Št. 85.
V Gorici, v torek dne 8. junija 1909.
Tečaj X*XIX.
Uhaja trikrat na teden, in »k-er v torek, Četrtek m soboto ol> 4. uri pri|ioMn«% tor slane po poŠti projt-|iiiin:i fili v Gorici nn dom poSiljaim:
y/3
1'iK.imičHi* *tcw#J*1**fjU.i(0'TiJ>|lr;;?;'.". »;»,\-f,t%
„SOČA" ima naslednje izrodili- \ ,'.\>w' -.' ("flt novem rtv. ..Kažipot pa GoriSkem in GradiSčanskem" in dvakrat t ii tu „Vozni red železnic, parnikov in petnih zvei".
Narntniiio sjircji'!i'.a upravništvo v Oosposki ulici ;,„v. 7 I. nadstr. v „C.ori*ki Tiskarni'- A. ISntn-šCt-k. Na mročila brez doposlat* na»fa>-inc se-ne oziramo.'
Oglasi in poslanice se raCimijo po IVtit-vi-stali čv ,j.Vio 1-l.irr (i v, U-krat 14 v. 3-krat 12 v vsaka vn.*a. Vcokiat po |i<>L<j<lbi. Večjo črke po prostoru. -l,Vll.ii»'-" in spisi v uiviluihkoin didu 30 v vrsta. Za ,jV,ik'i in vsebino oglasov" odklanjamo vsako odgovornost.
»Vse za narod, svobodo in napredek!« Dr. K Lavrič.
Uredništvo
se nahaja v Gosposki ulici št. 7 v Gorici v L nadstr, Z urednikom jo mogoCe govoriti vsak dan od 8. do 13. dopoludno ter od 2. do 5. popoldne j ob nedeljah in praznikih od 9. do 12. dopoludne. U p r a v n i š t v o se nahaja v Gosposki ulici št. 7 v I. nadstr. na levov tiskarni.
Naročnino in oglase je plačati loco Gorica.
Dopisi naj se pošiljajo le uredništvu.
Naročnina, reklamacije in. drugo reči, katero "ne spadajo v delokrog uredništva, naj se pošljejo le upravniStvu.
»PRIMOREC" i/.haja neodvisno od „So2e" vsai petek in stano vse loto 3 K 20 vin. ali gld. 1-60.
„Sooa" in „Primorec" se prodajati v Gorici v naših knjigarnah in teh-lo bbakavnah: J.-Afrič, Gle-drdiSka ul.; V. Baumgartner, Koren 2; Mat. Bolingor, . TrSaSka cesta 1; Marija Bregant, Ponte Nuovo 9; Hent .lellersitz, Nunska ul. 3. 1. Hova-ski. na Gorišcektt; Peter Jfrebelj, Kapucinska ul. 1 ; Torcza Leban, tek. Jos. Verdi 11; Ana Plesko, Pokopal, ulica; Iv. Prešel, Stolni trg 2 ; .Tos. Primožič, Mirenska cesta; Iv. Sav-dagna, Gosposka nI.; .Tos. S6Iiwarz. Šolska nI.; Južni kolodvor; Državni kolodvor. — V Trstu v tobakarni LavronSifi na trgu della Casonna.
Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici.
Telofon it. 83.
„Gor. Tiskarna" A. Gabrgčck (odgov, J. Fabčič) tiska in zal.
ljubeznivosti laških učiteljev do goriških Slovencev.
Na kratko smo že povedali, tla je zborovala zveza laških učiteljskih društev na Binkoštni ponedeljek v Gorici. Danes pa se moramo nekoliko podrobneje pobaviti s tem, kar so počeli na zborovanju Ijtibeznjivi laški učitelji.
7, h o r o v a n j e j e h i I » n e s r a niti o s u r o v o ž a I j e n j e goriški h Slovencev in p a h u j s k a n j e p r o-t i goriškim Slovence ni.
Pričakovati bi bilo  na takem  shodu kakega stvarnega poročila o šoli,  o  napredku v šoli. o stanju učiteljstva itd., to-'a nič tega ni bilo, ampak vse zborovanje je obsegalo šovinistične govore, polne zaničevanja Slovencev in hujskanja proti njim. Glavni žaljivec in hujskač je bil predsednik zveze Mario Pasciualis iz Trstu, ?,q na magistratu, kjer je pil vermouth. je govoril o slovenski invaziji ter opsoval Slovence z »geute barbara«, za kar je žel pri /.lipami Bombigu in laških goriških ca-porionih  veliko zahvalo.   Ta   človek   je imel referat o učiteljiškem vprašanju. Zahteval je. da se otvori v Kopru samo laško učiteljišče, slovensko pa premesti, ali ne v Gorico, češ: laške šole naj bodo na laških tleli, slovenske pa na   slovenskih;   če pa Slovencem manjka središče kulture, je to znamenje, da še ni.o tako napredovali, da W si bili vstvarili tako središče. Ce pa že hočejo biti z učiteljiščem blizu (iorice, naj se zadovoljijo s Solkanom. — Ignorant, |kdor trdi, da mi nimamo svojega središča! Naše središče je O o r i c a. Gorica le glavno mesto slovenskega dela dežele, kakor je Gradišče ob Soči »la eapitale del Friuli-. Tudi če ni mestna uprava v Gorici v slovenskih rokah, je vendar tu naše naravno središče. Pascjualis naj si ogleda Gorico malo bolj natanko, pa bo videl, da je prav lepo središče goriških Slovencev. Slovenci so v Gorici vedno bolj upoštevan faktor. od laške strani; zato pa nas pusti hladne surovo   žaljenje   Pasqualisovo,   da   smo ¦geiuc barbara«. Pasqualis kot šolnik naj hi si malce bližje pogledal šolske razmere v Gorici, pa bi videl, da polno otrok, laških namreč, ne hodi v šolo ter da je med goriškimi Lahi  9000  analiabetov.  To  je -geute barbara« v Gorici, signore Pasqu-alis! Trditev, da stoji  Gorica  na  laških Jteh, je že izbita iz glave vsakega razsodnega Laha, ki zna trezno misliti. Gorici so ^ali Slovenci ime, so bili tu prej nego La-ihl. Gorico redijo Slovenci; Gorica svoji na slovenskih tleh! To je pribito in tako jas-ua se o tem ne bomo z nikomur prič-MH. Kdor trdi nasprotno, s tem ni mogoče pametno govoriti. Ali ste slišal, gospodine i1 Vsima lis?
