POSAMEZNA ŠTEVILKA 5 DIN
POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI
ZASAVSKI VESTNIK
LETO V. — ST. 21.
OLASILO OSVOBODILNE FRONTE ZASAVJA
»TRBOVLJE«, 29. MAJA 1952
v
Lep sprejem Titove štafete v Zasavju
Za 60. rojstni dan maršala Tita se je ljudstvo okraja Trbovlje našemu velikemu voditelju lepo oddolžilo. Prebivalstvo okraja se je množično udeležilo sprejema Titove štafete, še enkrat večje število tekačev je bilo kakor lansko leto in tudi število stranskih Prog je bilo letos večje. Vsi delovni kolektivi, ustanove in društva so poslala pozdravna pisma maršalu Titu, Želeč mu ob njegovem življenjskem jubileju še mnogo zdravih in srečnih let.
V letošnji Titovi štafeti je sodelovalo 1989 tekačev, nosilcev štafetne Palice, preko 3000 spremljevalcev je teklo z njimi, nadalje pionirji, gasilci, elani PLZ in še drugi; posamezni tekači so bili v kroju društva, ki so ga zastopali. Na glavni progi so tekači Pretekli 41,6 km, na stranskih pa 146 kilometrov, tako da znaša dolžina vseh Pretečenih prog letošnje leto 187 km.
Glavna proga preko okraja Trbovlje je tudi letos potekala od Gračnice dalje, kjer so fizkulturniki iz Radeč sprejeli štafeto od tekačev okraja Celje-okolica. Vzporedno s štafeto fizkultur-hikov je tekla tudi štafeta borcev JLA.
Letos so tekači okraja Celje-okolica Pritekli pravočasno, tako da je štafeta odhitela v smeri proti Zidanemu mostu že ob 10,04 uri, kjer je bil lep sprejem nosilcev štafete. V Zidanem mostu se je pridružila glavni štafeti stranska, ki je pritekla iz Radeč oz. iz Krškega. Prevzem krške štafete je bil v vasi Vrhovo; v tej štafeti so tekli Pionirji, gasilci, kmečki fantje in drugi. V Radeče je prihitela štafeta ob 10,10 Pri. Na trgu Kadeč se je zbralo veliko ljudi, med njimi šolska mladina, godba itd. Tu so se pridružile stranske štafete iz Dol pri Litiji, Podkuma, Spote in •lagnjenice. Prav tako so se tukaj priključile stranske štafete iz Razbora, Krega in Loke pri Zidanem mostu.
Kljub slabemu vremenu je bilo v Radečah pri sprejemu štafete mnogo Prebivalstva, več kot druga leta. Po Prečitanju pozdravnih pisem in odigra-hju himne je štafeta odhitela proti Zidanemu mostu.
Takoj po 10. uri so se začeli v Zidanem mostu zbirati pionirji z zastavami, železničarji in ostalo občinstvo.
štafete; godba jim je zaigrala himno v pozdrav. Nosilce štafete je pozdravil predsednik MLO Hrastnik, tov. Kreže.
Tekači so odhiteli iz Hrastnika dalje proti Trbovljam. Tekli so čez Skalovac v Trbovlje na trg na Vodah. Štafetno palico so nosili nogometaši Rudarja. Istočasno, ko se je bližala Trbovljam glavna štafeta, so od vseh strani prihitele stranske štafete; štafeto iz Ceč so nosili gimnazijci, štafeto s Čebino-vega pa člani ZB Trbovlje. Prav tako so se tukaj pridružile stranske štafete s Partizanskega vrha ter iz vseh obratov rudnika. Košarkarji Rudarja so imeli svojo štafeto, prav tako člani PLZ. Na trg na Vodah so prihiteli tudi tekači s Kuma in Dobovca, iz trboveljske elektrarne, separacije in cementarne. Na Vodah se je zbralo več tisoč ljudi. Delavska godba je zaigrala nosilcem štafete v pozdrav.
Izredno lepo in ganljivo je bilo v Trbovljah videti male cicibančke iz trboveljskega otroškega vrtca, ki so pridrobili na cilj s svojo posebno štafetno palico v obliki kite cvetja. Malčki so obsipali tekače s cvetjem.
Tekače in zbrano občinstvo je pozdravil predsednik OLO Trbovlje, tovariš Viktor Burkeljc, ki je prebral pozdravno resolucijo ter jo dal v štafetno palico, darilo okraja Trbovlje maršalu Titu. Vsi so bili mnenja, da je letošnja štafetna palica doslej najlepša; Strojna tovarna »Miha Marinko« v Trbovljah je na štafetno palico, ki jo je izdelal njen kolektiv, lahko ponosna.
Poleg glavne štafetne palice so prinesli na cilj še 15 stranskih štafetnih palic. Ura je bila patanko 12, ko je glavno štafetno palico prevzel zvezni poslanec in večkratni udarnik tovariš Anton Zagorišek.
Fizkulturniki so odhiteli iz Trbovelj proti Zagorju po cesti »Mihe Marinka« čez Slačnik in Potoško vas, kjer se jim je pridružila stranska štafeta iz čem-šenika.
Kakor vsako leto, so Zagorjani tudi letos nosilce Titove štafete sprejeli slovesno. Ko se je bližala Zagorju glavna štafeta, so pritekli na cilj tudi železničarji z zagorske postaje. Po od-igranju himne ter prečitanju pozdravnih pisem je štafeta odhitela dalje proti Lokam nad Zagorjem; tudi tukaj so štafeto slovesno sprejeli, kjer se je pridružila štafeta s Pleš pod Sv. Goro, kjer je bil leta 1942 ustanovljen Prvi revirski bataljon.
Povsod ob glavni progi od Lok proti Izlakam in od tu proti Mlinšam so ljudje pozdravljali fizkulturnike, ki , so nosili pozdrave naših revirjev maršalu Titu k njegovemu 60. rojstnemu dnevu.
Ob 13,30 uri so fizkulturniki okraja Trbovlje izročili glavno štafetno palico na Vačah športnikom okraja Ljubljana-okolica. Na Vačah se je zbralo veliko ljudi, ki so pozdravljali prihod štafete ter klicali tekačem, ki so ponesli pozdrave in želje dalje v Ljubljano in od tam v Beograd našemu dragemu maršalu Titu.
Predsednik OLO Trbovlje, tovariš Burkeljc Viktor, čita pozdravno pismo
maršalu Titu
Litija je lepo pozdravila Titovo štafeto
Predaja štafetnih palic s pozdravnimi čestitkami maršalu Titu za njegov 60. rojstni dan je bila v vseh večjih krajih našega Zasavja zelo slovesna. Športniki iz trboveljskega okraja so ponesli palico do Vač, kjer je bil na glavnem trgu slovesen sprejem. Pod vodstvom šolske upraviteljice tov. Ide Kristanove je šolska mladina iz špalirja s cvetjem posipala skupino enotno oblečenih fizkulturnikov in fizkultur-nic — tekačev iz Zagorja. Izgpvorjenih je bilo tudi več pozdravnih besed.
Nato so tekači JLA, telovadnega
Prišli je nad 500 ljudi. Velik slavolok SlleJu™?’"skoz^Hot^doLRife^ Je pozdravljal Titovo štafeto. Godba Je! nadaljevali pot skozi HotiC do Lltlje-zaigrala in natanko ob 10,29 so pritekli v Litiji je bil slovesen sprejem pred ftu-v	JLA^kjer^so jih partizanskim spomenikom. Tam so pre-
brali predstavniki delovnih kolektivov,
čakali že fizkulturniki iz Hrastnika v krojih. Načelnik postaje ,v Zidanem *hostu je imel lep nagovor na nogice štafete in zbrano množico, nakar s° tekači odhiteli proti Hrastniku.
Pred domom TD Partizana v Hrastju je že veselo igrala godba; z Dola 8e je bližala stranska štafeta s Kala,
organizacij in ustanov pozdravne čestitke. V Litiji so pričakali tekače tudi zastopniki šmarske usnjarne in republiškega podjetja »Tesar«.
Nato so se tekači vrnili v Hotič, od koder so tekle ekipe po cesti na
Turja, Marnega in Dola. Pri Riicklovem I levem bregu Save skozi Vemek, Ribče hiostu je bilo že opaziti tekače glavne I in dalje proti Dolu pri Ljubljani, kjer
so predali štafetne palice ljubljanskim tekačem.
Po načrtu bi morala poteči s Tišja štafeta Zveze borcev, ki bi ponesla pozdrave vrhovnemu komandantu tovarišu Titu preko vseh zasavskih vrhov, kjer so se v času NOB vršile bitke za naše osvobojenje. Okrajni štab za izvedbo štafete pa svoje naloge ni izvršil v redu in pravočasno, za kar je bil deležen graje v Poletu. Šmarski odbor ZB tudi ni postavil štafete do Tišja, zato so člani ZB iz Litije samoiniciativno izvedli štafeto preko nekdanjih bojišč v Širmanskem hribu, Stangi, Goliš in na Janče^^fcjer so bile pred desetimi leti prav na dan pohoda štafete hude bitke z Nemci.
Zasavje je s štafetami dokazalo svojo predanost ljubljenemu maršalu.
DRAGI NAŠ TOVARIŠ TITO!
Ni ga imena, s katerim bi bil boj slovenskega naroda za svobodo tako tesno povezan kot ravno z Vašim imenom, tovariš Tito. Slovenski pesniki, pisatelji in glasbeniki so to že ponovno poudarili v svojih delih, posebno dobro pa se tega zaveda slovensko ljudstvo samo.
Zato ne moremo in ne smemo molče mimo Vašega življenjskega jubileja. Tisoč let je naš mali narod trpel in krvavel, ko je osamljen stal na mrtvi straži med Alpskimi vrhovi, stenami in prepadi, ob izvirih Drave, Save in Soče, da brani in ohrani zemljo naših pradedov za jugoslovansko in slovansko skupnost. V boju z nadštevilnim sovražnikom je bil na tem, da se prej ali slej zgubi ali utone v tujem valov ju — Vi pa ste mu v njegovih najtežjih dneh pokazali najzanesljivejšo in najkrajšo pot do samostojnosti in svobode. Pod Vašim modrim vodstvom je bila Slovencem dana možnost, da se povežejo z ostalimi jugoslovanskimi narodi, da se z njimi rama ob rami borijo ter se tako rešijo pretečega pogina.
Zavedajoč se te Vaše velike zasluge želimo ob Vaši 60-letnici ravno to in posebno to, da še mnogo let srečno vodite jugoslovanske narode v pravi, iskreni in resnični bratski slogi, a po njej od zmage do zmage, dokler si ne priborimo v svetu tistega mesta, ki Jugoslovanom po vsej pravici gre.
Delovni ljudje Zagorja pa Vam ob Vašem življenjskem jubileju obljubljamo, da bomo kljubujoč vsem zunanjim izzivanjem tudi v bodoče odločno stali ob Vaši strani ter z vsemi svojimi močmi prispevali k skupni borbi — nadaljnji izgradnji naše socialistične demokracije.
Smrt fašizmu — svobodo narodu!
ZAGORJE, dne 21. maja 1952.
Člani OF v območju mestnega občinskega odbora Zagorje ob Savi
Lepo so proslavili rojstni dan maršala Tita
Prihod Titooe štafete o Trboolje
Kaj POROČAJO OBČINSKI ODBORI AFZ OKRAJA TRBOVLJE 0 PRIPRAVAH ZA TEDEN MATERE IN OTROKA
jev^0ročila, ki prihajajo iz raznih kra-tje daSega okraja o pripravah na Tepi:* tna^ere in otroka, je kar razveseli* preb'rati- Iz nj'b vidimo, kaj vse cii Pravljaj° naše množične organiza-’ da razvesele otroke.
Živapdvsem so te priprave posebno Kori e v naš'b centrih Trbovlje, Zazrli6! **rastnik in Radeče. Žene skrbno ra»vaI° različen material, da z njim ijj a!*le našo deco na otroških sejmih *rečn a.ni*h- Ker naši pionirji radi iščejo •hest tudi z žrebanjem, jim bodo žene dru a Trbovlje, kakor poročamo na Na*? mestu> priredile velik srečolov. cij0 a”® žole bodo skupno z organizacij	priredile razne množične
han< 2 deco in to po celem okraju;
Z otrnU)8'31”10 *ud* star5e, da se skupno ^ ki povesele v naravi. v*di P°Rledamo še malo na našo vas,
Žeiju da se tudi učiteljstvo na pode-bn&ra,'?,pno z ženami prizadeva, kako Tedn„Vlti °trokom čim več veselja v katere in otroka. Tudi po naših
podeželskih krajih bodo razne kulturne prireditve, pogostitve otrok in podobno. Da pa bo ta Teden posvečen tudi družini, so si žene zadale razne sklepe; posvetile bodo vso skrb vzgoji in zdravju otrok, posebno budno pa bodo pazile na otroke, ki so pod varstvom države. Obiskovale jih bodo večkrat na domovih, o svojih opažanjih pa poročale Svetu za ljudsko zdravstvo in socialno politiko. Žene bodo organizirale razna vzgojna in zdravstvena predavanja. Na sektorju Radeče se je tovariš dr, Matko obvezal, da bo izvedel deset predavanj, v katerih bo z raznimi nasveti lahko mnogo pripomogel k očuvanju zdravja v družini
Da pa bo Teden matere in otroka letošnje leto Izveden res v pravem smislu, kot to terja današnja družba, t. j. zdravo rast otroka kakor tudi, da je družina temelj otrokove vzgoje, naj bo odslej naše geslo: Storimo vse, kar moremo, za otroka in družino!
S. Z.
Ves trboveljski okraj je slovesno praznoval 60. rojstni dan našega maršala Tita. Po vseh večjih krajih so bile slavnostne akademije, razna tekmovanja ter tekmovanje v rudniku.
Proslava v Trbovljah
V Trbovljah se je na predvečer rojstnega dne maršala Tita zbralo številno občinstvo s predstavniki političnih in oblastnih forumov v dvorani Delavskega d'oma. Na proslavi je sodelovala delavska godba, moški pevski zbor »Zarje«, mešani pevski zbor »Slavček«, mladinski zbor gimnazije ter gojenci Glasbene šole v Trbovljah. Po odigranju himne ie govoril o maršalu Titu tov. Ivan Som, nosilec spomenice iz leta 1941. Nato je sledil bogat kulturni spored, ki je bil zaključen z alegorično živo sliko trbovelj* skih telovadcev.
