvi pogoj vendar še zmiraj je in ostane razdelitev pašnikov, če se hoče kamnitemu Krasu z drevjem močno krilo napraviti, — to nam priča po vsem Krasu vsak Šopek borne hrastovine, bresta, gabra itd. v ogradi s suhim zidom obdani, kajti le ondi, kjer vsak lastnik isvoje obdeluje in varuje, se vidi vedno več zelenega drevja; zunaj zida je pa vse golo, nakupičeno skalovje, ktero pridni Krašovec čez zid zmeče; ko kmetic kmetica vidi, da v svoji ogradi drevje lepo glešta in jo skalovja trebi, ga hoče prekositi ter pridno dela in dela, tako nastane vedno tekmanje med njima, Kras se pa priložno trebi ali čisti in z drevjem zasaja.
Ko se je pred nekaj časom nek visi gozdnar iz Dunaja po tržaški cesti proti Storjam peljal, zagledal je, predno se pride do imenovanega sela, na levi in desni strani hrasto vino, ki po ogradah raste, ter veselo vsklikne, „der Karst schaut nicht so arg aus, wie ihn die Zeitungen schildern." To se zna, da se s6m ter tje vidi kak šopek bornega drevja, poreče umni mož, ki ga spremlja; al pa ne vidite, gospod, da je svet, kjer raste povsod obzidan? Vedite pa tudi, da vsaki lastnik med tem, ko svet kamenja čisti, svoje drevje ravno tako glešta, kakor sadna drevesca na vrtu; učeni gozdnar mu na to reče: ,,So ware es zweckraa3sig, diese kahlen Huthweiden an die einzelnen Berechtigten zu vertheilen!'' in zadel jo je, to bi bilo Krasu na veliko korist. Naj bi se tedaj saj manj kamniti pašaiki razdelili; zavezan pa naj bi bil vsak deležnik, da ima dobljeni del v določenem času, s toliko in toliko ukoreničenimi drevesi obsaditi, če ne, zapade v določeno kazen in sv6t se mu bode vzel. — Slabejši in kamnitejši pašniki pa naj bi 86 kolikor je mogoče,  na soseskine stroške ali z drev-
jem obsadili, ali pa če je lega potem, namreč če bo t kaki dolinki, s semenom raznih imenovanih plemen na-sejali, tako bi se neizrečeno veliko dreves, domači zemlji priličnih, za presajo priredilo.
Dragi rojaci! to je moje mnenje o pogozdevanji Krasa; kar Vam je po volji, obdržite, kar vam ni všeč, ali popravite ali zavržite, vse pa Vam iz čistega domoljubja podam v prevdarek.
V Senožečah sv. Jerneja dan.              J. Zelen.