Ce bi imeli ti laški pionirji prosvete psiie namene s šolo, potem bi se čisto nič jl^ proti vili premestitvi slovenskega učiteljišča iz Kopra v Gorico, marveč bi rekli, ( le taka premestitev edino umestna, ker pčitcljišče naj stoji pač v kraju, kjer more prinašati dobre sadove. Toda ne, kaj ta-ga ne rečejo, ker v šoli ne vidijo šole, Jfflpak so tako prevzeti hlapčevstva do ^ih caporionskih bankeroterjev, da u-pregajo šolo v politiko laške liberalne Stanke. Kot taki vidijo v svoji šoli le _?SoJevaInico šovinistov, Slovanom jo Jer le morejo, odrekajo; če že to več ne ;re« Pa naj bo na takem kraju, kjer ne "ino-c "spevati tako kakor treba;   —   Čemu
ta gonja proti premestitvi v Gorico? Ali je laštvo v Gorici že kaj trpelo radi tega, ker je tu gimnazija, kjer je večina slovenskih dijakov; dobra tretjina dijakov na realki je slovenska, slovensko žensko učiteljišče je tu — ali je šla pod zlo radi tega »italianita« Gorice? Saj to dijaštvo prav nič ne škoduje Lahom v Gorici, pač pa jim daje zaslužka — in če bi prišlo še nekaj slov. dijakov v naravno središče goriških Slovencev, ali bo res treba potem pokopati Gorico pod slavi-ziiiom, kakor je sanjal Mario PascpiaSis na Binkoštni ponedeljek v Gorici'1 Smešni so ti ljudje do skrajnosti! Iz vsega njihovega govoričenja pa zija le —- smrtno s o v rast v o do Slove ne ev.
Pasqualis je imel svoje srce na jeziku, neko:-ko bolj skrivnosten pa je bil dr. Gi-orgio Pitacco, c. k. gimnazijski profesor v Gorici, sotrudiiik najbolj falotskega laškega lista »Cornere Friulano« in predsednik društva laških učiteljev v Gorici. Tudi Pitacco je gonil veliko lajno o vrednosti šole za laštvo, da je treba skrbeti za šoto, ako hočejo Lahi obvarovati svoj jezik ob Soči, ob Trstu in Istri; rekel je, da je prav, da so izbrali Gorico za zborovanje, da se tu pribije, da je izdajalec oni, ki misli, da je Gorica vredna sprejemati le slovenske in nemške učne zavode. Potem pa je namignil na kongres »Lege«, ki ima biti prihodnje leto v Gorici. Pitacco je rekel, da sedanje zborovanje je p r i p r a v a za velik kongres, »Lege«, na katerega prihitijo Lahi iz vseh »laških« provinc Avstrije. Sledilo je burno ploskanje.
Torej zaničevanje Slovencev na tem zborovanju, hujskanje proti njim —- to je vse šele predpriprava za velik proti Slovencem v Gorici naperjeni kongres »Lege« prihodnje leto! Hotel je ostati skrivnosten pa je govoril vendar jasno, da vidimo že zdaj, kaj nameravajo Lahi v Gorici prihodnje leto s kongresom »Lege.« Hvala, g. dr. Pitacco. da ste to povedali! Kdo pa bo vodil te predpriprave? Morda tudi g. dr. Pitacco!? Morda misli tudi kak Lah takrat tepsti Slovence s tisto slovečo palico, s katero je bil v Vidmu te pen osel? Sklep je-ta, da konštatujemo, da se pripravlja za prihodnje leto ob kongresu »Lege« velika provokaefja Slovencev. Naj le pride, mi se ne bojimo. P r n. v p o š t e -no se pripravi m o n a n j o !
selje mu rad pustim, naj ga ima. Saj Olim-pijei morajo kedaj koga pobiti. Ampak dr. Dermota mi v svojih replikah očita stra-hopetnost in pravi, da sem mu sicer obljubil diskusijo pri svojih predavanjih, pa da sem y odločilnem trenotku zbolel in se tako umaknil neljubi mi diskusiji. Ker hoče dr. I), na vsak način, da se ga bojim, mi očita pobeg. Ali bo to držalo ali ne, bomo še videli. Če si on to domišljuje, nimam nič proti temu. Ampak dr. Dermota mi podtika, da sem se poslužil laži, da sem se tako ognil njegovi »kritiki«.
Vzdržim se vsake nadaljne opombe in konstatiram le, da ne more biti dosti vredna duševna premoč onega., ki se hoče neljubega mu nasprotnika iznebiti s takimi sredstvi. Dr. Dermota laže, ko piše, da sem pred njim izbegnil z ničevo (»etvezo, obenem torej podtika laž meni.
Mene bi bilo tega sram, dasi sem neizkušen in nisem veleum, dasi sem steuo-graf in mlad, kakor .mi blagovolite predba-civati, in dasi nisem Vaš organiziran so-drug, četudi sem morda bojši socijalni demokrat, kot vsi oni, ki mislijo, da imajo v malem prstu učenost in znanje in gledajo z zaničevanjem na »liberalce«, t. j. vse one, ki brezpogojno ne prisegajo na njihov rudeči prapor in ki si predstavljajo ru-deče solnce bodočnosti malo manj krvavo. Seveda, ako g. dr. Dermota z možko besedo izjavi, da ni on pisec tistih člankov o diskusijah in predavanjih v »Delavskem Listu«, ga prosim v naprej odpuščanja in takoj preklicujem v celoti vsebino današnjega članka, a radoveden sem, če je dr.ju Dermoti mogoče zanikati avtorstvo in s tem tudi ovreči to, kar mu danes očitam. Vladimir Knafl ič.
Dermotiana.
Smejati se moram, kadar se spomnim, kako so mi oni moji tovariši, ki letajo za dr. Dermoto in se imenujejo »socijalne demokrate«, slikali tega svojega duševnega očeta kot veleuma, ki celo drja Turna nad-kriljuje s svojimi fenomenalnimi zmožnostmi: V njegovi duši vlada helenska umerjenost in ravnotežje, ker da si je svest svoje duševne premoči, svojega olimpijstva.
Ta Olimpijec je sicer dobro vedel, da v zadnjih svojih člankih v »Soči« nisem napadal njega, niti njegovih satelitov osebno, marveč sem zagrabil le njegovo kritikasterstvo kot sistem. (On imenuje to upravičeni kriticizem. O tem se že še pomenimo, kadar izide to njegovo predavanje v »Naših zapiskih«). Čutil se je pa vseeno napadenega, kvasil je o »nizkotnosti« in hranil se je tako, da se je zagnal v moj »šmis« in se pohvalil s tem, da me je nekoč v kavarni »uničil«. To nedolžno ve-
Jarodno-pditično društvo za Cerkljanski okraj".
»Narodno-politično društvo za Cerkljanski okraj« je bilo ustanovljeno preteklo nedeljo. Vkijub deževju v soboto in nedeljo je došlo v Cerkno iz vseh občin okraja lepo število samih odličnih zastopnikov, da se je zbralo ob 2. popoldne v gornjih prostorih gostilne g. Makuca okoli i 00 mož. Predsednikom ustanovnega zbora je bil izvoljen dotedanji predsednik pripravljalnega odbora g, Tomo Š t r u k e I j, zapisnikarjem pa g. Vaclav Tuš ar.