Prav lepo je bilo v Zagorju
K slovesni proslavi 60. rojstnega dne našega maršala Tita se je zbralo v Domu TD Partizan v Zagorju preko 400 ljudi. Slavnostni govor je imel tov. berdo Ferluga. Z lepim kulturnim sporedom so nato nastopili učenci zagorske šole, SKUD »Vesna», TD Partizan Zagorje in Glasbena šola. Pevski zbor »Vesne« je zapel več pesmi, prav tako mladinski pevski zbor gimnazije, ki je zbrano občinstvo s svojim petjem prijetno presenetil. Lep je bil tudi nastop zagorskih telovadcev, posebno pa se je izkazala ženska vrsta. Dijaki gimnazije so pod režijo tov. Ivana Zupana izvrstno prikazali gledališko enodejanko. Ob zaključku lepe slovesnosti so vsi z navdušenjem sprejeli pozdravno pismo maršalu Titu.
Telovadna akademija v Hrastniku
V Hrastniku so življenjski praznik maršala Tita počastili s slovesno telovadno akademijo TD Partizana Hrastnik. Po slavnostnem govoru tov. Kenka, ki je orisal življenje in delo našega Maršala, je sledil bogat spored s 14 telovadnimi točkami, s katerimi so nastopili vsi oddelki TD Partizana. Bil je. lep večer, ki je pokazal, da je začrtana pot hrastniških telovadcev pravilna.
Proslava 60-letnice maršala Tita v Radečah
Ne samo, da so Radeče lepo sprejele Titovo štafeto, tudi drugače so
tamkaj dostojno proslavili 60. rojstni dan našega dragega Maršala. Mesto Radeče je s svojega zborovanja dne 22. maja poslalo posebno pozdravno pismo tovarišu Titu. Ob tej priložnosti so sklepali o svojih bodočih nalogah, o čemer bomo poročali prihodnjič.
Na predvečer rojstnega dne maršala Tita pa so Radečani pripravili slavnostno akademijo, ki sta jo organizirala SKUD »Ivan Cankar« in TD Partizan Radeče. Dvorana je bila nabito polna. Prvič se je predstavil radeške-mu občinstvu mladinski pevski zbor tamošnje gimnazije. Med oddihom je igrala radeška godba na pihala, medtem ko je železničarska godba iz Zidanega mosta priredila ta večer promenadni koncert.
Tekmovanje učencev industrijske rudarske šole v Zagorju
V počastitev 60. rojstnega dne mar-Tita so učenci industrijske rudar-
šala
ske šole v Zagorju
napovedali vsem
obratom rudnika Zagorje tekmovanje v produkciji. Ta rudnik je v nedeljo 25. maja normalno delal. Tako So učenci rudarske šole že v prvi jutranji izmeni zasedli delovišča v jami Podstrana ter uspešno tekmovali z rudarji ostalih obratov. Ta dan dosežen delovni učinek rudarskih učencev znatno presega povprečno storilnost kolektiva rudarske šole. Na ta način so učenci industrijske rudarske šole v Zagorju z marljivim delom v produkciji premoga proslavili življenjski -raznik našega maršala Tita, kar zasluži posebno pohvalo.
Pevski koncert na Dolu pri Hrastniku
Rojstni dan maršala Tita so na Dolu pri Hrastniku praznovali v nedeljo popoldne s koncertom domačega ženskega pevskega zbora ter pevskega zbora dolske gimnazije. Zanimanje za to slovesnost je bilo izredno, saj jo je obiskalo veliko število ljudi, da počasti s tem življenjski praznik našega Maršala.
Rudarju Štefanu Taškarju' v Zagorju se je pred meseci rodil trinajsti otrok. Tov. Taškar je želel, da bi temu dečku botroval maršal Tito. Njegova želja se mu je izpolnila v nedeljo, 25. maja,, na dan, ko so narodi Jugoslavije praznovali 60. rojstni dan maršala Tita.
Sporočilo, da pride v Zagorje zastopnik maršala Tita, je napravila v rudniški koloniji »Franca karčnika«, kjer stanuje Taškarjeva »družina, veliko vznemirjenost in veselje. Prebivalci so izobesili zastave in okrasili okna z zastavicami in podobami maršala Tita.
Zastopnik maršala Tita, podpolkovnik JLA, tov. Fran Pokovec, je prišel v Zagorje z avtomobilom iz Ljubljane; ustavil se je v Zagorju ter skupaj s predstavniki krajevne oblasti in množičnih organizacij odšel v četrt ure oddaljeno kolonijo.
Pred hišo tov. Taškarja se je medtem zbrala množica ljudi iz kolonije in okolice. Sekretar terenskega odbora OF, tov. Vinko Sedlar, je pozdravil visokega gosta ter vse ostale rekoč, da je s tem obiskom doletela družino Taškarja in kraj Zagorje velika čast. Podpolkovnik Pokovec je imel krajši
govor, v katerem je dejal, da maršal Tito le redkokateri družini b -iuje; to stori le tam, kjer ve, da je prosilec vreden borec za socializem. Ob tej priložnosti je visoki gost povedal, kako se je maršal Tito boril in kako je delal, da bi delovni človek postal svoboden in da bi njegovo življenje postalo laže in boljše. Nato je čestital celi družini in ji izročil darilo maršala Tita.
V imenu zagorske mladine ie nato spregovoril sekretar mestnega komiteja LMS tov. Hinko Rus; dejal je, da je bila pot naše mladine nekoč težka, da pa je danes lažja, ker ji ljudska oblast pomaga, kjer koli je pomoč potrebna. Predsednik mestne občine, tov. Alojz Lukač, je v svojem nagovoru poudaril skrb naše oblasti za vzgojo otrok in za njihov telesni in duševni razvoj. Prebivalci kolonije so bili vzradoščeni, ko je tovariš podpolkovnik vzel otroka tovariša Taškarja v naročje, ker je s tem pokazal ljubezen maršala Tita do otrok in mladine. Družini Taškarjevi so čestitali k visoki počastitvi tudi ostali predstavniki organizacij, na kar so vsi skupaj odšli na kosilo, da z njim dostojno zaključijo to redko slovesnost.
TRŽAŠKE OBCINNSKE VOLITVE
Med pisanjem teh vrstic so občinske volitve v Trstu v teku. Po poročilih od tamkaj je bučna propaganda italijanskih strank vseh barv dosegla svoj višek ter so jim bila za dosego njihovih ciljev, ki so brez razlike rasistično imperialistični, dobra vsa sredstva:	od radia preko go-
stiln in kinematografskih dvoran do cerkva in prižnic, da ne govorimo o nasilnostih, ki so na dnevnem redu in so lastne italijanskim šovinističnim težnjam, lačnim tuje slovenske zemlje.
V	Trstu volijo na 14 kandidatnih listah; nič manj kot 753 kandidatov je, od katerih je pa le 426 rodom iz Trsta, medtem ko jih je 154 iz Italije in 147 iz Julijske krajine. V volivnih imenikih je bilo vpisano 201.000 Volivcev. med njimi 70.000 takih, ki ne bi smeli imeti v Trstu volilne pravice. Mnogim Tržačanom pa niso dali volilne pravice, ker so Slovenci in so se za časa fašističnega režima morali umakniti iz Trsta.
Pričakuje se, da bo pri volitvah ostala na prvem mestu kr-ščansko-demokratska stranka, ki pa bo bržčas izgubila precej glasov. Pri zadnjih volitvah je ta stranka dobila 65.627 glasov, ko-minformisti 35.543, fronta za neodvisnost 11.467, socialistična pa 10.774 glasov, medtem ko je neofašistično gibanje bilo na petem mestu. Pri letošnjih volitvah računajo, da bo največ pridobila Fronta za neodvisnost, neofašistično gibanje in Tržaški blok ter da se bo okrepila tudi Ljudska fronta.
VATIKANSKI JEZUITI PROTI JUGOSLAVIJI
Po poročilih iz Trsta skuša Vatikan preko jezuitskega reda razviti propagando proti Jugoslaviji. Jezuiti so dobili iz Vatikana nalog, da po pomočniku generala jezuitskega reda, patra Prešerna, vplivajo na vodilne katoliške cerkvene kroge v Ameriki, da bi pri ameriški vladi dosegli novo stališče proti Jugoslaviji. Ta umazana in perfidna črna propaganda si je dala za cilj, da bi ameriška vlada ustavila Jugoslaviji vsako pomoč, predvsem vse po-šiljatve orožja. Pri vsem tem igrat a klavrno vlogo bivša zloglasna klerikalna politikanta dr. Miha Krek in Ciril Zebot. Tukaj se v ozadju vsega skrivajo mračni restavracijski načrti-habsburške pobarvanosti, ki gredo nedvomno roko v roki z imperialističnimi prizadevanji De Gaspe-rijevega klerofašističnega režima.
OKREPITEV POLICIJSKIH ENOT V VZHODNI NEMČIJI
V sovjetski coni Vzhodne Nemčije so uvedli novo akcijo za okrepitev tako imenovane ljudske policije. S posebnimi predavanji kličejo mladino, naj se vpiše v policijske enote. Sodijo, da bodo število teh enot do konca meseca maja povečali za eno tretjino.
JUGOSLOVANSKO-BRITANSKI TRGOVSKI ODNOSI
V	Londonu so končali trimesečne razgovore o blagovnem seznamu izvoza in uvoza. Vrednost jugoslovanskega izvoza po tem seznamu da okrog 19 milijonov funtov Šterlingov. Jugoslavija bo med drugim izvažala barvaste kovine, kemikalije, tekstil, usnje in izdelke lesne industrije. Vrednost slednjih bo dosegla 13 milijonov funtov. Jugoslavija bo iz Anglije dobila stroje in strojno opravo, kovinske izdelke, predivo, nafto in bencin.
Kje bodo najboljše?
Trboveljske žene v predkongresnem tekmovanju
Tudi trboveljske žene so se pripravile na tekmovanje žena, ki naj bi bilo priprava na IV. kongres AFŽ Slovenije. Pred kratkim so imele trboveljske žene sestanek, na katerem so napravile načrt tekmovanja, istočasno pa napovedale tekmovanje sekcijam AFŽ v Zagorju, Hrastniku in Radečah.
Najodločneje se bodo trboveljske žene borile proti vsem sovražnikom ljudske oblasti, zlasti pa hočejo zaostriti boj proti vatikanski klerofaši-stični politiki. — Način dela z ženami in mladino bodo zboljšale s poučnimi predavanji. — Da postanejo naša dekleta dobre gospodinje, bodo trboveljske žene organizirale še letos gospodinjsko šolo, ki bo enoletna. — Tudi za obiskovalke otrok hočejo trboveljske žene organizirati z okrajnim skrbništvom seminar, da se obiskovalke po-uče o svojih nalogah. — S komisijami za varstvo matere in otroka, ki so postavljene na terenu po vseh sekcijah žena, bodo organizirale redne sestanke z vsemi ženami, ki so v delovnem razmerju; z njimi bodo proučile vprašanje zaščite matere in otroka, prav tako tudi vprašanje izobrazbe žena. — Žene se bodo vključile v razna društva še v večjem številu; pomagale bodo reševati razne odgovorne naloge, kjer je potrebna pomoč žena. — Ker se je trboveljski mestni odbor razširil tudi na nekatere okoliške kraje in kmečke vasi, bodo trboveljske žene pritegnile v mestni odbor AFZ žene iz teh okoliških naselij, da se z njimi pogovore o vseh vprašanjih; pomagale jim bodo tudi s prosvetnim delom na vasi. — Vso pomoč hočejo nuditi trboveljske žene nadalje pri izvedbi volitev v občinske ljudske odbore. — Za pravilno vzgojo naraščaja bo sekcija AFŽ sode-
lovala z učitelji na roditeljskih sestankih. — Skupno s prosvetnimi in zdravstvenimi delavci bodo trboveljske žene organizirale razna predavanja. Prav tako pa so te žene sklenile, da bodo v večji meri sodelovale v raznih vzgojnih ustanovah.
V razglasu, v katerem so napovedale tekmovanje ženam ostalih revirskih centrov, pravijo trboveljske žene glede tržaškega vprašanja takole: »Pri teh napadalnih manevrih na našo domovino od vseh sovražnih strani hočemo žene dokazati, da smo zveste patriotke svoje domovine; vedno bomo znale ceniti vse naše žrtve, prav tako naše vodstvo z maršalom Titom na čelu. V tem ostanemo nepopustljive, kar bomo dokazale z delom.«
Kako sem prišel do pravega prepričanja?
Glede na moje stališče do resolucije IB sem prišel do zaključka, da sem bil s svojim političnim gledanjem v veliki zmoti, to pa predvsem zaradi tega, ker nisem bil zadostno in pravilno poučen ter nisem vedel, kaj se skriva za resolucijo IB; iz tega razloga sem pač mislil, da imajo edino Rusi prav.
K takemu prepričanju 'in gledanju na položaj me je vodilo zlasti še to, ker je bil tedanji predsednik KLO Hrastnik tov. Franci Brun, vnet pristaš resolucije IB Ta me je večkrat povabil v pisarno ter mi je ob priliki sestanka Mestnega komiteja KPS v Hrastniku, ko sva se raz-govarjala o resoluciji IB, dejal in tolmačil, da se s to resolucijo popolnoma strinja. Videl sem v njem poštenega in komunistični ideji predanega človeka ter si mislil, da 6i zna resolucijo IB bolje razlagati kot jaz.