Slednji je poročal obširneje o delovanju pripravljalnega odbora ter o potrebi društva za ves cerkljanski okraj. Pozdravil je došlega predsednika izvrševalnega odbora stranke in deželnega poslanca g. A. G a b r š e e k a ter prečital že odobrena pravila. Pri nekaterih točkah se je vnela živahna razprava. Končno ;o bila pravila soglasno sprejeta.
Na predlog g. Viljema P e t e r n e l a je bil izvoljen ta-le odbor: predsednikom g. Tomo Š t r u k e i j, .v odbor pa gg. Andrej M o č n i k z Bukovega, Jakob V e 1 i-konja iz Št. Višlngore, France Kleni e n č i č iz Šebrelj, Josip P1 e m e 1 j iz Ravni, iz Cerkna pa Vaclav Tušar, Štefan M a v v i, Peter J u r m a n, Vincenc Roje in Jernej Š t r a v s. — Za namestnike so bili izvoljeni: Jakob. P e t e r n e 1 j iz Planine, Peter J u r m a n iz Čela, — Ivan Č u f e r iz Jesenice, Ivan M o č n i k, Gorje. — Za pregledovalce računov: Viljem P e t e r n e 1 j in Anton Jereb.
Za u d n i n o so se določili trije plačilni razredi po 1 K, 60 in 20 v»   Veliko i članov je takoj plačalo za tekoče leto.
Nato je govoril poslanec G a b r š č ek najprej o važnosti okrajnih političnih društev, ki so postala neobhodno potrebna v sedanji hitro napredujoči dobi najprej ljudstvu v okraju, da ima v svoji sredi organ za dobro domače politično delo, za hrambo narodnih, političnih in državljanskih pravic nasproti vsem oblastvom, za posredovalca ljudske volje nasproti političnemu vodstvu v središču dežeie in nasproti zakonodajnim zastopom. — Taka društva so potrebna pa tudi zaradi tega, da se narodno in politično delo razdeli v celi deželi med vse tiste, ki imajo zanj sposobnosti in dobro voljo. Vse take delavce je treba pritegniti k delu, sicer ostanejo v svojih domačijah kakor lovci brez puške. Doslej se je vse preveč pričakovalo le iz s r e d i Š č a dežele. Toda človeški nemogoče je, zmagati iz Gorice ven vse politično in narodno delo, Ako pa nastanejo povsod okrajna politična društva, bo mogoče vodstvu v Gorici imeti vsak čas popolno sliko o političnem delu, o željah in potrebah ljudstva itd., na kar bi sledili enotni nastopi za koristno in potrebno stvar v celi deželi. Torej: delitev dela po sodnih okrajih in nepretrgan stik z vodstvom, — to je naš ideal, kateri moramo doseči! — Delokrog društva je začrtan v pravilih. Katekizem ali vodnik, po katerem je društvu živeti in delati, pa bodi p ro-g r a m stranke, ki je izdan in obširno obrazložen v-posebni knjižici. Govornik se dotakne ob kratkem najvažnejših točk programa, — na kar preide na sedanji politični položaj v deželi, o katerem je podal točnejšo sliko. - - Prišel je do zaključka, da deželni zbor mora biti razpuščen, a na jesen bomo imeli nove volitve. Tu pa bo imelo novo politično društvo v celem cerkljanskem okraju mnogo težavnega in zelo hvaležnega dela, na katero naj se takoj pripravlja že zdaj......
Zborovalci so ves čas pazljivo sledili besedam g, poslanca ter ga ob sklepu zahvalili z viharnimi živio-klici.
Tako je bilo ustanovljeno   politično društvo za cerkljanski okraj. Pa drugod? Ali bi ne bilo prav, ako bi imeli svoja dru- ' štva vsaj okraji, ki niso z Gorico v'neposredni dotiki?                               i;
Kakor čujemo, bosta v kratkem ustanovljeni politični društvi tudi za tolminski in bovški okraj.
DOPISI.
Iz ajdovskega okraja.
Iz.Rihemberga. (Raznoterosti.) -r-. Svoječasno se je veliko pisalo in govorilo pri nas o zvezi »Štrancar-Pavlica«. — Moža sta si pa vendar vsaj v enem slična, namreč: »Nikdar ju ne najdeš na njiju mestu, ko jih iščeš«! — Tudi sta si menda enaka v tem, da se boji kaplan ob odsotnosti Štrancdrjevi v župnijo, tako tudi je prepovedal svoječasno Pavlica kar kratkim potom svojemu namestniku »brskati« po uradnih aktih občinske pisarne (Saj vendar nima Pavlica slabe vesti!)
Lanska vinska letina je bila pri nas povsem izvanredna. Vina se je, pridelalo kot vode, spilo pa še več vkijub Brecelje-vemu antialkoholičnemu predavanju na Preserjih.'— Smelo lahko trdimo, da se nahaja komaj 'A vina v kleteh naših.vinogradnikov, nego se je nahajalo ob'tem, času lanskega leta. Glejmo pa, kako smo si opomogli. Kmet je vino kar dajal za vsaki denar. Malo izkupčijo je porabil za doma-
ca opravila.. Za. obdelovanje vinogradov | mil ni ostalo ni6; piačati »botego,« mu pa še ha misel ni prišlo,
.V tem letu se ie tudi jako lepo pričelo. Češenj je kot brinja, denarja pa —-.. nič. Vinska letina obeta najboljše nade osobito iz razloga, ker so trte po Hrvatski, Ogrski, Štajerski in Nižji Avstrijski glasom poročil pozeble.
Upajmo torej na boljšo podočnpsf! Zadnje čase so prihajali k nam vsakovrstni tehniki in izvedenci. Namen jim je bil menda zasesti vse vgodnejše pozicije kakor n. pr.; »Vodopad na Žganih,« »Veliki Čuk« itd.
Ljudstvo se je radovednb popraše-valo, kaj bo? V pomirjenje občinstva bodi pa povedano, da se*je za sedaj opustila misel zidati »babilonski stolp« tem mani graditi steber znanemu mostu do Adrije... dasiravno je prvi pijonir že tu! — Priporoča se našim »veljakom« malo več narodne razsodnosti, ako bi se ta »energi-scher« »Sovaiožerec« še kedaj upal pri kozarcu našega pristnega »vipavca« tako zabavljati na našo narodnost, kakor se, je menda to pred kratkim zgodilo v hotelu »Ličen.»
Sicer pa pri nas še veliko »mešejanc«, koje pa, bodisi da niso še dozorele za javnost oziroma da so bolj lokalnega pomena, za sedaj še opustimo, ker, ne spadajo v javnost! —
Opazovalec.
Iz komenskega okraja.
Komen, 6 6. 1909. — Vinska razstava ter poleg nje narodna veselica v Komnu v temnem gozdu »Draga«, morala se je žal odnesti za 13. t. m. Dež v nedeljo zabra-njeval je dovršiti dela na licu veselice in danes slabo kažoče vreme je provzro-čilo, da se je vsa slavnost morala odnesti. Upamo, da ne bo nam sreča nemila v nedeljo, 13. t. m. ter z ozirom na to, da se vse izpopolni v še večji meri, pričakujemo obilo vdeležbo v korist »Nar. ljud. knjižnice« in družbe sv. Cirila in Metoda.
3(e na\&m\e ampak na)-
cene\še so ^efeatete, fat
se zelo nafa&a\o in se yXx
mato poixefcuye\
Domače vesti.
Koncert »Pevskega in glasbenega društva dne 5. t. m. nas je seznani! s krasnimi skladbami, ki so bile združene v skrbnem sporedu.
Prvo vokalno točko so tvorile Ilajev-čeve skladbe »Vodica čista« in »Črna lutnja«. V njih zveni sedaj lahka refleksivna, sedaj otožna lirika. Skladbe so jako pri-kupljive, a nenavadno težke. Presojevalcu prihaja na misel, da so stavljene bolj za instrumente, kjer se glasovi izvajajo z mehanično sigurnostjo,. nego za človeško glasilo, ki take nenavadne kombinacije glasov pravilno izvaja le ob zelo skrbnem vežbanju, ki zahteva tanek čut irt sigurno vladanje glasov. Pesmi so tudi precej dolge in ob imenovanih težkočah naporne. In vendar jih je pevski zbor izvedel vseskozi pravilno od početka do konca. Zvenele so pesmi;kakor iz orgel, pa ne s kolikor toliko trdim kovinskim glasom, nego iz mehko čutečih grl Številnega, dobro pripravljenega mešanega zbora, in ko so od-zveneli zadnji akordi, je občinstvo pripo-znalo lepi uspeh z živahnim odobravanjem.
V Mokranjčevih srbskih narodnih pesmih je pristni narodni duh, ki očara poslušalca koj po prvih taktih. Skladatelj je dobro vedel, da je v tem njih poglavitna moč. Harmoniziral jih je v modernem po-lifonskem slogu, i pri tem skrbno varoval njih prvotni značaj. V živahni menjavi si sledijo v neizčrpni vrsti laskave melodije šesterih popevk, ki so združene v en šopek. Prehodi med njimi iznenadjajo poslušalca s svojo originalnostjo. Zal da je eden teh prehodov prehvapil pevce in jih zavedel. Vsled nekoliko prenizke intonacije je bila potem oslabljena krepkost in svežost prelepe skladbe. Uspeh zatorej ni bil popoln, dasi se je sicer pesem pela pravilno, s primerno živahnostjo in ob popolnem skladu vseh glasov.
Zadnja in glavna točka pevskega sporeda je bil »Švanda dudak«. Moravska narodna pravljica, polna življenja, psihološko vseskozi lepo utemeljena, prepojena s pestro, bujno domišljijo, z živo dramatsko vrsto prizorov in dogodkov. Občinstvo je pričakovalo z vidno napetostjo izvajanje te nenavadno lepe skladbe.
Razvrstil se je pevski zbor: ugledne gospe in dražestne gospodične ter gospodje vseh stanov, ki vse spaja v složno delo veselje in ljubezen do lepe slovanske pesmi. Za pevskim zborom ki šteje 50 članov se je na gledališkem odru razpostavil vojaški orkester s svojimi godali. Ves pevski in orkestralni zbor je štel nad 80 članov. Amfiteatralno razvrščen je nudil slikovit in impozanten pogled. Ozadje mu je tvorila velika slika skalnatega Triglava (delo prof. Gvajca).
Zborovodja g. Michl je dal znamenje in oglasil se je orkester, posnemaje zvoke Švandovih dud. Kmalu nato zaori-veseli: zbor gostov v vaški krčmi in začne se razvijati dejanje bujne pravljice med živahnim pevanjem zborov in solistov na podlagi narodnih motivov ob spretnljevanju orkestra, ki vmes slika prizore iz prirode na čarobno lep način. Z rastočo pozorno- j stjo je sledilo občinstvo vseskozi pravilne- ! mu izvajanju. Intonacija je bila do zadnjega čista, ritmika in dinamika -izborim m efektna.
Skladba se stopnjuje bolj in bolj in doseže višek, ko se vrši rajanje v peklu. To je prizor p sin bujne, razposajene veselosti in nebrzdane grozotne strasti. Izvajanje zahteva v svojem hitrem tempu največji napor, skrajno preciznost, mogočen forti-ssimo.                           •
Vsem tem zahtevam sta bila kos enako zbor kakor orkester, in obema pristaja za izborno izvajanje neprikrajšana pohvala. —
Peklenskemu rajanju sledi v dobro-dejnem kontrastu idilski prizor, ki slika z glasbenimi sredstvi probujajoče se jutro. Začenja z rahlim pianissimo in se stopnjuje do krepke igre vseh godal, ki oznanja zmago dnevne svetlobe.
Sedaj se oglasi zopet pevski zbor in dejanje se bliža sklepu. Pravljica konča ž resno-šaljivo »moralo«, ki se ponavlja v dvakratnem solu (Marinka in Švanda), v duettu in v skupnem zboru vselej v isti mični melodiji, pa v. primerni izpremembi orkestrovega spremljevanja.
Izvajanje je bilo do zadnjega izborno, občinstvo je bilo vzhičeno in se je zahvalilo z burnim ploskanjem.
Med solisti se je odlikoval z mehkim, milim tenorjem g. V. Črnko (Švanda). Prednašal je vseskozi v smislu skladbe s primernimi barvami čustvovanja. Le tiste polne čistosti in krepkosti ni imel takrat njegov glas, ki smo jo drugekrati občudovali. To pa zato ne, ker je g. Črnko že nekaj časa omajanega zdravja, in je njegovo sodelovanje pri koncertu zanj bila velika žrtev, ki zahteva posebno, zahvalno priznanje. — Nekoliko manjšo, pa prisrčno lepo ulogo je imela gdčna K1. H r o-v a t i n o v a (Marinka). Njen dični, mehki, vrlo šolani sveži sopran je kakor vselej očaral občinstvo. Brez afektacije je v resničnem čustvu prednašala svojo ulogo. Le tenkoumen vesčak, ki pozna polno vrlino glasu gdčne Hrovatinove, je morda opazil, da to pot leži rahla senca trenot-nega nerazpoloženja na njem. — Izborno je izvršil svojo ulogo g. J a k š e (»tujec«). Njegov mogočni bas je obvladal skladateljeve zahteve v vseh legah s primerno dinamiko. — Zborov bariton, g. R. L e v -pušček pa ima ono prijetno mehkobo, da je vrlo dobro pogodil tisto šaljivo na-gajivost, ki naj se izrazi ob pogledu na spečega Švanda. — Ves zbor je zvršil svojo težko in naporno ulogo od početka do konca primerno in je uveljavil vse svoje vrline. Občinstvo naj ne pozabi, da je treba skrbnega, zamiidnega vežbanja pod radovoljnim jarmom stroge discipline, dokler se doseže tako lep vsestranski vspeh. Bistveno je k temu pripomogel še posebej dični ženski zbor, ki je sodeloval z iskreno unemo in toplim umevanjem.