Ob priliki preiskave o vsem prednjem je navedeni tovariš naprtil vso odgovornost name. Pa ne samo to. Izjavil jo tudi, da sem ga jaz nagovarjal k temu in da sem hotel iskati nekakšne zveze po Beogradu in drugod, kar pa je popolnoma neresnično in izmišljeno, ker nisem nikoli mislil na kaj takšnega, niti nisem z njim razgovarjal o tem. Ako ta tovariš misli, da bo s takšnim opravičevanjem opral svoje napake, se zelo moti, pač pa bo moral pošteno gledati na položaj in delati; potem bodo delovne rrinožice gledale nanj z večjim spoštovanjem kot danes. Priznavam, da sem bil na napačni poti, ter ' sedaj zamujeno nadomestiti in dati vse svoje sile za izgradnjo naše lepe socialistične domovine.
Trbovlje, 17. aprila 1952.
Anton Jenka ,
Prve dni meseca junija bodo tudi v Zgornjih Trbovljah ustanovili delavsko kulturno društvo »Svoboda«. Tako bodo Zgornje Trbovlje drugi kraj, kjer se bo v zasavskem centru ustanovilo društvo »Svoboda« z namenom, da se poživi kulturno delovanje med širšimi ljudskimi množicami, zlasti pa da se da kulturnemu življenju delavski pečat.
Med prvimi je bilo v Trbovljah ustanovljeno društvo »Svoboda« na Dobrni, in to ob 11. obletnici OF. Tukaj društvo že prav pridno dela. Prejšnji teden pa so se zbrali tudi kulturni delavci iz zgornjega dela Trbovelj, člani MKUD »Prerod«, da ustanove »Svobodo« v Trbovljah II. Zbralo se je j preko 70 ljubiteljev kulturnega delova-I nja, obžalovati je le, da je med njimi
Teden matere in otroka v Trbovljah
»Teden matere in otroka v Trbovljah mora biti živ, viden odraz naše brige in naših prizadevanj za otroke in matere,« — pravijo trboveljske žene, zato so se prav skrbno pripravile na ta Teden. Sestavile so program prireditev za vsak dan Tedna matere in otroka, tako da se bo lahko vsak seznanil s pomenom te človekoljubne prireditve.
V nedeljo, 1. junija, bo društven izlet vseh pionirjev in pripadnikov TD Partizana. Drugi dan, 2. junija, bodo v trboveljskem kinu filmske predstave za šolske otroke. Tretji dan, v torek 3. junija, bodo otroške obiskovalke in aktivistke AFŽ obiskale po domovih svoje varovance, pa tudi razne socialno ogrožene družine. Za vse bo važno zdravstveno-vzgojno predavanje v sredo, 4. junija, ob 4. uri popoldne v Delavskem domu; predaval bo dr. Lu-dovik Kramberger. V četrtek, 5. junija, bodo šolski otroci priredili izlete. Organizirali jih bodo po terenih. Dne 6. jun. pa bodo šolske proslave tega Tedna.
Posebno veselo pa bo za naše najmlajše v soboto, 7. junija, ko jim bodo žene priredile otroško rajanje. To rajanje bo za otroke iz okoliša Trbovlje I. na telovadišču za Domom Partizana, otroci Iz Trbovelj II. pa bodo rajali na prostoru pred Gasilskim domom v Zgornjih Trbovljah.
Najlepše in najbolj veselo pa bo brez dvoma v nedeljo 8. junija. Na ta dan bodo imeli trboveljski otroci svoj sejem s srečolovom. Tako bo to nedeljo na trboveljskem tržnem prostoru prav gotovo živo in veselo. Za ta otroški sejem so žene pripravile mnogo lepih reči. Pri srečolovu bo seveda najbolj vesel tisti, ki bo zadel mladega živega prašička. Srečka bo stala le 10 din.
Na ta dan pa ne bo samo otroški sejem, marveč tudi tekmovanje pionirjev. Iz celega okraja bodo pionirji tekmovali v raznih disciplinah in se pomerili, kdo je najboljši. Pionirji — na svidenje!
Nepravilnosti v plažah so popravljene
Le redkokdaj Je slišati o rudniških apnenicah v Zagorju ter o njihovem kolektivu, četudi dosega v delu velik uspeh. V zadnjem času, ko se je obravnaval nov tarifni pravilnik, je bilo v živahnih diskusijah Slišati marsikaj. Dobro je, če tudi o tem kaj napišemo.
Plače delavcev tega rudniškega sektorja so bile zelo različne. Glede kamnoloma, kjer je delo najtežje, bi vsakdo pričakoval, da imajo delavci delu primerne plače. Tudi pri nakladalcih kamenja so bili najboljši delavci. Pa vendar niso bili ne eni ne drugi za svoje delo ustrezno nagrajeni.
Čudno je bilo nadalje s plačami pri jaškovlh pečeh. Kurjačem in njihovim pomočnikom se Je zaslužek obračunaval po tehničnih normah. Tako so kurjači kot polkvaliflclrani delavci zaslužili manj kot nakladalci apna, ki so nekvalificirani delavci ter se jim je nagrada za opravljeno delo obračunavala še po statističnih normah. Nakladalci apna pri jaškovih pečeh So bili
Janez Mohor

cidnja pomlad
Pri Lazniku pod hosto je bilo sedem otrok. Sedem v cape oblečenih, vedno lačnih kljunov.
Pa jesen za jesenjo zori sadje. Jesen za jesenjo odpada listje.
Tudi pri Lazniku se Je bajta praznila. Mladi so zoreli in odpadali. Odhajali so od hiše — srečo iskat.
Samo najmlajši Tinče se je še potikal okrog bajte in leto starejša Marta Je še nosila spomladi z materjo težke koše gnoja na edino njivo, ki Je visela v rebri pod Bukovjem.
Domačija je umirala — drevo se je sušilo.
Neke jeseni je tudi Marto prijelo. Kaj bi v tem mrtvem domu, kjer tišči lakota misli k tlom, da hirajo kakor bajta in ljudje v njej. Marta Je mladal Hoče živetll
Tisto leto Je Tinče prvič oglarll z očetom. Globoko v gozdu sta sekala les. Cepila sta dolge cepanlce, delala kope, računala, koliko bo za zimo in mislila na dom.
Na dom sta mislila: oče na mater, starko, ki Ju čaka, in Marto, vso mlado in polno življenja, ki se upira lakoti in samoti; Tinče Je mislil na svojo težko mladost in na razpadajočo bajto, ki jo bo moral popraviti, če bo hotel še sam postlatl gnezdo novemu rodu v njej.
Doma pa Je bil vihar: starka je prosila in rotila Marto, naj ne hodi v svet.
Drevo se Je borilo z vetrom. Imelo pa ni dovolj moči, da bi obdržalo zreli sad.
Listje se je osulo. Predzadnji sad Je odpadel. Marta Je odšla, Sla je od doma, lačna kruha, lačna življenja; šla je z vero v srcu, z vero v svojo mladost in v svojo srečo.
*
Cas Je hitel. Upanje se Je prelilo v razo-čaranje, sladka vera v mladost in srečo Je usihala in umrla.
Tinče ni popravil hiše. Težita bukev mu
Je zdrobila hrbet. Prav ob novem letu so mu prižgali svečo.
Takrat so bili Laznikovi zadnjič skupaj. Po pogrebu so se razšli. Le Marta Je namerila svoj korak z materjo in očetom domov v Laz. Nihče je ni vprašal, kako in kaj. Oba sta vedela, da v svetu ni našla sreče.
Ostala Je doma. In ko Je potrkal na njeno okno nekdo, mu je odprla okno in sreč.
Se preden Je stari Laznik zatisnil oči, je bajta spet oživela.
Drevo Je dobilo novih sokov. Spet Je vsako leto cvetelo. V kamri so bila spet vsako spomlad zakrita okna: Marta, mlada Laznica, Je tešila lakoto in Jok novorojenemu bitju.
•
Dolgo \ Je Že od tega. Sedaj Je Marta starka. Isto pot Je šla kot njena mati. Prav tako se Je borila z mladostjo svojih otrok in njihovim hrepenenjem po Sreči. Prav tako kot njena mati se Je veselila in trpela z vsakim svojih sedmero otrok, ki so živeli in umirali.
Sedaj je ostala v bajti in na svetu sama z najmlajšlm svoje krvi, Nandetom.
Spet se suši drevo. Spet Je treba bajti popravila, mladosti in prešernega veselja, da bi Laz spet oživel, da bi vzcvetela nova pomlad.
Toda te pomladi ne bo več. Mati, starka, ve to.
Drevo, ki se suši, ne bo dobilo novih sokov. Tudi Nande ve to.
Zunaj Je sicer pomlad; cvetoča veja jablane sili v nizko okno kakor nežna roka belo oblečene neveste, ko jo, vso polno tople krvi, daje krepki roki moža v novo rast in življenje.
V sobi pa je pozna Jesen.
Nande sedi na nizkem stolcu za vrati, z glavo v mehkih, prosojno belih dlaneh.
Mati Marta, sključena za pačjo, visi s
— razen nakladalcev apna v vagone — doslej najbolje nagrajeni delavci. Mnogi od njih pa so večodstotni invalidi ali starejši ljudje, ki jih ni mogoče zaposliti pri kakšnem drugem delu apne-niškega obrata.
Z novim tarifnim pravilnikom se je sistem plač v tem obratu delno predrugačil. Akordne postavke, ki služijo za osnovo Izračunavanja delavskih denarnih prejemkov, so pokazale sedaj v nagrajevanju dela drugo sliko. Zaslužki v kamnolomu so se sedaj pravilno zboljšali in tudi pri jaškovih pečeh je razmerje med plačami posameznih delovnih skupin dobilo pravilnejši odraz, upoštevajoč težino in odgovornost dela.
Pri reviziji delovnih mest v obratu so našli še nepopolno izkoriščene delovne moči, ki so dobile primerno zaposlitev. Takšne in podobne napake se odpravljajo, tako da zaznamuje ta delovni kolektiv vedno boljše uspehe v prid naše skupnosti.
pogledom na Nandetu. Edini, ki Je še ostal od njene mladosti, bolečin in ljubezni.
Oba molčita. Vsak je zatopljen v svoje misli. Tiha sta, tako tiha, da je še dihanje slišati kot glasno hropenje v polmračni tišini.
»Mati,« pretrga Nande molk, »veliki češnji za bregom je zima odlomila vrh.«
»Da, vem,« Je kratek odgovor.
»Treba Jo bo posekati,« ve spet on.
»Pusti Jo, naj se sama posuši.«
Spet molk. Nande misli na škodo v drevju, mati pa daleč nazaj, na čas, ko Je rajnki mož prinesel za palec debelo češnjo iz gozda in Jo posadil na travnik za bregom. Prvega otroka mu je pokazala, ko Je prišel pod noč domov, sklenila sta, naj bo ta češnja drevo njunega rodu.
Drobno drevesce se Je razraslo v visoko in močno drevo; živelo je, cvetelo in rodilo. Kakor ona sama.
V njenem življenju Je bilo sedem pomladi, sedem cvetočih vej. Štirinajst krepkih fantovskih rok se Je razraslo Iz njenega debla, sedem močnih, veselih ljudi Je bilo ob njej in z njo.
Zdaj pa se drevo suši in bajta je prazna. Prazna kakor polja o božiču . ..
Prazno pa Je tudi njeno srce; ko Je dobila pismo iz tujine, da Je njen najsta-rejši ostal v rudniku, Je jokala, da bi si izjokala solze in bolečino. Ko pa se je po strašni vojni Ihti vrnil domov edino Nande, in še ta s klico smrti v prsih, Je izjokala solze in bolečino: zdat Je v njenem srcu le še strašna praznina, tiha samota kakor v grobu.
Neopazno ln neslišno se Je prikradel v sobo prvi mrak. Okna so postala modrobela, kote so prepregle žametne zavese prihajajoče noči. Le jablana se Se blešči v, nežni belini pod oknom.
Mati se je Iztrgala iz svojih misli.
»Večerjala bova.«
»Jaz pojdem kar spat, mati,« Ji trudno odgovarja Nande, »nisem Učen in ni mi čisto prav.«
Razoranl obraz matere Je preletela senca temne slutnje; dolg vprašujoč pogled Je obvisel na njegovem belem obrazu, ki se, kakor Jablana, blešči iz polteme.
Nande vatane, stopi korak proti njej,
zaenkrat večina poklicnih prosvetnih delavcev, medtem ko je bilo delavcev prav malo. Pripravljalni sestanek je vodil podpredsednik mestnega odbora OF Trbovlje, tov. Ivan Dolinar, ki je med drugim poudaril, da je cilj ustanovitve kulturnega društva »Svobode« zajetje kar najširših ljudskih množic v kulturnoprosvetno delo. Namen ustanovitve »Svobode« v Zgornjih Trbovljah je tudi ta, da -se »Svobodi« pridružijo vsa društva, ki žele delati na kulturnoprosvetnem področju, prav tako pa naj v »Svobodo« vstopijo vsi tisti, ki so že nekoč delali na širjenju kulture in prosvete med delovnim ljudstvom.
MKUD »Prerod« bo pristopil k »Svobodi« korporativno, prav tako je razveseljivo, da so sodelovanje v »Svobodi« obljubili prosvetni delavci na osnovni šoli v Trbovljah II. in profesorji gimnazije.
Izvoljen je bil pripravljalni odbor s predsednikom Pavletom Kovačem na čelu. »Svoboda« v Trbovljah II. ima vse pogoje za obstoj in razvoj. MLO Trbovlje bo dal Dom kulture društvu »Svoboda« v upravljanje, prav tako pa je v Zgornjih Trbovljah dovolj kadra za širjenje kulture in prosvete, saj je tamkaj n. pr. Glasbena šola, gimnazija, osnovna šola Trbovlje II., v bližini je sedež OLO Trbovlje s svojim sposobnim kadrom in še drugi.
Storjen je bil sklep, da se društvo »Svoboda« v Trbovljah II. ustanovi že v prvi polovici meseca junija. Pripravljalni odbor si je zadal za nalogo, da do tedaj zbere v svojo sredo vse tiste, ki so pripravljeni v »Svobodi« aktivno delati. Prepričani smo, da bo »Svoboda« v Zgornjih Trbovljah lahko z uspehom delovala.