Zborovodja g. J. Michl je imel to pot priliko, da je svoje dosedanje mojster-ske uspehe zdatno pomnožil. Vse točke sobotnega koncerta so zahtevale odličnih dirigentskih sposobnosti!, zlasti pa glavna točka Švanda dudak. Ni nam treba po-
sebej poudarjati, da je g. Michl odotel vsem zahtevam v polni meri. Vodil je z zavestno sigurnostjo, znal je s pravilno ritmiko, s primernim tempom in krepko valujočo dinamiko vdihniti dušo in čustvovanje pevskim in instrumentalnim glasovom. Čestitamo tu pa tudi ti udaljuhnemu in skrbnemu g. predsedniku prof'. Se i d lu na lepem vspehu koncerta.
S polnim zadovoljstvom in neprikritim veseljem moremo govoriti to pot tudi o vojaškem orkestru. Tudi njegovo izvajanje je bilo vseskozi na umetniškem višku. Orkester je samostojno izvrševal dve točki sporeda in sicer pod osebnim vodstvom kapelnika, g. Hung^er-ja. Polna neomejena pohvala je edina primerna sodba o izvajanju ouverture k Wagnerje.vi operi Rienzi. Gtiegova suita Peer Oint je izvala občudovanje. Tako fino izveden pianissimo zmore le vrlo šolan orkester pod mojsterskim vodstvom. — Dosledno izborno je bilo spremljanje orkestrovo pri Švandu dudaku. Vse je bilo na višini in je ustrezalo strogim zahtevam. Glasba se v Š. d. stopnjuje od najrahlejšega pianissimo do krepkega fortisimo in valuje v obilnih izpremembah tempa in ritmike — pa vse se je strinjalo v lepo skladnih vti-skih: Bili so časi, ko vojaški orkester da-leko ni dosezal sedanje višine.
Lepa, precej številna družba se je bila zbrala v dvorani Trg. doma, da uživa u-metniške darove, ki jej jih je pripravilo Pevsko in gl. društvo. Zasedla je sijajno razsvetljene prostore v parterju in na galeriji — toda tak krasen spored bi bil zaslužil, da bi se bilo občinstvo odzvalo vabilu dosti številnejše. Ako bi Italijani ali Nemci utegnili nuditi svojim rojakom tako odličen koncert — prepričani srno da bi bili prostori polni do zadnjega kotička. Izmed naši h ljudij pa je, žal, ostala precejšnja množina — hladna in se je raje zabavala pri vsakdanjostih. Tisti pa, ki so prišli, so se naslajali ob izvanrednem uživanju in še dolgo jim bodo zveneli v spolnimi razni laskavi akordi tega večera.
Pevsko in glasbeno društvo pa sme imeti zavest, da vrši svojo umetniško nalogo dosledno in z resnim umevanjem. , Uspeh sobotnega koncerta mu bodi spodbuda, da napreduje na dosedanji poti. Treba je le časa, in bolj in bolj se bo krčilo število tistih, ki irnajo za njegove cilje sedaj še le trdo, zakrknjeno srce.
Navzoč je bil pri koncertu »Pevskega in glasb, društva« tudi ravnatelj »Glasbene Matice« v Ljubljani, gospod Hubad, ki se je izrazil o koncertu prav laskavo ter pohvalil zlasti ženski zbor.
Za družbo sv. Cirila in Metoda je daroval gosp. učitelj Josip Toroš v Gorici K 2'40. Hvala!
Za moško podružnico družbe sv. C. in M. v Gorici je nabrala po koncertu v soboto »pri Jelenu gospodična Ema Polt o v a 72 K, in sicer na iniciativo podružničnega predsednika. Pozneje je izročil predsednik blagajniku še 4 K v isti namen nabrane. Hvala darovateljem!
Gregorčič — Turna. — Kakor sta se ti dve imeni pred leti izključevali, tako daleč, da Gregorčič ni hotel niti sedeti več za isto mizo z dr. Turno, tako se ta dva možaka podpirata danes v ostudni gonji zoper vse, kar je naprednega. — Turna je v »Delavskem listu« oblajal že vse napre-dnjake prav po Gregorčičevem receptu, — a kedar Turna kaj prav lopovskega zacvili v »D. 1.«, takoj hlastne po mastnem ocvirku Gregorčičeva »Gorica.«
S »pismom iz Gorice« v Tuma-Der-motovem lističu ni moglo biti drugače. Tako malo prostora ima »Gorica« na razpolago, a ponatisnila je skoro ves članek iz »D. I.« Takoj pa je vzela v zaščito — »D. 1.« pred »glavnim sršenom« Gabršče-kom, češ, da je napisal v odgovor nekaj psovk, a stvarno ni odgovoril niti na eno očitanje. — In vendar vedo naši čitatelji, da smo bili v odgovoru sicer rezki, ali v stvarnem pogledu smo odgovorili popolnoma zadosti. Seveda se nočemo spuščati na tisto stran polemike, do katere nimamo ni kake pravice. — Saj ni res, kar čebrnja »Gorica«, da bi bila Gabrščekova m o -r a 1 i č n a dolžnost (!!), dajati v »Soči« pojasnila, kako se je pokril deficit kon-sorcija. To je pač zasebna konsorcijeva zadeva, ki ne spada v javnost. Člani »T. o. z.« pa itak imajo vriliko, da se dajo poučiti o teh rečeh, ako koga zanimajo. — Ta
bila lepa, da bi vlačili po časopisih račune zasebnikov na zlobno sikanje vsakega ia-> lota!! Konsorcij je bil sestavljen z najbolj, širni nameni. Ako mora plačati drago šolo, pač ne more zaslužiti, da se obregajo vanj zlobneži, ki ne delajo v Gorici drugega nego zdražbo in sovraštvo ter slovenski stvari povsod le škodujejo. Pustite torej konsorcij pri miru, naj vredi svoje zadeve, kakor zna in-more! Naj se oglasi tisti, ki bi moral kaj plačati zanj!
»Gorica« je cesto zajavkala, kako da se le bran i, kedar je najpoprej nesramno izzivala, pa jih je dobila pošteno po br-bljavuVčeljustih. Tako bo gotovo danes tudi! Vprašamo: Ali ni bila »Gorice« moralna dolžnost, odgovoriti svoječasno na naša vprašanja: Kam je šlo v 10 letih čez 600.000 K Montovega denarja? — Kako je bilo mogoče, da je iz tega zavoda izginilo 100.000 K, ki so se po smrti le slučajno mogle kriti iz neke police? Druga vprašanja, še opustimo. »Gorica« je le enkrat Odgovorila, a ko srno jo lopnili po ustih in jej dokazali, da je le zavijala, je lepo utihnila in molči dosledno kot grob! In »Mont« je d u h o v s k i zavod, je splošen, edin p m p i 1 a r e n zavod v deželi, a »Gorica« je bila dolžna, dati odgovor, pa — molči. Zato pa bevska zopet proti »T, o. z.«, ki prav nič ne briga ne »Gorice« ne »D. 1.« — Samo lopovska škodoželjnost jih druži! Objemajte se, ostude!