Pismo s Trojan
Pri nas se marsikaj dela, vendar širša javnost ne ve za to. Tudi nekateri domačini, ki se zapirajo sami vase, ki jim je razvoj in sodobni človek deveta briga in ki pričakujejo stare čase iz predaprilske Jugoslavije, ne vedo ali pa nočejo vedeti, da bo v našem kraju zasvetila toliko zaželena električna luč. VSem sodelujočim Je treba Izreči priznanje, ker le-ti so se zavedali, kakšne koristi bo za kraj elektrifikacija. Na žalost pa so pri nas tudi ljudje nazadnjaške miselnosti, ki jim Je ta modernizacija kraja postranska reč. Vsi ti ljudje naj se zavedajo, da časov, ki si Jih tako želijo nazaj, s svojim mističnim pridiganjem ne bodo več priklicali, Želeli bi le, da bi ti ljudje sledili prosvetnemu delu v kraju, ki Je precej razgibano in živahno. Akoray.no so domači igralci in Zagorjani zadnja dva meseca dali že več lepih iger, teh nazadnjakov ni nanje. Ob priliki bo javnost zvedela imena teh ljudi.
Tudi v St. Gotardu se elektrifikacija bliža kraju. Daljnovod je že skončan, prav tako transformator, le drogovi krajevne zveze še .niso vsi postvavljeni. Ce bi bolj poprijeli, bi že v 14 dneh zasvetila električna luč.
k—p
Koloradski hrošč - največji sovražnik naših krompirišč
Kakor znano, je koloradski hrošč najhujši škodljivec krompirjevih nasadov, ker lahko uniči ves pridelek, če se proti njemu ne borimo pravočasno. Zato mora biti boj proti tej nevarni žuželki splošen ter se mora izvajati neizprosno in brez odlašanja, kakor hitro se kje pojavi. Drugače se lahko zgodi, da se ta škodljivec, medtem ko ga prvi gospodar na svojih njivah uničuje, na njivah sosedov nemoteno razmnožuje. Ker je strah pred pojavom in razmnoževanjem koloradskega hrošča upravičen, je tudi napoved neizprosnega, množičnega boja proti njemu popolnoma umestna. O tem nam priča tudi to, da posvečajo vse države Evrope in po ostalem svetu že več desetletij izredno pazljivost pojavu tega nevarnega sovražnika in prav veliko skrb za njegovo uspešno zatiranje.
Koloradski hrošč je, kakor že mnogim znano, žuželka, ki meri v dolžino komaj kakšnih 10 mm, v širino pa7 mm. Hrbet hrošča je precej izbočen, trebuh pa ima ploščat. Pokrovke oz. prednja krila so značilno pobarvana: na svetlo-rumeni podlagi nosi vsaka pokrovka po pet, skupaj torej deset črnih vzdolžnih črt. Spodnja ali druga opnasta krila, s katerimi hrošči letajo, so živo-rožnato-rdeča in popolnoma skrita pod pokrovkami, kadar hrošček miruje. Samice se
zakrili z rokami ln omahne v materino naročje.
Zavpila Je. Bolečina, ki je ležala pokopana v srcu kakor vejica pelina, se Je razplamtela v žgoč plamen ln oplazila vso njeno bit. Vsa nerazdana ljubezen Je planila iz nje: ne enega, zadnjega, vseh sedem poljublja v njem, od vseh se poslavlja pri svojem najmlajšem. Nič ne vidi, kako se mu sunkovito dvigajo in padajo prša, kako hlasta za zrakom; tudi njegovih rok, ki se krčevito oklepajo njenega uvelega telesa, ne čuti. Samo odhajajoče življenje pozdravlja, samo odhajajočemu daje svojo ljubezen, ljubezen za vse, h katerim odhaja.
»Nandel«
Sedem imen Je v tej besedi, sedem mladosti: vse njeno življenje, vsa njena sreča in trpljenje.
S težavo ga vzdigne ln odnese v posteljo. Komaj ga Je skrbno odela, odpre sin oči ln se ji trudno nasrriehne.
»Mama, šnj ni nič; samo malo slabo mi Je. Saj bo vse dobro.«
Skozi solze se mu vrača smeh.
»Mama, sedaj se pa smejiš kakor sonce, ko pokuka med dežjem izza oblaka.«
Ves obraz Ji je začel drgetati v zadržanem Joku; biti hoče močna, skriti hoče pred njim bolečino In Jok, pa Ji solze curkoma lijejo po razoranern licu.
»Da, Nande, bol Dobro bol«
Na vasi se Je oglasila pesem. Prekipevajoča kakor pomlad ln mladost. Vriski, kakor sončni dan, parajo večerni molk ln materino srce, Nande pa ugiba pevce: Vilarjev Tomaž, Hribarjev France, Jevšnlkov Andrej ln Španov Janez.
»Vsi iz naše vasi, misli glasno.
Mati mu ne odgovarja; le Jok Jo še krčevlteje stresa In skozi možgane gre misel, ostra kakor nož.
»Vsil Samo moj čaka smrti I Samo moj umira, ko drugi pojo, ko drugi ljubijo, ko drugi snubijo! Zakaj moram dati Jaz zadnjega? Zakaj moram Jaz misliti na smrt, ko druge matere sprejemajo neveste ln postiljajo zibelke otrokovim otrokom?«
Pesem se je oddaljila in utihnila.
Nande se Je umiril: z Zaprtimi očmi leži vznak, z rokami na odeji. Le diha le sunkovito.
Tudi mati se Je umirila. Solze so se Ji
prav malo ali nič ne ločijo od samcev. Ti hrošči zlezejo spomladi ob toplem vrefnenu iz zemlje. Oplojene samice odložijo vsaka na spodnjo stran krompirjevih listov od 500 do 1000, povprečno 700 oranžasto rumenih valjkastih, drobnih jajčec v male kupčke od 15 do 20 jajčec skupaj, iz katerih se izležejo v 5 do 15 dnevih drobne ličinke (črvički), ki so spočetka rdeči. Pozneje, ko ličinke odrastejo, postanejo svetlorumene barve in so še bolj požrešne kot hrošči ter žrejo vse zelene dele krompirja ter sorodnih rastlin (paradižnikov, jajčevcev in podobno). Hroščki, ki se izležejo iz bub teh ličink, živijo baje tudi dve leti, če jih ne uniči sovražnik. Prvi generaciji sledi druga in lahko še tretja. Zaradi tega je razumljivo, da se ta škodljivec tako močno razmnoži in lahko ožre krompirjeve rastline do golega po celih njivah in pokrajinah, da se zaradi tega gomolji ne morejo razviti ter je vsa letina krompirja uničena.
Danes so sredstva, s katerimi se lahko borimo proti tej nevarni žuželki, na srečo že znana in na razpolago. Da pa jo uničimo In zatremo, je potrebnot da nastopimo proti temu sovražniku naših krompirjevih nasadov sistematično in skupno. Takoj, kjer koli bi se spet letos pojavil v našem okraju koloradski hrošč, povsod nastopimo proti njemu množično.
posušile. Spet Je kot prej. Le guba bolečine na čelu je postala globlja.
V aobi se Je popolnoma stemnilo. Tišino moti etilno tiktakanje ure, ki Je a svojim monotonim štetjem bežečih trenutkov uspš\ vala bolnika In preutrujeno mater.’
Ura se Je nagnila že v Jutro, ko ao pre« Laznlkovo kočo v pesku zaškrtall koraki! nekdo se je oglasil:
»Pozdravljen, Nandel«
Prešeren vrisk je pretrgal tišino. Za njim se Je v mehkih akordih razlila pesem.
Mati se je predramila ln še v polsnu poiskala luč ln Jo prižgala. Pogledala Je na posteljo. Srce Ji Je zastalo v grozi in bolečini :
»Nandel«
Ves bel v obraz leži s polodprtimi usti in širokornzprttmi očmi. Prsti krčevito stiskajo odejo: življenja v njem pa ni več. Samo še mrtvo telo je ostalo materi na beli blazini. . .
Postavila je luč na stol ob postelji ln •* Vrgla čez mrtvega otroka. Nobena solza J* ne moči več lica. Oči so suhe, srce prazno, kakor bi Iztočila zadnjo solzo, zadnjo kaplJ® življenja Le pekoča bolečina objema vse telo in roke krčevito priklepajo nase mrtvo telo.
Spet Je nekdo zavriskal. Sele sedaj Js zaslišala pesem pod oknom. Vstane ln »J opoteče skozi vezo pred vrata. Ko zagleda fante na beli stezi, ki drži s ceste k bajti, vzdigne roko, kakor bi hotela ubraniti P®* glasovom, ki hite mimo nje v sobo.
»Tihot« zavpije. Nato pa se sunkovito obrne, steče nazaj v sobo In se spet vrže čez mrtvo telo.
Fantje so stopili za njo. Nerodno so ob' stali v vratih. Nekdo se opravičuje:
»Mati, veste, veselje smo mu hoteli napraviti. Pa smo prišli Ih zapeli.«
Hoče JI le nekaj reči Besedo, ki bi 1® potolažila. Pa se mu zatakne v grlu, kO zagleda Nandetov mrtvi obraz. Odkrije se 1» tiho orlldc po prstih. Ostali store Isto.
Mati Marta jo ostala sama v umirajočem domu. Zunaj Je pomlad, v sobi pa Je zima-Zunaj cveto Jnblane, v sobi pa Je mrtvaški mraz, ki stiska materino srce,
Drevo se Jo posušilo Zadnji sad Je od* padel, zadnja vela se Je odlomila: br** cveta v cvetoči pomladi...
Tržaški Slovenci — pozdravljeni
V Trbovlje bodo prišli v nedeljo 1. junija gostje iz našega Trsta ter se bodo Trboveljčanom predstavili s slovensko pesmijo. Pevski zbor iz Trsta pride v Trbovlje popoldne ob 2. uri g posebnim avtobusom Putnika.
Moški zbor tržaških Slovencev šteje okrog 40 pevcev, ki bodo nastopili pod vodstvom dirigenta Boštjanova.
Drage tržaške goste bodo sprejeli Trboveljčani s svojo Delavsko godbo na pihala na trgu na Vodah v nedeljo, 1. junija, ob dveh popoldne, kjer se bodo sprejema udeležili tudi pevci Slavčka. Prepričani smo, da se bodo Trboveljčani udeležili sprejema tržaških gostov v velikem številu.
Koncert tržaškega pevskega zbora bo ob 5. uri popoldne v Delavskem domu v Trbovljah, na kar opozarjamo vse ljubitelje naše lepe pesmi, na drugi strani pa bomo s polnoštevilno udeležbo na koncertu skupno z dragimi gosti manifestirali za pravice Slovencev v Trstu.
Strelska družina v Litiji že vrši propagandno streljanje
Na pobudo litijske Zveze rezervnih oficirjev in Zveze borcev je bil ustanovljen iniciativni odbor za ustanovitev Strelske družine v Litiji, ki ga sestavljajo tov. Danilo Berger, 2nidar in Mlakar. V kratkem bo ustanovni zbor. Iniciativni odbor pa je že sam nakupil nekaj pušk in pričel s propagandnim streljanjem v Litiji, kar je dokaz, da bo imelo novo društvo precej prijateljev. V Strelsko družino se Je vpisalo že do sedaj 70 odraslih članov in vsi člani litijskega centra predvojaške vzgoje. Z vpisovanjem nadaljujejo. Strelska družina bo zajela v svoje delovno področje tudi Šmartno, Vače, Kresnice, Sv. Križ in druge kraje, ki sodijo pod Litijo. V vseh teh krajih bodo v bližnjih dnevih nadaljnja propagandna streljanja, nakar bodo pričeli z medkrajevnimi tekmami. Najboljši strelci pa se bodo potem pomerili še s strelci iz Trbovelj in Trebnjega na Dolenjskem.


Naši čitatelji pišejo
„0GENJ IN PEPEL“ v Zagorju
V nedeljo, 18. maja, je gostovalo v Za-jjotju Mladinsko gledališče iz Trbovelj z “ramo Mire Pucove »Ogenj in pepel..
Zal ni bila dvorana zasedena tako, kot to zaslužili mladi igralci, ki so nas s svojo Sledališko predstavo prijetno presenetili, bismo pričakovali, da bo ta pred nedavnim ustanovljena odrska družina, ki J? sestavljajo mladi igralci-začetniki, prikazala dramo Mire Pucove tako dobro, kot smo to videli. Z odrskih desk je zavela taka revolucionarnost in sila, da so jo gledalci ••čutili. Tople in žive so bile osebe, ki so un mladi igralci predstavljali. Nobene stereotipne, stilizirane in šablonske figure ni °“0 v tej igri. Videli smo, da so se ti mla-“‘hcl podredili hotenju pisateljice drame, v igri nismo opazili čestega prikazovanja •aihega sebe, kot se to vidi pri nekaterih •Bralskih skupinah, prav tako ne nasilnega Ponarejanja vsebine in ideje gledališkega "®'a, kot se je to v našem okraju že zgodilo. . Zdi se, da se Je mladi igralski kolektiv •* Trbovelj pretipal na pravilno pot ln da
bo s svojim resnim delom odprl vrata na oder še čestim mladim gledališkim talentom.
Bili smo veseli resnosti in vneme, s katero so se ti mladi ljudje lotili tega Odrskega dela. Kar otipljiva Je bila njihova mladostna navdušenost. Pohvale vredno je, da so posvetili ti igralci veliko skrb tudi odrski razsvetljavi, sceni, pravilnemu šminkanju, posrečenemu razpostavljanju nastopajočih oseb na odru itd. Same reči, ki jih nekatere igralske družine podcenjujejo, a so velike važnosti. S posvečanjem potrebne pazljivosti vsemu temu pridobi igra na resničnosti. In to je zelo velikega pomena. Gledalcu je všeč, če vidi pri gledališkem ansomblu brigo za pravilno in očesu prijetno scenerijo, ki se sklada s prikazano igro.
Trboveljskim gledališkim mladincem, ki se že od vsega začetka tako resno posvečajo odrski umetnosti, se ob takem delu obeta še prav lepa prihodnost. Da, ob takem delu lahko postanejo ljubljenci vsega okraja, ne samo mesta Trbovlje. Želimo jim mnogo uspehovl	T. L.