Širajk v predilnici in barvarnici v Ajdovščini. — Iz Ajdovščine nam poročajo, da je nastal v tamkajšnji predilnici in barvarnici štrajk. Že lani je podružnica N. i). O. v zvezi s tržaško centralo predložila upravnemu svetu spomenico, v kateri se zahteva izboljšanje razmer delavstva, ali upravni svet se je izgovarjal na bojkot avstrijskega blaga v Turčiji. Razmere pa so se predrugačile; Švicar Avgust Gauz pa postopa z delavci skrajno surovo ter jih zir ;rja celo z »\vindische Hunde« in jih tudi tepe, zato se je dal ravnatelju Amaiut ultimatum prošli teden. Zahteva se izpolnitev stavljenih zahtev v spomenici lani ter odstranitev surovega Nemca Oanza in nadmojsira Avgusta Kovač; zahteva se ob jednem vsprejetje dveh delavcev-to-varišev, ki sta bila odslovljena le radi tega, ker sta člana, odnosno je eden odbornik N. I). O. Do 6. t. m. ob 11. dop. ni bilo nobenega odgovora; zato je bil pop. ob 5. shod v Bratinovi dvorani. Govorili so predsednik podružnice Rajer ter dr. Mati-dič irt Skalak iz Trsta. Delavci so soglasno sklenili štrajk. Deputacija N. D. O. s pravim zastopnikom dr. Brnčičem je šla k ravnatelju naznanit sklep, za deputacijo je šla dolga vrsta delavcev in delavk. Pošel je ob 6. zvečer iz Gorice komisar dr. Mosettig z orožniki. Včeraj zjutraj so se zbrali delavci na Bratinovem dvorišču, govoril je Skalak, nato je bil obhod, popolnoma miren in dostojen. Prebivalstvo simpatizuje z delavci. Odposlanec N. D. 0. iz " :ta ostane za časa štrajka v Ajiiov-ščh... Štrajk je izvrstno organiziran. Švicar Ganz je bil kaznovan v globo pred sodnijo v Ajdovščini, ker je vrgel delavca Simoniča ob tla in mu strgal obleko. Razmere za delavce so bile postale neznosne, izkoriščanje in delo po celih 12 ur preveliko, zato je nastal štrajk. Želimo, da zmaga pravica ter se ugodi zahtevam delavcev. —
Porotne razprave. — Na zatožni klopi je sedel včeraj 25-letni Josip Berce \i Dornberga, obtožen goljufije. Ta Berce s je dal napraviti posestno polo Francetu Brceta iz Saksidov v dornberški občin ter šel s tem dokumentom k laškemu denarnemu zavodu »Cooperativa« v Gorici da bi dobil 600 K posojila. Uradnik mu it rekel, da naj se vrne čez nekaj dnij. Ker si je zdelo zavodu vse v redu in ko je Brci menico podpisal pri notarju Pascoletto. ji dobil znesek 600 K. Ker se mu je to taki lepo posrečilo, je šel čez čas še enkrat I »Cooperativi« ter prosil zopet posojila M" K. Tudi te je dobil. Nato pa se je sleparij; kmalu razkrila in Berce je bil aretiran * Štajerski. Svojo krivdo deloma priznava Pri njem so bili našli le še nekaj kron drugo je baje zapravil, kakor je rekel. / neko svojo ljubico v Trstu, kjer je popre delal. Proti Bercetu se je imela vršiti raz prava že lani, pa se je delal slaboumnega Zdravniški izvedenci pa so izrekli, da j' normalen ter odgovoren za storjeno de/ janje. Berce je bil obsojen na 1 leto in
čitil i bi 1
mesecev v težko ječo. Njegov oče, bivš
40
zavarovalni agent, je zaprt v Gradišču, l(jer je bil lani pred tukajšnjo poroto.obso*. •en na 2- leti v ječo radi požiga.
popravek. — V današnjem uvodnem članku se čita, da je v Gorici med' Lahi 9DU0 analfabetov. Ne 9000, ampak 6000 jih _ pa tudi to je strašno število!
Cenjenemu učiteljstvu tolminskega okraja- — Pretekli teden so se razposlale pesmi za Vola^vd^lav^lf^ie^^^M-1 teinbra. Pesmi so sledeče: Gospodov aan, ' Slovan na dan, Pogovor z domom in Ne ^veni mi. Ako bi bil Še kedo, d:? jih ni dobil, naj naznani nemudoma veseličnemu odseku v Kobaridu, ter pwe,v kateri'.glas poje. UČiteljstvo tolm. okraja je razkropljeno in nima železničnih zvez, da bi se za-moglo sniti večkrat,~zato bo zamoglo imeti samo par skupnih poskušenj. Da pa pridemo do pevskega zbora, naprošeno je, .i:i se začne nemudoma dobro iir resno vaditi samo. Kedor ni sam sposoben in nima glasbenega instrumenta, naj'se potrudi k »jbljižnjemu sposobnemu kolegu. Pose-i,no naj skrbe voditelji, oziroma |;jvo-¦oclji v glavnih krajih, da se bo učiteljstvo - svoji najbližji okolici dobro vadilo. V ta amen naj se dogovore ter pridejo vsaj dvakrat v tednu k skupni vaji. Vsaj dvakrat v mesecu juniju naj pride pa"vse uči-tcljstvo posameznih sodnijskih okrajev v središče k pevskim vajam učiteljstva celega sodnijskega okraja. Dneve naj določi in'objavi glede na tamošnje krajevne razmere učiteljstvo (ozir. pevovodja) samo. Dne 30. t. m. popoldne, t. j', mfdan učiteljske konference bo prva skupna pevska poskušnja. Toplo priporočamo torej cenj. učiteljstvu, da se začne nemudoma resno učiti. Vsaka malomarnost in brezbrižnost bi bila graje vredna. Le na ta način pridemo v naših krajevnih razmerah do smotra, drugače ostanemo v zadnjem trenutku brez pevskega zbora, ali pa bi lahko napravili blamažo pred občinstvom. To bi pa gotovo ne bilo v čast ne tolminskemu učiteljstvu, ne Volaričcvemu imenu. Odsek za Volaričevo slavnost.
Cenjenemu učiteljstvu kobarlškega okraja. — Skupna pevska vaja učiteljstva kobariškega okraja bo na tržni dan dne !4. t. m. in dne 21. t. m. (Sv. Alojzij) ob 1. 'popoldne v šolskem poslopju. Cenj. učiteljstvo je naprošeno. da se vdeleži teh vaj prav gotovo in polnoštcvilno. » Odsek za Volaričevo slavnost.
Zakaj? — Neki slovenski krčmar na Stolnem trgu v Gorici je kar čez noč iz-premenil slovenskega »Miho« na svoji tabli v laškega »Michele«. Najlepše pri vsem tem je pa dejstvo, da Michele ne zna Prav nič laškega!
Detomor. — V potočku v Tolminskem Lomu so našli te dni mrtvo dete. Očividno detomor. Prijeli so dve ženski; eno so že izpustili.
Lovsko in strelno društvo za Goriško objavlja, da se vrše v četrtek dne K), t. m. popoldne strelske vaje v Št. Mavru na leteče plošče, dne 13. t. m. (nedelja) od 8. »re zjutraj do poldne pa vaje z vojaškimi puškami na vojaškem strelišču v Panovcu. Člani se vabijo vzeti s seboj društvene izkaznice, ker služijo te kot legitimacija za vstop v Panovec.
Kolesarsko društvo »Danica« v Gorici Priredi izlet na 13. t. m. Odhod ob 2 uri P'>p. izpred gostilne Molar k veselici, ka-treo priredi »Kmečko opekarno društvo v Bukovici. Redni k, g. Alojzij Slamič. Gospodje Člani so uljudno naprošeni, da se istega v obilnem številu udeležč.
• .        Odbor.
Kolesarsko društvo »Vrtojba« v Vrtojbi priredi v nedeljo popoldanski izlet k veselici v Bukovico. Odhod iz društvenih Prostorov ob 2 uri. Rednik Alojzij Zava-dlav. pot iz Dol. Vrtojbe skozi Gor. Vrtojbo, Šempeter; Volčjodrago v Bukovico. Kolesarji, pridite vsi! Zdravo! Odbor.
dovoljenje za prosti vhod v Italijo je že dospelo. Kdor hočeumti legitimacijo, nai se obrne na društvenega tajnika.
Kolesarsko društvo »Miren« v Mirnu priredi 13. t. m. izlet v Bukovico.
Ker je v četrtek praznik, izide prih. številka v soboto 12. t. m.
— Opozarjamo na današnji oglas lvr«lkn Sorauel Heckacher senr. v Hamburgu.
Listnica. Gg. dopisnikom: Prihodnjič.
Izlet goriškega »Sokola«. — V nedeljo dne 1*3. t, m. napravi »Sokol« pešizlet k veselici »kmetskega opekarskega društva« v Bukovico, kjer nastopi tudi ena vrsta telovadcev na orodju. — Zbirališče v društveni telovadnici; odhod točno ob 2Vj, dohod v mesto ob.9\/4.z državno že-4^^^J==^p,ozajrJ^njp brate, da pridejo točno ob'napovedani uri na skupno zbirališče, ker ni dovoljeno vstopati med pohodom v vrsto.
Zveza narodnih društev.
Odbor »Zveze narodnih društev«. —
V zadnji odborovi seji se je konstituiral »Zvezin« odbor kakor sledi: predsednik tir. D i n k o P u c; podpredsednik Franc K o c j a n č ič; tajnik Oamir F c i g e 1; blagajnik K I a u j š č e k .1 .o s i p (Pevma); gospodar. K u z m i n J o s i p. (Št. Andrež); pevovodja Emil K o m e I.
Kmetsko-opekarsko društvo v Bukovici priredi v nedeljo, dne 13. t. m. svojo prvo veselico. — Pri veselici sodelujejo razna pevslui in telovadila društva. Kor-porativno se udeleže veselice 3 kolesarska društva. Sodeč po vsporedu, ki ga. objavimo v »Primorcu? in sobotni »Soči«, bo veselica jako lepa. — Opozarjamo občinstvo, da se iste udeleži polnoštcvilno.
Iz Gor. Vrtojbe. — Preteklo nedeljo, 31. maja t. I., je bilo priredilo naše bralno in pevsko društvo »Napredek« svojo vsakoletno običajno veselico, katera je v vsakem pogledu lepo vspela.
Vse točke vsporeda so se izvajale povsem dobro.
Peli sta se pesmi: »Ujetega ptiča tožba« ter »Ruža i djeva« z vso natančnostjo. Sicer pa smo tudi to pričakovali; kajti znano je, da je tukajšnji mešan zbor eden najboljših v goriški okolici. Kdor je pri-sustvoval izvajanju posameznih točk, se je lahko prepričal o resničnosti te trditve. Čast toraj gosp. nadučitelju pevovodji ter njega vrlemu pevskemu zboru!
Pri deklamaciji: »Naš narodni dom«, katero je kaj lepo predavala gosp.čna R. Černc, se je bila izpostavila v pogled velika 3.5X2.5 m obsegajoča Sim. Gregorčičeva slika, katero je "precej dobro narisal gosp. Krnil Zoni, učitelj v Podgori. Ta mladi umetnik nam je s to sliko pokazal, da smemo še marsikaj pričakovati od njega na risarskem polju.
Posebno pozornost pa je vzbudila vprizoritev, tridejanske veselo-igre: »Sladkosti rodbinskega življenja,« katero so bili vprizorili početkom letošnje pomladi vrli ljubljanski gledališki igralci v Gorici v Trgovskem Domu.
Ljudstvo je vedno bolj sililo naprej proti igralcem ter si hotelo prisvojiti vsako njihovo kretanje slišati vsako njihovo besedo. Predstavljala so bili od časa do časa odlikovani z burnim odobravanjem. Pa tudi opravljeni so bili strogo tako, kakor zahtevajo predpisi igre. Njihova oprava se je cenila na več sto kron, in vso to opravo jim je drage volje posodila neka bogata. Tržačanka, ki biva tu na letovišču. Hvala ji za to!
Res, da so gospoda diletantje vpora-bili mnogo truda in časa Za vprizoritev te težke gledališke predstave, toda naj si bodo v svesti, da jih čislamo ter jih trosimo, naj ne puste v nemar toiike požrtvovalnosti, ampak naj gledajo, da se nam še kje predstavijo z omenjeno igro.
Častitati je takemu vaškemu občinstvu, ki ima v svoji sredi tako vrle moči, da si upajo sami prirediti tako veselico! — Le žal, da je bila udeležba premajhna.
Pevsko in bralno društvo »Naš prapor« v Pevmi je radi slabega vremena odneslo svojo veselico na prihodnjo nedeljo —     ,
Kolesarsko društvo
»Cfotfca" naznanja, da se vdeleži v nedeljo dne 13. t m. v Bukovici vršeče so veselice. Odbor
Traovsko-obriae in gospodarske vesti.
Tečaj,za krojače v Kanalu. — Ze naznanjeni tečaj za krojače v Kanalu se ot-vori v, poodeljek,- dne. 14. junija t. 1. ob 4
Klerikalno zadružništvo na Slovenskem. • — Klerikalna zadružna zveza v Ljubljani.je štela koncem leta 1908 516 zadrug: ako odštejema^zadruge, ki se priklopno novoustanovljeni isterski zvezi in zadruge v Dalmaciji, utegne biti klerikalnih zadrug na Slovenskem, ki so včlanjene prit ej zvezi, kakih 380, morda več, morda manj. Med temi je I. 1908 ustanovljenih na Kranjskem 40, na Štajerskem 31, večinoma, same rajfajznovke. Odstopilo je 1. 1908 17 zadrug, deloma radi likvidacije, deloma vsled prestopa k »Zvezi slov. zadrug«. Denarni promet je znašal lani 93 mil. kron, čisti dobiček 41 tisoč kron. — Klerikalna zadružna zveza na Goriškem je štela lani 58 zadrug. — Tem nasproti stoji na Slovenskem okrog 270 neklefikal-nih zadrug* katere pa po svojem premoženju, denarnem prometu in solidnosti po-slov-mja daleč presegajo klerikalne. ,
Izkaz posredovalnice slovenskega trgovskega društva »Merkur« v Ljubljani.