Mladina hrastniške steklarne je zborovala
. 2e dalj časa se Je govorilo ln razpravljalo o nezadovoljivem delu mladinskega f.•čtiva steklarne v Hrastniku, še posebno “‘bek pa je bil aktiv v notranjem obratu Podjetja. Na spodbudo partijske organizacije “> najboljših mladincev so se spet lotm “?•«. da ponovno učvrste to mladinsko orga-“••acljo. V ta namen so mladinci steklarne Priredili zborovanje, da na njem spregovore “ dosedanjem delu svoje organizacije in nje-r1*1 napakah, istočasno pa da 6e pomenijo o svojih nadaljnjih nalogah, v glavnem pa aa sl izvolijo svoj bodoči mladinski komite.
Zanimanje ln voljo do dela v organi-J®c|ii je opaziti že v tem, da Je na mladin-J*1 Sestanek prišlo preko 90 mladincev. Po Neratu tov. Aleksandra Vavpotiča Je sle-?“• zanimiva diskusija. V njej je bila lzre-5®na graja nad slabim delom dosedanjega “•ladinskega vodstva, ki ni znalo pritegniti {•uadine k delu Krivdo za to Je Iskati v 'em> da člani komiteja niso bili izbrani iz "ajboljših mladirtčev.
Nadaljnja debata je pokazala, da imajo mladinci posebno veselje do fizkulturnega P*l*. To Je videti že iz tega, da Je v športnem društvu »Bratstvo« nad 30 tovarniških mladincev. Prav tako pa se ta mladina zanima za kultumo-prosvetno delo. v katero J* Vključenih preko 50 mladincev. To delo n? treba razširiti v več sekcij, da se zajame "•nje čim več mladine.
Nek mladinec iz samskega doma se Je v diskusiji dotaknil tudi nespodobnega živ-Jlčnja posameznih mladink ln mladincev, nekateri mladinci so že sami posegli v to
vprašanje, potrebno pa je seveda, da tudi podjetje uvede potrebno kontrolo nad mladino. Prav tako so se mladinci razgovarjali na tem sestanku, kako odpraviti prekomerno popivanje mladincev.
V diskusijo sta posegla še tov. Mirko Zupan kot zastopnik mestnega komiteja KP ter sekretar komiteja v tovarni tov. Janez Slane, na kar je tov. Viktor Rački kot predstavnik sindikalne organizacije v podjetju podčrtal važno vlogo, ki jo bo morala odigrati mladina v nadaljnji demokratizaciji in socializjacijl naše države. Mladina se bo morala vse bolj zavzeti za scoj Ideološki dvig, prav tako pa je potrebno, da se spozna z notranjimi in zunanjimi političnimi in gospodarskimi vprašanji.
Po obširni, dve uri trajajoči debati si je mladina lžbrala svoj bodoči mladinski komite, v katerega je izvolila tov. Franca Matka, Jelko Zalarjevo, Jakoba Klajna, Hasana Bukvo, Aleksandra Vavpotiča, Hildo Žlindra, Jožeta Solna ln Franca Žlbreta.
Potrebno je poudariti, da so iz steklarske šole v Rogaški Slatini došli mladinci vredni posebne pohvale; vsi so vključeni v športno društvo »Bratstvo«, ki so opravili največ prostovoljnih ur pri delih na igrišču.
Mladinci steklarne so se ob koncu svojega sestanka obvezali, da bodo svojo organizacijo ponovno dvignili na višino, v kateri namen so sprejeli potrebne sklepe. Da pritegnejo k delu čim več mladincev in mladink, so se odločili, da organizirajo 1. Junija mladinski izlet v Postojno. V. R.
Takih pekov ne potrebujemo
2e pred pol leta smo pisali o zagorskih Pekih. Takrat Je šlo za kakovost in pravilno ježo kruha Tokrat pa ugotavljamo skrajno malomarnost v pripravi kruha in žemelj, žemljah so namreč našli žeblje od čev-v kruhu ženske lase ln pečene ščurke.
, *e to je resnica, ki jo lahko dokažemo, je zanjo zvedel tudi MLO Zagorje, ki bo f-tovo izdal potrebne ukrepe, da se take ‘•el ne bodo ponavljale.
M KUD t Prerod* p Trbovljah, Gledališče mladih
V nedeljo, 1. junija, ob 8. Uri zvečer v Domu kulture krstna Predstava komedije Alda de Benedetti.ja
*DVA DUCATA RDEČIH VRTNIC«
Cene običajne — vabljeni prisrčno vsil
»VEN
ELVE8TAD
r<,'	j«:'.
Potrošniki se vprašujemo: ali so naši peki res tako prezaposleni, da ne utegnejo presejati moke, tako da morajo potrošniki zaradi tega dobivati v kruhu razne smeti in odpadke, ki lahko povzroče tudi nesrečo? Ne, naši peki niso tako preobloženi z delom, saj še vedno najdejo čas, da hodijo k mističnim predavanjem. V neki pekarni pa so celo tako nesramni, da ravnajo s strankami nevljudno, če prineso kruh za peko ob ne-zapovedanih praznikih, ob katerih delovni ljudje delajo. Peki so sicer takrat tudi v službi, vendar Je neki od njih že večkrat dejal ženskam: »Kaj pa nosite, kaj pa pečete danes, saj Je vendar praznik!«
Mnenja smo, da so naši peki v svoji službi malomarni pač zaradi tega, ker mislijo, da so nenadomestljivi. Zahtevamo od prlBtojne oblasti, da ob kaki priliki korenito pregleda naše pekarske obrate in napravi red. Ali res ne moremo najti dobrih, ljudski oblasti vdanih ln zavednih pekov?
Ob tej priložnosti predlagamo, da se odločilni činiteljl potrudijo, da bomo dobili kruh ln žemlje v posebni prodajalni ali pa v pekarni po ceni, ki ustreza predpisom. Žalostno ln nerazumljivo Je to, da v Trbovljah lahko kupiš žemlje po 8 din za kos, v Zagorju pa moraš dati za žemljo 10 din v gostilni, ker jih drugod ne dobiš.
Potrošniki

Tudi v Radečah bodo postavili padlim borcem spomenik
Po mnogih krajih naše domovine stoje spomeniki, ki s tisoči in tisoči imeni navajajo žrtve fašističnega nasilja, spomeniki, ki pričajo, koliko naših najzavednejših tovarišev je darovalo življenje za svojo domovino. — Tudi v Radečah se krajevna ZB resno pripravlja na dan, ko bo po večletnem delu lahko pokazala, da se je delno oddolžila spominu žrtev radeškega kraja. Krajevna ZB Radeče zbira že tri leta potrebna denarna sredstva. Največji znesek je dala tombola leta 1950. Za postavitev spomenika je zbrano okrog 600.000 din. Ce pa se vsi pridružimo sklepu radeške ZB, da naj ta spomenik ne bo samo oddolžitev padlim borcem, marveč tudi okras in ponos malemu mestecu, potem je treba iti še na delo, da se poveča ta denarni sklad.
Za dosego tega cilja je ZB Radeče povabila na razgovor predstavnike vseh krajevnih množičnih organizacij in društev, na katerem so se pogovorili in sklenili, da bo ZB s pomočjo množičnih organizacij -n društev priredila tombolo, ki bo 10. avgusta 1.1.
Na ta način bodo lahko vsi delovni ljudje Radeč in okolice prispevali za ta spomenik. Ze na tem sestanku so izvolili 12-članski odbor, ki ima nalogo, da uresniči sklepe sestanka.
Član ZB in odbornik Fronte iz Jagnje-nice pa je na tem sestanku napovedal tekmovanje, kateri vaški odbor OF bo prispeval največ dobitkov za to tombolo, in sicer po vrednosti in številu.
Po tomboli bo vsem obiskovalcem na razpolago jedača in pijača, godba pa bo skrbela, da ne bo dolgčas tistim, ki radi plešejo.	H. A.
AnglešKi barvni Ulm ..Dagdadshl tatič*
Sabu, prikupni fant, ki si je pridobil srca svetovne publike z vlogami v filmih Aleksandra Korda »The Elephant Boy« in »Bobni«, se v barvni fantaziji »Bagdadski tatič« vozi po zraku na leteči preprogi.
Toda Sabu trdi, da čudež tega, kar se je zgodilo z njim samim, presega vse čudovite reči, ki jih vidimo v filmu — bogato stkano fantazijo nevarnih pustolovščin.
Sabuja so dobesedno potegnili iz največje revščine v življenje, polno udobja. Njegova priložnost, da postane filmski igralec — na to ni nikoli niti mislil — se mu je ponudila zato, ker je bil na smrt prestrašen.
Bilo je v Mysoreju, v Indiji, njegovi domovini, ko sta Robert Flaherty in Aleksander Korda iskala primernega hindujskega fantička, ki naj bi igral v filmu »Elephant Boy« glavno vlogo. Sabu do takrat še ni videl belega človeka.
Ves tresoč se je skrival v ozadju, ko sta Flaherty in Korda začela ogledovati domače fantičke. Bradat sosed ga je za šalo zgrabil za vrat in ga potisnil pred vrsto, kjer se Je od strahu kar zvil.
Režiser Flaherty je zaklical nekaj ukazov. Prihiteli so možje s čudnimi črnimi škatlami, jih postavili na stojala in jih namerili na ubogega Sabuja.
Tako je Sabu prestal poskusno snemanje, ne da bi sploh vedel, za kaj gre, in postal filmski igralec.
Ni pa leteča preproga edino čudo v »Bagdadskem tatiču«. V tem filmu se gode čudne reči: konji letajo po zraku, lz steklenice prišumi džin, velikan, in se razvije v vsej svoji ogromnosti, čarovnik Jaftar spreminja ljudi v pse in v hipu prikliče strašen vihar, drži pa, da je Sabujeva zgodba od vseh najbolj čudovita, ker je resnična.
KINO TRBOVLJE
bo predvajal dva angleška filma.
Od petka do ponedeljka je na sporedu barvna fantazija
»Bagdadski tatič«
Cene običajne.
Naslednjo sredo ln četrtek se igra film »Leseni konj«
Cene znižane.
KOVICE IZ EITIJE IN OKOLICE
Lilija
v Protituberkuloznem tednu
Rdeči križ v Litiji je priredil v tednu, ki je bil posvečen borbi proti tuberkulozi, javno predavanje litijskega zdravnika dr. Fr. Lebingerja. Podobna predavanja o vzrokih te bolezni, sredstvih za borbo in skrbi ljud-
V zadnjem trenutku
•Uo*Rutl* 1®> naJ »krlnjlce nlksr ne pošllja-t>«n..Ker bodo sami poslali svojega usluž-
.AUPOnl°-
>n - vam to ni zdelo čudno?«
*®ni ■i,i>rav POsebno pa mc je začudilo, ko v*ldaii1**’• *'» »e bodo ljudje naše firme ®*krh.„,krlnjlce. ,Ne, hvala, to bomo sami zoru lo rekla dama pri telefonu. Opo-n»v«n„m 1° na to, de je takšno delo za m» ,|«J® llaarJ® *elo nerodno, vendar Jc da-bior.it,aJal* pri tvojem. ,Ce a skrinjico ne tajil U0 *tofltl, kar aaml hočemo, potem Je •e n,”® vzamemo,1 je Se rekla. Heveda amo "•hi.1 "Jeni želji ukloniti. Vaekako ae *»«, 1® zdela ta zgodba svojevrstna. Dru-bjleo 1* prišel upravitelj Stener ln akrl-t)n *
••lo “*ahnloa je vrtala a stola. Očitno je bila »ReftburJ*na-
Im. *®m vam še, gospod,« Je dejala, «]l*lnl i ° “arega zidarja, Ul stanuje tu v -talila ln ki mu radi damo malo zaslužiti, ‘o va»„ ®m* la Je pametneje, če prepustim *a Pot?0. <,®'° njemu kot pa človeku, ki bi .. «b*emla ,lrma-«
l'*IJ,k«» rJ®l4 Je vprašujoče pogledal po-»ly ** “Zadnika Kraga.
J*k»l t»*®Jl va« ne bom več Izpraševal,« Je S°v»i „af. »a pozneje vas bom spet potre-'*•> UprjJJ1 bl zastavil nekaj vprašanj gospo-
»?l®ravn ®*®*®r Je stopil v sobo ln vljudno t? lfUn«L.najt)reJ predsedujočega policiJske-ga ,atorla ln potem svojo gospodarice, **o rtv«»* *v°J‘ln napuhnjenlm pogledom
m. '»OP nroliag.u
l»A«	’	•••a as.
t JU*; * P^adala.
J* bil oblečen v delovno obleko. ». “Mldv, ,e mu 1® brala potrtost.
.!. prati,n5® hova »edaj zabavala z omarico H|.*‘i k« le d®!*1 Krag. *v kaj Je bila |t,‘Legj. *to Jo prinesli od Krauseja?«
■>.« le v kovčku Iz mahagonijevega
"•o,,
menil Krag. »V kovčku U

mahagonijevega lesa. Kaj ste storili z njim, ko ate prišli domov?«
»Postavili amo ga v sobo gospodične tVelssmannove. Prosila me Je, naj ga položim v veliko omaro v kotu, kar sem tudi storil.«
»Hvala. Sedaj pa pokličite zidarja Jona!«
Frank Stener je odšel lz sobe v Istem času, ko Je vstopil zidar Jon a Klobukom v roki.
»VI ate vzidal) skrinjico v betonsko steno?« Je vprašal Krag.
»Da,« Je odgovoril zidar. »Bilo Je tistega dne, ko Jo je gospod Stener pripeljal lz mesta.«
»Ali ste skrinjico tedaj, ko je prispela lz mesta, videli?«
»Ne. Videl sem jo šele tedaj, ko sem Jo vzldaval. Prinesel sem jo lz sobe gospodične Welssmannove.«
»Ali Je ležala v veliki omari v kotu?«
»Ne. Izpod zofe smo Jo potegnili.«
»Tako, takol Ali Je bila shranjena v kovčku lz mahagonijevega leaa?«
»Ne, Sploh ni bila zavita. Ležala Je prosto na tleh.«
»Gospodična tVeissmannova Je začela jecljati:
»Mislila tem ... zdelo se ml Je ... kakor bt Jo bila vzela lz kovčka.«
»Tako? Težko Jekleno skrinjico ste vzeli lz velike omare ln Jo porinili pod zofo?« je vprašal Krag. »V kakšno svrho vendar? Sicer pa tako težkega dela sami vendar no zmorete.«
»Pa sem ga vendarle zmogla. Mislila ...«
Družabnlca v silni zmedenosti In zadregi ni mogla govoriti dalje.
Ashjftrn Krag Je pogledal na svojo uro.
»Cas beži,« Je dejal, končati moramo.«
»Naslednji člen v verigi mojih dokazov, spoštovane dame ln gospodje,« Je nadaljeval
Zasavja, tako na Vačah, v Tirni in na Polš-nlku. Številna udeležba na vseh predavanjih je bila dokaz, da se naše ljudstvo zanima za zdravstvena in socialna vprašanja.
Majski mraz letos in leta 1889
V	dnevih okrog 22. maja so Imeli v mnogih zasavskih krajih slano, ki je napravila na kmetijskih posevkih precej škode. V krajih okrog Llberge in Preske je pozebla tudi vinska trta. Podobno neugodno zimsko vreme sredi maja Je bilo tudi leta 1889, kakor ve povedati stari Litljan tov. France Matoz, rojen leta 1868. Po njegovem spominu je 19. maja 1889 začelo snežiti in je medlo dva dneva in dve noči, da je sneg uničil posevke in polomil sadno ln gozdno drevje. Tovariš Matoz Je živa kronika naše Litije In Ima kljub visokim letom še mladeniški spomin.
Teden matere in otroka v Litiji
Litijski odbor sekcije žena OF pripravlja Teden matere in otroka, ki bo od L do 8. junija. Vsak dan bo v Litiji vsaj po ena prireditev, namenjena razvedrilu naših malčkov, pa tudi staršem. Vsa prireditev ima namen podčrtati družino kot osnovno celico naše družbene skupnosti.
V	Tednu matere ln otroka bo tudi predavanje o vzgoji ln zdravniško predavanje o higieni otroka.
Razstava Mire Pregljeve o Titovi štafeti
V	Litiji živi ln deluje domačinka Mira Pregljeva, akademska slikarica. V našem kraju Ima stalno dovolj zanimivih motivov iz dela ln življenja naših prebivalcev in kolektivov. Oni dan. ko je dospela po reki Savi Titova kajakaška štafeta, Je slikarica Pregljeva napravila brž nekaj osnutkov, ki
Krag, »Je ta, da vam bom pokazal dragulje In skrinjico.«
Stara gospa se je opirala na Kragovo roko, ko so odhajali proti knjižnici. Sledil jima Je mladi policijski uradnik Jaerven.
Harald Brede jc bil zadnji.
Med potjo je stopil na papir, v katerem so bili zaviti Stenerjevl čevlji In ki ga je elegantni državnik Blly malomarno vrgel na tla.
Na papirju Je ležal tudi listek. Iztrgan Iz Bllyjeve beležnice.
Harald Brede Je nekaj trenutkov opazoval pisavo na listku ln osupnil. Nato pa Je hitel za drugimi v knjižnico.
Družba je medtem že prispela v gospe-jlno knjižnico, kjer Je bila betonska stena z vzidano skrinjico.
Aslijnrn Krag jc odprl železna vratca vdolbine, v katero je bila vzidana jeklena skrinjica. ,
Stopite bliže, gospod inženir,« Je rekel Krag. »Ali ste to omarico že kdaj videli?«
Inženir Je pogledal v vdolbino. »Ne,« Je dejal, »še nikdar v življenju je nisem videl.«
Sklonil se je ln Jo pregledal natančneje.
»Zelo stara Je, Je rekel. »Prosim, odprite Jo, pa bom takoj dognal njeno starost.«
Asbjlirn Krag Jc postavil ključavnico na potrebne črke, odrinil zapah in odprl omarico.
Krasni diamanti so inženirju skoraj vzeli vid. Nehote se je nagnil nazaj.
»Vaše presenečenje jc razumljivo,« je rekel Asbjorn Krag. »V tej jekleni škatli je velikanska vrednost. Prosim, povejte nam, koliko let Je stara ta skrinjica?«
Inženir se Je spet sKlonll čez lesketajoči zaklad. Ogledal sl je azbestni vložek v pokrovu In odkril tam majhen, skoro neviden znak tovarne.
jih je v naslednjih dnevih že docela Izdelala. Pred rojstnim dnevom maršala Tita je na pobudo Ljudske univerze razstavila v oknu mestne trgovine na Glavnem trgu nekaj prizorov Titove kajakaške štafete, tako sprejem In odhod, ter živi grozd ljudi, ki ]e stal na športnem Igrišču in pozdravljal odhajajoče kajakaše. Mira Pregljeva uporablja svojevrstno tehniko, ki je značilna tudi za nekatere francoske slikarje, tako znanega Marqueta In druge moderniste. Slikarica Pregljeva je član Združenja akademskih
slikarjev FLRJ, šolala pa se je na zagrebški akademiji pri prof. Bečiču in v Beogradu prj prof. dr. Milanu Kašanlnu. Prvič je razstavila leta 1928 na razstavi IV. generacije v Ljubljani, skupno z Malešem, kasneje na razstavi Lade v Zagrebu ln v Beogradu ter drugod. Zadnja leta Je našla svojevrsten Izraz, ki daje njenim slikam posebno nastro-jenje. Njen arhiv je bogata zakladnica prizorov iz delovanja naših ljudi. Zdaj omenjamo pohvalno, da Je pričela slikati tudi prizore športnikov.
1 ZASAVSKI PIONIR
Kotiček ata naše pionirje in pionirke
VRTNARJEVA DEDIŠČINA
Vrtnar je premišljeval, kako bl naužil svoje sinove vrtnarstva. Pa mu šine v glavo dobra misel. Ko je umiral, pokliče sinove k svoji postelji in jim reče:
»Dragi otroci, kadar umrem, poiščite v vinogradu, kar je tam skritega!«
Sinovi so mislili, da je oče tam zakopal zaklad, in so hiteli po očetovi smrti kopati zemljo, in v nekaj dneh so ves vinograd prekopali. Toda o zakladu ni bilo ne duha ne sluha. Zgodilo pa se je nekaj drugega. Ker so tako dobro prekopali zemljo, je rodila mnogo več kakor kdaj poprej in tako so obogateli.
REŠITEV UGANK IZ 20. ŠTEVILKE
1. jezdec na konju; 2. krava; 3. kolo, vrat (kolovrat).
Tudi tokrat smo dobili zelo veliko število pravilnih rešitev naših ugank. Veseli smo, da pionirji tako pridno rešujejo uganke, zlasti pa ‘dekleta. Žal
pa nam je, da ne moremo zaradi pomanjkanja prostora objaviti imen vseh rešiteljev ugank.
_ Žreb je to pot prisodil nagrado Mariji Brvarievi, učenki IIII. razreda v Št. Gotardu. Prosimo to učenko, da pride ob priložnosti v naše uredništvo ali pa pošlje koga drugega po darilo (šolske potrebščine).
NAGRADNE UGANKE
1.	Mrtvj živega iz grmovja vleče: kdo bi bil to?
2.	Živi pritiska, mrtvi pa vriska.
3.	štirje stoje pod enim klobukom; kdo so to?
(Te uganke nam je poslala v objavo Metka Dolanc, učenka III. razreda osnovne šole na Dolu pri Hrastniku).
Rešitev nam pošljite do ponedeljka, 2. junija, v uredništvo. Izžrebani bo dobil lepo darilo in sicer razne šolske potrebščine.
ooooooo«o-ooo o oo< (><><><>-0<><><><>-<>-<><><><><
»Pet let,« Je rekel. »Kje Je bila »V MUnchenu.«
Ha Izdelana?«
Asbjflrn Krag Je spet zaprl pokrov ln zaklenil železna vratca.
Vsa družba Je nato odšla v sobo gospodične VVeissmannove.
»Bodite tako ljubeznivi, gospodična, dajte ml ključe od omare v kotu. — Hvala! Nikar ae tako ne tresite! — No, bomo pogledali, kaj skrivate v tej omari.«
Krag je odprl omaro ln pokazal se je precej velik kovček lz mahagonijevega lesa, stoječ na dnu.
»To Jc kovčeg lz naše tovarne!« Je vzkliknil inženir.
Krag se Je obrnil k stari gospe.
»AH vam Je sedaj jasno, kdo je storilec? Vaša družabnlca, gospodična VVelssmannova, in nihče drugi!«
Stara dama se Je opotekla na bližnji stol.
»To je čisto preprosto; staro skrinjico je prinesla s seboj Iz Munchcna ali odkod drugod,« Je pojasnil Krag., »Ko je videla model pri Krauseju, sc Je porodila njej ali pa njenemu pajdašu misel na prav prebrisan zločin. Milostljiva gospa Je mislila, da Je v steno vzidana Krausejeva skrinjica, v resnici pa je bila stara omarica, katere skrivnost je bila znana gospodični Weissmannovl. VI ste gotovo Imeli kakšnega pajdaša. Povejte njegovo line! Kdo je bil?«
»Blly! Jc šepnila družabnlca ln se trepetaje naslonila na steno.
Stara gospa Je po teh besedah dobila ta dan svoj zadnji živčni napad.
»Vode! Je vzdihovala. »Vode!« Joj ali so res vsi ljudje tatovi in sleparji?«
Začela Je glasno klicati:
»Konstanca! Konstanca! Dragi otrok, pridi k meni!«
Mlada dama je kmalu prihitela ln pokleknila k tetinim nogam.
Stara gospa je prijela za roke svoje nečakinje ln jih poljubila.
»Ostani pri meni,« je Jokaje prosila, »ln me tolažil«
»Kaj pa Stener?« je vprašala Konstanca. »Jaz ga ljubim!«
»Tudi on naj ostane tukaj,« je rekla stara dama, »ostanita oba, da bom imela okrog sebe dobre ln poštene ljudi.«
Sedaj pa se Je pojavil na pozorlšču Harald Brede ves bled. Preseneečenj ta dan še ni bilo konec.
»Kaj, za vraga, pa Je s teboj?« ga Je začudeno vpraial Krag. »Takšen si, kakor da te bo vsak čas zadela kap.«
Brede Je Izročil Kragu listek lz Bilyjeve beležnice.
»Ali poznaš to pisavo?« je vprašal Brede. »Poznaš te strmo pisane črke?«
»Seveda Jih poznam,« Je odgovoril ves lznenaden AsbjSrn Krag. »Sedaj se tudi spomtnim, kje sem videl Bilyjev obraz. Državnik Bily, spoštovana gospoda, je znani nevarni pustolovec Thomas Busch. Ta je ukradel tudi zlato uro, ki jo je nosil s seboj.«
Prihodnji teden bomo zaključili našo povest »V zadnjem trenutku«, naslednji četrtek, 12. junija, pa pričnemo objavljati v našem listu nov napet roman
„Skrivnost Eve Durand**
na katerega opozarjamo vse naše stare naročnike in bralce, posebno pa vse naše nove naročnike, ki so se naročili na naš list v Tednu tiska v trboveljskem okraju.
Prepričani smo, da bodo vsi naši bralci z napeto povestjo »Skrivnost Eve Durand« zadovoljni. Opozorite na naš novi roman vse vaše prijatelje in znance.
Uredništvo »Zasavskega vestnika«.
Šporfnihi so proslavili rofsfni dan maršala Tila
60. rojstni dan maršala Tita so proslavili športniki okraja Trbovlje s tekmovanjem v lahki atletiki, odbojki, košarki, namiznem tenisu, nogometu in šahu. Tekmovanje je bilo množično, saj se ga je udeležilo nad 300 športnikov. Poseben poudarek temu športnemu kosanju pa je dala otvoritev novega stadiona KK Rudar za poslopjem OLO Trbovlje.
Novi stadion - ponos okraja Trbovlje
Slovesnosti otvoritve novega stadiona trboveljskih košarkarjev je prisostvovalo kljub zgodnji jutranji uri številno občinstvo, med njimi tudi predsednik OLO Trbovlje tov. Viktor Burkeljc. V slavnostnem mimohodu je bilo nad 100 tekmovalcev iz Trbovelj, Zagorja, Hrastnika, Radeč ter iz Maribora.
Slavnostni govor ob odprtju stadiona je imel ravnatelj trboveljske gimnazije tov. Jože Turk. Ta je v svojem nagovoru poudaril, da dobiva slovesnost trboveljskih košarkarjev še tem večji pomen, ker se njihov športni prostor odpira ravno na dan, ko se v Beogradu iz vseh krajev naše »države stekajo čestitke našemu maršalu Titu k njegovi 60-Ietnici. Tov. Turk je izrekel zahvalo vsem, ki so pripomogli k izgradnji tega stadiona, kjer je prostor za košarko, odbojko in druge lahkoatletske igre. Zasluge za izgraditev stadiona si delijo sekretar MK KPS Trbovlje tov. Jože Piki, profesor za fizkulturo na gimnaziji, tov. Božo Marinič, prav tako vsi neutrudni dijaki z gimnazije ter člani KK Rudar, ki so pri gradnji stadiona opravili nad 15.000 prostovoljnih ur. Zasluge pa imajo seveda tudi razna podjetja v Trbovljah, ki so dala prispevke v materialu in denarju. Ravnatelj Turk je končal: »Stadion, ki je v ponos našemu okraju, s tem otvarjam; naj bo ta prostor kovačnica tovarištva, kremenitih značajev in borbenih ljudi, ki bodo znali ob vsaki priliki braniti našo socialistično domovino proti vsemx sovražnikom.«
Pisan spored na novem stadionu
V lahkoatletskem troboju so sodelovali moški in ženske. Med moškimi je bil najboljši Jože Forte iz Zagorja, ki je osvojil prvo mesto s 1347 točkami pred Ljubom Emeršičem z 1193 točkami. Podrobni uspehi v posameznih disciplinah so tile:
Tek na 60 m: Forte 7,7; skok v daljavo: Forte 5,47 m; krogla: Emeršič 11,1 m, 2arn Alfonz (Eadeče) 9,82 m.
'Pri ženskah je zmagala Silva Železnik (TD Partizan, Trbovlje) z 966 točkami pred Tončko Ciglar z 921 točkami. Posamezni rezultati so:
Tek na 60 m: Silva Železnik (Trbovlje) 9,6 m; skok v daljavo: Silva Železnik 3,82 m; krogla: Tončka Ciglar (Trbovlje) 6,70 m.
Dvoboj med Srednjo kmetijsko šolo v Mariboru in gimnazijo v Trbovljah se je končal z zmago Mariborčanov s 5665 : 5410 točkami. Rezultati v tem tekmovanju so:
Moški: tek 60 m: Tone Urankar (Trb.) 7,6, Ivo Visočnik (Mar.) 7,7; met krogle: Kenda (Mar.) 12,73, Drobnič (Mar.) 12,48 m.
Tek 1000 m: Kralj (Mar.) 2:48,0, Klančar (Trb.) 2:59,4.
Skok v višino:	Jože Šafar (Mar.) 143,
Plevčak (Trb.) 143.
Skok v daljavo:	Kenda (Mar.) 5,88 m;
Letnik (Trb.) 5,81 m.
Met kopja: Babič (Mar.) 39,55 m, Selan (Trb.) 36,53 m.
Ženske: Tek 60 m: Milena Lapi (Trb.) 9,0, Tamara Lavrini (Trb.) 9,2.
Skok v daljavo: Milena Lapi (Trb.) 4 m, Jožica Mavzar (Mar.) 3,8 m.
Met krogle: Tilka Potokar (Mar.) 7,29 m, Marta Beškovnik (Mar.) 6,95 m.
Skok v višino: Tamara Lavrini (Trb.) 118, Milena Lapi 118.
Košarka in odbojka
V dvoboju v košarki je zmagala gimnazija Trbovlje proti SKS Maribor z 29:26. Prav tako je tudi druga ekipa KK Rudar zmagala v tekmovanju s Hrastnikom in Zagorjem. — V odbojniki je tekmovalo pet moštev: Rudar, KK Rudar, OLO Trbovlje, Zagorje in Radeče; zmagal je Rudar, ki si je osvojil pokal.
šahovski brzoturnir
Na turnirju je sodelovalo le 5 moštev; žal ni bilo tekmovalcev iz Zagorja in Hrastnika, kar pa je kriv prireditelj turnirja, ki ni natančno obvestil gostov. Sodelovali so: Hudar I, Hudar II, cementarna, kovinarska šola in separacija. Zmagalo je moštvo Rudarja I z 28 točkami, drugi je bil Hudar II z 19 točkami, tretje mesto pa je dosegla kovinarska šola. Lep pokal si je osvojil Rudar. — V nedeljo, 8. junija bo brzoturnir v Zagorju za prvenstvo posameznikov v okrajnem merilu, na kar že danes opozarjamo vse šahiste okraja.
MESTNO PODJETJE
MESO
V TRBOVLJAH
vam nudi vsak dan sveže meso. Različne mesne izdelke pa lahko dobite vsak dan v poslovalnici pri Plevčaku. Pridite in prepričajte se o dobri kvaliteti naših izdelkov!
UPRAVA
Rudar II si je osvojil pokal na nogometnem turnirju
Nogometnega turnirja na stadionu Rudarja se je udeležilo 9 moštev: Rudar II, Rudar III, Retje I, Retje II, Bratstvo I, Bratstvo II, Proletarec II, Svoboda I (Kisovec) in Litija.
Rezultati so naslednji: dopoldne: Bratstvo I : Rudar III 2:0, Retje II : Svoboda I 1:0, Rudar II : Proletarec II 2:0, Retje I : Bratstva II 4:0. — Tekmovanje popoldne pa je izteklo takole: Bratstvo I : Litija 5:2, Retje I : Retje II 6:1, Rudar III : Bratstvo I 3:0. — V finalni tekmi sta se srečali moštvi Rudarja II in Retje I; zmagalo je moštvo Rudarja s 3:0 in si s tem osvojilo pokal.
Namizni tenis
V okviru prvenstva Trbovelj so v proslavo 60. rojstnega dne maršala Tita tekmovali najboljši igralci v namiznem tenisu. Prireditelj tekmovanja je bila na novo ustanovljena sekcija namiznoteniškega športnega društva Rudar. Zaradi večjega števila udeležencev je bilo to tekmovanje izvedeno v treh skupinah po sistemu izločanja. Prva mesta so dosegli: Drago Aškerc, Čamar in Tone Ličar. Ker pa finalne 'tekme prvo-mestnih igralcev niso dale zmagovalca, bodo morali ponovno igrati, da Trbovlje dobi prvaka za letošnje leto.
LEPA IN ZASLUŽENA ZMAGA RUDARJA NAD SLOGO
Rudar : Sloga (Ljubljana) 5:2 (2:1)
Po treh zaporednih porazih in neodločenem rezultatu proti Braniku je v Trbovljah le malokdo pričakoval tako izdatno zmago Rudarja nad ljubljansko Slogo, zlasti še, ker je revirsko moštvo nastopilo to pot brez Butkovca in Koncilje.
Rudar je igral v naslednji postavi: Ahlin, Klobučar, Zavolovšek, Blatnik, šorel, Orač, Gačnik, Knavs, Lamovšek, Klenovšek, Klančišar.
Moštvo Rudarja je zaigralo v Ljubljani prav lepo, rekli bi nekako prerojeno. Pokazalo je mnogo lepih potez. Akoravno je Sloga že v prvi minuti igre dosegla vodilni gol, ni dolgo ostala pri tem uspehu, kajti že v 10. minuti je Klančišar igro izravnal na 1:1 — Knavs pa je z lepim golom končal prvi polčas tekme z rezultatom 2:1 za Rudarja.
V drugem delu igre je Sloga spet izenačila stanje na 2:2; to pa je bilo tudi vse. ker je Rudar v 17. in 18. minuti drugega polčasa dal dva gola po Gačniku in Lamovšku. Končni rezultat igre je postavil Klančišar v 18. minuti s 5:2 za Rudarja.
Klančišar se je v nedeljo posebno odlikoval in tudi mnogo streljal na gol. Rudar si je s to tekmo priboril dragocene točke in se spet povzpel malo više. Žal pa nekaj časa ne bo mogel igrati Ahlin, ker si je poškodoval roko.
Življenjske zapovedi Japoncev
Deset zapovedi, ki izvirajo že iz starega testamenta, pozna menda skoraj vsak človek, ki živi na zahodni polovici našega planeta. Tudi Japonci imajo podobne, že več tisoč let stare življenjske zapovedi, ki se jih v verzih učijo na pamet in jih pojejo po preprosti melodiji. V nevezani besedi se glase takole:
1. Osnova vseh čednosti je zakonitost. 2. Vsakdo izkazuj svojim staršem največjo skrbnost in pazljivost ter ne pozabi nikoli na ljubezen in dobrote, ki so nam jih izkazali. 3. Bratje in sestre se morajo kot člani iste duružine med seboj ljubiti in složno živeti. 4. Vsakdo mora delati za blaginjo drugih; podpirati mora dobro in zatirati zlo ter ravnati enako s prijatelji in sovražniki. 5. Odvračanje od laži dela pot k resnici; ljubi vedno resnico in varuj sebe in druge pred prevaro. 6. Ce proučuješ preteklost, razumeš sedanjost. Zato skrbi večno in vneto za svojo duševno in nravno vzgojo. 7. Tolaži nesrečne in uporabljaj vse moči, ki so v tebi, da prijateljsko in ljubeznivo pomagaš ubogim. 8. Pravijo, da vsaka bolezen vstopa v človeka skozi usta: zato glej, kaj ješ in piješ. 9. Ohrani si vedno vzvišeno častiželjnost in visok polet duše, pa tudi če te tlačijo težave življenja. 10. Zvesto se ravnaj po zapovedih očetov na čast svojemu domu in svoji domovini.
Kakor vidite, japonski življenjski modrijani ne zaostajajo prav nič za velikimi misleci Zahoda.
1. junija
telovadni nastop v Litiji
Telovadno društvo Partizan v Litiji je bilo ustanovljeno letos, 20. aprila. Telovadili so sicer že pred formalno ustanovitvijo, zato jim je uspelo, da prirede svoj javni letni nastop že v nedeljo 1. junija. Tako se Je uvrstil litijski Partizan med prva podeželska društva, ki prirejajo že v tako zgodnjem terminu svoj letošnji nastop. Javni nastop se bo pričel ob 15. uri na športnem Igrišču. Na izletu bodo sodelovali vsi oddelki s predpisanimi zletnimi vajami in tudi z orodno telovadbo, vajami v boksu, v igrah z žogo in dr.
Nedeljski nastop bo dokazal, da imamo v Litiji sposoben vzgojiteljski kader in vneto število telovadečega članstva, mladine in pionirjev.
Na nedeljski nastop opozarjamo tudi zunanje goste ter jih vabimo v prijazno Litijo. Po telovadbi bo ljudska veselica.
Na Goreljcah je zasvetila električna luč
Po vztrajnem in napornem prizadevanju vseh vaščanov je ob pomoči naše ljudske oblasti uspelo, da Je pred dnevi v vaseh Goreljce, Novi grad in Vrhovska gora zasvetila električna luč. Iz vasi Log so napeljali trofazni električni vod, tako da bodo v teh vaseh lahko delali tudi z elektromotorji.
Težka je bila Izvedba te naloge, zlasti če pomislimo, da so bili ljudje iz teh krajev med vojno izseljeni in da so se vrnili v opustošene domove, ki jih je bilo treba obnoviti. Pred enim letom pa so začeli z elektrifikacijo ob pomoči ljudske oblasti. Zbrali so potreben les, napravili so prvo prireditev, z (lobičkom pa začeli z Izvedbo težavne
ZASAVSKI VESTNIK V VSAKO HIŠO!
Ali je tak odnos do javnih nasadov pravilen?
Odlok mestne ljudske občine v Zagorju je mnogo pripomogel k ureditvi javnih nasadov, parkov, cest itd. Kraj je s temi spremembami popravil svoje zunanje lice.
Tudi upravni odbor rudnika v Zagorju je upošteval navodila mestnega ljudskega odbora glede olepšave kraja ter naročil, da se Izpred rudniških poslopij, kjer ni bilo vse v redu, razna nepotrebna navlaka, ki je kazila podobo Zagorja, odstrani. To se je tudi zgodilo.
Prav tako smemo reči, da je tudi Dom samcev »Na polju« dobil v zadnjem času prav prikupno zunanje lice, in sicer z ureditvijo parka pred to hišo. Trdili bi celo lahko, da je ta nasad morda eden izmed najlepših v Zagorju. Tudi v Domu stanu--joči samci zelo skrbno pazijo na te nasade ter so ponosni nanje.
Graje vreden pa le primer dveh paznikov na lesnem skladišču zagorskega rudnika. Kakor izgleda, sta ta dva uslužbenca proti vsakemu olepšavanju mesta, kar vidimo iz naslednjega dogodka:
Ko se je pred nekaj dnevi vdrla kopica na lesnem skladišču naloženih hlodov na poleg nahajajoče se drevesne nasade, se je eden od obeh navedenih tovarišev škodoželjno nasmejal. Prav tako ni naročil svojim delavcem, naj les spravijo z nasadov, pač pa je z nasmehom na obrazu odšel po drugih opravkih.
Podoben primer smo doživeli pri drugem uslužbencu rudniškega lesnega skladišča. Ta je pa dejal, da bodo delavci metali z železniške postaje prihajajoč jamski les na zele-njadne vrtove, kjer imajo razne rudniške stranke nasajene že razne vrtne kulture. Ob tej priložnosti Je ta mož dejal: »Ce sam nimam nič, še drugim ni treba!« prav tako je spet eden teh mož rekel, »naj se opeka, ki leži ob železniški progi, kar razbije« in s tem uniči, kar je škoda. Ta rudniški paznik ne pomisli, da se opeka, ki je družbena latnina, ne sme uničevati.
Ako pa rudniku morda primanjkuje prostora za izkladanje Jamskega lesa, potem bi bilo vsekakor pravilno, da rudniška uprava vse prizadete stranke obvesti, da se ne bodo zastonj trudile z obdelovanjem vrtov na takih kritičnih mestih. Stranke bodo tako pojasnilo, če ni drugega Izhoda iz položaja, prav gotovo razumele.
Pravilno bi bilo, če bi odgovorni organi, ki Jim Je zaupana skrb za olepšavo mesta, om.enjena dva rudniška uslužbenca poučila, kakšen odnos moramo imeti vsi do ljudske lastnine. Ob navedenem ponašanju omenjenih rudniških paznikov zgube prizadeti ljudje vso moralo ln veselje do dela. Žalostno Je še to, da gre ob takih razmerah dragocen denar, ki Je bil porabljen za te javne in zasebne nasade, v nič.	F. P.
Pozor - važno!
Firma »KOTEKS« je odprla v Trbovljah novo odkupno postajo za nakup surovih kož vseh vrst, ki jih plačuje po najvišjih dnevnih cenah. Zbiralnica kož je v Hauckovem hlevu v Globušaku. — Prav tako odkupuje kože klavnica v Hrastniku, klavnica na Dolu pri Hrastniku ter klavnica v Radečah, v Zagorju pa centrala v Toplicah 152.
Posebno važno je, da ne odmetavate zajčje in kozličeve kože; cena za zajčje kože je 15 do 60 din.
Mestna klavnica
in prekajevalnica v Radečah
vam nudi vse vrste mesa in mesnih izdelkov z najboljšo postrežbo
Zbiralnica »koteksa« v Radečah
zbira, kupuje vse vrste kož po najvišjih dnevnih cenah
Ne pozabite na to, da vsaka koža pomeni za nas dragocene devize!
naloge. Pomagala je tem vaščanom ljudska oblast, zlasti še rudnik Trbovlje-Hrastnik s tov. Lojzetom Ribičem na čelu, ki je ljudski poslanec v teh krajih. Ta rudnik jim je za les preskrbel električno žico, bivši KLO Vrhovo pa je pomagal tudi denarno.
Uspeh tega napornega dela je velik, saj znaša vrednost materiala in vseh prostovoljno opravljenih ur na. elektrifikaciji brez pomoči KLO in drugih podjetij nad 1 in pol milijona dinarjev. Uvidevnosti in podpori ljudske oblasti se Je zahvaliti, da se je ta načrt uresničil. V stari Jugoslaviji so jim 22 let ob raznih volitvah obljubovali elektrifikacijo, storili pa niso nič. Danes pa je vaščanom uspelo, da so ob pomoči ljudske oblasti Izvedli elektrifikacijo svojih krajev v pičlem letu.
Vaščani navedenih vasi se zahvaljujejo vsem, ki so na kakršen koli način pripomogli k .uresničenju tega načrta. Da pa dajo ti vaščani svoji lepi zmagi še poseben poudarek, so sklenili, da prirede v nedeljo
I.	Junija ob 2. uri popoldne na Goreljcah slovesen zaključek teh del s prižigom električnih luči ter s kmečkim praznikom ln ljudsko zabavo.
Na to prireditev vabimo vse bližnje in daljne prijatelje, nadalje vse, ki Jim je napredek revnih hribovskih, a zavednih kmetov pri srcu, med katerimi ni mesta naših sovražnikov.	F. M.
Tudi gasilci so doprinesli svoj delež
Gasilci okraja Trbovlje niso pozabili na rojstni dan maršala Tita. Poleg sodelovanja v Titovi štafeti so gasilske čete pod vodstvom poveljnika trboveljskega gasilskega sektorja priredile v soboto zvečer v počastitev 60. rojstnega dne	Maršala	uspele nočne	gasil-
ske vaje, ki so bile hkrati namenjene proslavi Dneva gasilstva. Mnogo gledalcev je z zanimanjem sledilo poteku teh vaj, posebno v velikem številu pa je	vajam	sledila mladina.
Rešitev križanke št. 8
Vodoravno: 1. Meduza, 6. penali, 12. Pulj, 13.	poraba,	15. re, 17.	rr, 18. pokoro,	19. al\
20.	Ide, 22.	Iz, 24. sa,	25. Ida, 26. birokrati,
30. Vezuv, 32. onem, 33. Ela, 34. ona, 35. te, 36. Rem, 38. omaka, 41. Ci, 42. red, 44. tat, 45. ol, 48. Erika, 50. vam, 52. m. p., 54. ggg, 55. ako, 57. safe, 58. aroma, 60. praktičen, 62. les, 63. zz, 65. oo, 66. ata, 67. FD, 68. pilana, 71. Pl, 72. ar, 73. motika, 74. lava, 78. kopito, 77. vizija.
Navpično: 2. ep, 3. dur, 4. Ulrik, 5. z j., 6. pok, 7. Eros, 8. naravnati, 9. Abo, 10. la,
II.	pribor, 13. po, 14, klavec, 16. edinec, 19. adut, 21. eremit, 23 zre, 25. Iz, 27. om, 28. alodl, 29. tam, 31 ea, 34, oka, 37. pregaziti, 39. ataka, 40. lovača, 43. erg, 46. lafeta, 47. Amalfi, 49. kar, 51. Menard, 53. pred, 54. GM (Glasbena matica), 56. oko, 57. sl, 59. os, 61. topaz, 64. zlit, 68. pop, 69. ako, 70. na, 73. mo, (om), 74. 11,' 75. aj.
OGLAŠUJTE V »ZASAVSKEM VESTNIKU«!
LISTNICA UREDNIŠTVA
Zaradi obilice gradiva za to številko in tudi zaradi prepozno dospelega materiala smo morali več člankov odložiti za prihodnjo številko. Dopisniki s terena naj nam tega ne zamerijo.
Ponovno opominjamo vse dopisnike, da morajo biti vsa poročila za naš list najkasnje vsako nedeljo zjutraj v uredništvu. Le posebno važne novice sprejemamo še v ponedeljek dopoldne. Z^odi se namreč čestokrat, da nam dopisniki dostavljajo svoje prispevke, ki niso vezani na datum, šele v ponedeljek, t. j. dan pred metiranjem lista. Razumljivo je, da tak material ne more biti objavljen že v prvi številki.
Uredništvo
Jeffersonova življenjska pravila
T. Jefferson, slavni državnik in nekdanji ameriški predsednik, pa se je ravnal po teh življenjskih navodilih:
1. Nikoli ne odlašaj na jutri, kar lahko danes storiš. 2. Nikoli ne nadleguj drugih s tem, kar lahko sam opraviš. 3. Ne izdajaj denarja prej, dokler ga nimaš. 4. Ne kupuj nepotrebnih reči morda zato, ker so poceni. 5. Prevzetnost je dražja in hujša kot glad, žeja in mraz. 6. Nikoli naj ti ne bo žal, da si premalo jedel. 7. Nič ni težko in nadležno, kar delaš z ljubeznijo in dobro voljo. 8. Prečestokrat nam dela velike skrbi nesreča, ki nas nikoli ne zadene. 9. Glej vse z dobre strani. 10. Kadar si jezen, štej vselej do deset, preden spregovoriš; če si pa zelo jezen, tedaj štej do sto.
Tudi ta življenjska pravila naj bi znal vsak na pamet.
In deset zapovedi za gledališče
Nek sloveč gledališki kritik je napisal deset zapovedi tudi za obiskovalce gledališč. Takole jih uči in zbada:
1. Ne prihajaj v gledališče nikoli prepozno, pa če si še tako velika »zverina« v življenju. 2. Ne nadleguj v gledališču svojega bližnjega nikdar s svojim velikim, čeprav morda zelo lepim klobukom, pa če si še tako imenitna gospa ali gospodična. 3. Kadar prihajaš ali odhajaš iz teatra, takrat se nikar ne obračaj s hrbtom proti drugim, v isti vrsti sedečim, kajti zgodi se lahko, da se na lepem znajdeš v naročju kakšne dame, ki ji nisi prav nič všeč. 4. Ne stopaj sosedu ali sosedi na kurja očesa, kajti prizadeti te za tvojo nerodnost prav gotovo ne bodo povabili na večerjo. To pa (je spet nespametno od tebe. 5. Ne moti nobene gledališke predstave s svojimi opazkami. Ne misli nikoli, da si tvoji sosedi žele tvojih poukov in duhovitosti. Zapomni si, da je duhovitih ljudi silno malo na svetu. Med
Moštvo Rudarja bo v nedeljo nastopil# proti Korotanu iz Kranja, kjer se bo prizadevalo, da se mu oddolži za poraz 4:1 v Kranju — prav tako pa se bo Rudar naslednjo nedeljo pomeril na domačem igrišču z mariborskim Železničarjem. Upamo, da bodo naši fantje vložili v bližnje igre vse svoje moči, da se ob zaključku prvenstva postavijo na lestvici na mesto, ki jim gre.
Pretep v Zagorju
Krim (Ljubljana) : Proletarec 1:1 (1:1)
V prvenstveni kvalifikacijski tekmi za vstop v Slovensko ligo je Krim iz Ljubljane premagal Proletarca na njegovem igri- ‘ šču s 4:1.
Sodeč po poteku igre bi bil pravilen neodločen rezultat. Kakor pa je izgledalo, so hoteli vsi trije sodniki iz Ljubljane na vsak način doseči zmago Krima, kar jim je tudi uspelo. Zaradi tega je prišlo do napada na sodnike, ki ga vsi reditelji niso mogli pre- | prečiti.
Nastop nekaterih zagorskih prenapetežev je bil vsekakor nepravilen, saj so za po- i pravo resnično storjenih krivic vendar dru- | ge poti kot pa tepež. Neumestni izpadi na sodnika škodujejo samemu društvu in ugle- ; du kraja.
desetimi milijoni komaj eden. Ne verjamem, da si med njimi. 6. Ne smej se preveč v gledališču in tudi ne jokaj se nikoli; to se v teatru devetindevetdesektrat ne splača. Na j ves glas se nasmej samo takrat, kadar si zadel milijon v loteriji, jokaj se pa samo , tedaj, kadar ti je umrla mati, kajti izgubil si edinega človeka, ki te je resnično ljubil do zadnjega diha. 7. Ce ne moreš živeti brez bonbonov, tedaj hrustaj svoje sladkorčke v teatru tako tiho, da ne boš dražila svojega soseda, pa če imaš še tako lepe zobe. 8. Ce ti je usoda v svoji neusmiljenosti dala morda slab spomin in ti je v gledališču na vsak način potreben program, potem ne delaj z njim med predstavo šuma: šum delaj le v zaprti avtomobilski garaži. 9. Ce si na kakšnem koncertu, ne dajaj takta ne z glavo ne z rokami, zlasti ne, če ogrožaš s svoji« dirigiranjem sosede; pomisli, da je za dajanje takta določen drug človek, ki ga zato posebej plačajo. 10. Ne ploskaj preveč ne v gledališču ne na koncertu; tudi ne žvižgaj nikoli v teh prostorih. V tej umetnosti se vadi le, kadar si daleč v gozdu in popolnoma sam. Pomni, da so ljudje, ki so umetniki V žvižganju, zelo redki.
OKRAJNI SVET ZVEZE SINDIKATOV JUGOSLAVIJE V TRBOVLJAH
sporoča vsem delegatom, da bo redna letna skupščina OSS Trbovlje v nedeljo 1. junija ob pol 9. uri dopoldne v dvorani Delavskega doma v Trbovljah. Udeležba za delegate je obvezna! Vabljeni tudi ostali člani sindikata!

. .........................................4Aaaa4».»ntt1t)| , ,
Kam se ti tako mudi
Oglasi se v Hrastniku — kjer boš vedno dobil, kar potrebuješ. Vse vabi na obisk
Trgovsko in gostinsko podjetje v Hrastniku
Gospodinje! Oglasite se v naših trgovskih poslovalnicah: ob železnici, na Logu, pri rudniku, pri apnenicah in pri kemični tovarni. Od gumba do obleke — vse ti preskrbe v teh poslovalnicah.
Ce se ti pa zahoče dobre kapljice in prigrizka, tedaj se oglasi v naših gostinskih obratih: pri Plazniku, pri Logarčku, pri Herzogu, pri kemični tovarni in v Podkraju.
Sveže meso različnih vrst pa je na razpolago v naših mesnicah: na rudniku, pri apnenicah in pri kemični tovarni.
Prepričajte se sami in videli boste, da za vse poskrbi
TRGOVSKO IN GOSTINSKO PODJETJE V HRASTNIKU
Kulturna prireditev v 2irovn?cl
Žirovnica je prijazen planinski zaselek v okolici Loke pod Kozjem. Središče sestavljajo tri kmetije, ln sicer Medvedova, Jur-glova ln Kajtnova. V nedeljo 18. maja so prihajali v Žirovnico od vseh strani Izletniki. Celo z Bi ega in Zidanega mosta so prišli na drugo kulturno prireditev, ki so Jo pripravili pionirji ln mladinci Žirovnice ter celo iz Mitie planine. Vsi izletniki so bili planinsko razpoloženi.
Prireditev Je bila na prostem pod Jurglo-vim kozolcem, kjer Je bil Improviziran prav lep oder. Ob 3. url popoldne Je sekretar, mlad aktivist, odprl prireditev ln pozdravil navzoče, ki jih Je bilo okrog 200. Nato Je pevski zbor KUD »Ivan Cankar« tz Loke pod vodstvom tov. Jenčiča ubrano zapel pet narodnih ln umetnih pesmi. Zbor Je žel' veliko priznanje.
Kje dobiš vedno sveže meso ln najrazličnejše mesne izdelke?
V poslovalnicah Mestne klavnice v Zagorju
Vsen se priporoča
KOLEKTIV MESTNE KLAVNICE V ZAGORJU
Za njim so nastopili naši najmlajši pi°' nirji; zapeli so tri narodne pesmi. Njih0, ! nastop s spremljavo domače godbe Je m* : zelo prisrčen. Poslušalci so Jih toplo P°: i zdravili. Sledila Je spevoigra »Al' me bo» kaj rada Imela«, ki sta jo igralsko Iji pevsk# [ prav dobro podala nek mladinec ln mladin' j ka. Oddih nam Je olepšala godba, na K8* se je spet dvignila zavesa, sledila Je veselo' igra v dveh dejanjih »Prt gospodi*. Sodelo* j vale so same mladinke, ln sicer kar tri ; Mesojedčeve lz Mrzle planine, v tel igri 88 le najbolj odlikovala domača dekla s svoji1” prirojenim humorjem. Vsi Igralci so bili P<?)’ srečen!. Kostumi za gosposko hišo so • dobro Izbrani. Gledalci so Jim navdušen" ploskali.
Glavna zasluga za prireditev gre dom8' člnkl, priznani režiserki tov. EU Jurglojj’ Akoravno Je mati treh otrok ln gospodinj8' še vedno najde čas za kulturni podvig vs8" To Je zelo kohvalno ln Je lahko zgled vseijj drugim aktivom v okolici Loke. Pri Igri J*
Je pridno pomagala še tov. Elza Bostlčev*' . ki Je lepo maskirala Igralce.
Vsi navzoči so bili s prireditvijo zelo | dovoljnl ter navdušeni nad lepoto Žlrovnie*; ! Vračali so se z željo, da bi v krat.-.em spe priredili kaj podobnega.	-ir-
led a ja Okrajni »d bot 0» Trbovlje. OreJ°j uredniški odbor Odgovorni urednik 8t*® Šuštar Tlak Tlakam* »Ljudska prarlo** Ljubljani Naslov uredništva ln uprs*' Trbovlje oprava rudnika Trbovlje Hrsf alk Telefon U 54 - Račan on podrli*«' Narodne banke v Trbovljah št «14 90*"
-	List Uhaja vsak četrtek - Bakopisov 8 vračamo: prispevki ta Uat morajo biti uredništvu najkasneje vsako nedeljo aj'1*!!,
-	Mesečna naročnina 20 din. tetrtl«,.
—	Mesečna naročnina 80 din. četrti**,'
60 din polletna 120 din, eeloletna 24®	,
-	Posamezna številka na « atraneb
« kol portali t din, na I straneh pa » 4“