Sprejme se: 4 knjigovodje, 2 poslovodja, 3 kontoristu M pomočnikov mešane stroke, 3 pomočniki špeceriske stroke, 9 pomočnikov ma-nufakturne stroke, 1 pomočnik galante-riske stroke, 1 blagajničarko, 11 prodajalk, 3 učence, ! učenka.
Službe išče:
3  knjigovodje, 2 kontorista, 1 poslovodja, I potnik, 28 pomočnikov mešane stroke,
4  pomočniki špecerijske stroke, 3 pomočniki numufakturnc stroke, 2 pomočnika modne in galanterijske stroke, 7 kontori-stinj, 6. blagajničark, 13 prodajalk.
Posredovalnica posluje za delodajalca in člane popolnoma brezplačno, za druge pa proti mali odškodnini.
Pred        - kozarec vode iz „Teuipel-
,   . j          ovega" vrelca pospešuje tek
ftTnillFKnm   m prebavauje ter žene na
flujuunuill  v0(lo    BSKria - vrelec«   ima
enako lastnosti, a močnejši nfinek.
Zalogi pri flnf. 3eretiču in fl. Seppenhoferju u Gorici.
Politični pregled.
K položaju. — Poročali smo v soboto da je bila nujnost šustršičevega predloga v poslanski zbornici glede agrarne banke v Bosni sprejeta soglasno, predlog posl. Kaline pa ni dobil -/¦•, večine. Ta slednji predlog je obsegal neodobravanje postopanja vlade glede banke, da je zanemarila svojo dolžnost ter ni sposobna.čuvati koristi naše državne polovice. Opozicija je hotela da se ne vsak dovrši že v petek podrobna debata o Šust. predlogu. Ko je hotel predsednik pretrgati razpravo, je predlagal posl. Čeh nadaljevanje. Predlog je bil sprejet z 221 glasovom proti 200. Ako bi se nadaljevalo, bi Šust. resolucije dobile večino tudi v podrobni razpravi. Vladne stranke so na to sklenile s pomočjo obstrukcije rešiti vlado. Ko je dr. Laginja predlagal konec debate, da se glasuje o Šust. predlogu je zahteval Wolf poimensko glasovanje. To se je vršilo. Zapisnikar Kotlar je označil za sleparstvo glas- anje nekega nemškega poslanca za njegovega odsotnega kolego. Nato so ziCeli razbijati, da je mora! predsednik prekiniti sejo. — Seja je danes. Na dnevnem redu je meri-
torno glasovanje o Šusteršičevem pre<JlQr ; gu."Vladne stranke so sklicale vse svoje poslance, v parlament Lahi hočejo glasovati z vlado, Bjenerth baje ne odstopi ako bi bil tudi danes poražen. Govori še celo o - razpustu parlamenta. Povsodi. drugodi bi morala vlada po parlamentarnem obi-. čaju po takem porazu odstopit:. No, pri rnas si vlada naroči celo obstrukcijo. Posebna Špecialiteta!, i~                            .
Razne vesti.
Fodransperg potnilpščen. —   Znani Fodransperg, kije bil pred poroto v Trstu obsojen na smrt, je pomilbščen/Smrtna , kazen mu je spremenjena v dosmrtno ječo.
Češki, gostilničar ji v državnem zboru, — V petek je prišla deputacija čeških gostilničarjev broječa 150 hiož iz .vseh krajev Češke, Moravske in Šlezije, protestirat proti nameravanemu povišanju davka na pivo, kateri bo znašal, po vladnem načrtu pri enem litru piva 9.64 vinarjev.
Raziskovanje pelagre. — Na prizadevanje namestništva V Inomostu se je vršila 27. maja znanstvena .ekskurzija za raziskovanje pelagre v italijanskih Tirolih. Te ekskurzije so se udeležili razni vseuči-liščni profesorji. Posetili so občine Cala-vino, Cavedine in Lasino, in obiskali sana-torij za pelagrozne bolnike v Rovcretu.
Nemški burši v Celju na binkoštne praznike so sklenili nakloniti »Sehulve-reinu,« »Siidmarki« in drugim obrambnim društvom 2000 kron. Zavzeli so se posebno za obrambo južnih postaj nemštva in za čuvanje poti, ki pelje do Adrije. Usadili so v mestnem parku tudi spominski hrast.
Dvajseta slavna skupščina »Siidmar-ke« se je vršila v soboto v Gradcu. Iz poročila je razvid.to, da je imela 593 podružnic s 55701 članom. Dohodkov v letu 1908. je bilo 210.553 kron, torej za 60.476 kron več kot prejšnje leto..
Spomenik carju Aleksandru III. so odkrili v soboto v Petrogradu. Prisostvovali so slavnost? carska rodbina, diplo-matje in poslanci.
V  Moskvi je divjal vlikanski požar. V petek in soboto je gorel tovorni kolodvor z 20 skia.iišei. Več lokomotiv in šest vlakov je zgorelo. Vsa ognjegasna društva so na nogah.' Škoda znaša več milijonov.
Smodnišnica v Krakovu je zletela v soboto v zrak. Triie vojaki so ubiti, več oseb ranjenih, in zračni pritisk je pobil vse šipe daleč na okrog.
Nove postaje za brezžično brzojav-Ijenje. — Poleg Dunaja in Pulja se ustanove še v Tridentu, Sibeniku, Kotoru, Sarajevu, Lvovu, Budimpešti in Sibinju nove postaje za brezžično brzojavljenje.
V Črnovicah je uteklo iz sodnijske ječe pet zločincev, med temi zločinec, ki je bil obsojen na smrt. Do sedaj jih še niso dobili.
V  Budimpešti je umorila krčmarica Revay svojega moža iz ljubosumnosti, ker se jej je dozdevalo, da ljubi natakarico.
Na prodaj je
dobro ohranjen gramofon z 12 ploščami.
natančneje se izue u gostilni ,<pri belem zajcu", Gorica, nunska ulica.
IV. S.
Razpis dražbe.
Razpisuje se zmanjševalna dražba za zgradbo in prezi-danje vikarijskega poslopja v Gradnem, v Brdih, za dne 20. junija t. I. od S.—5. ure pop., v prostorih g, L Kristančič, podžupana v Višnjeviku.
Skliena cena 1LOOO Ko
Načrt, stroškovnik in stavbeni pogoji so na ogled v oinenjenib p ostorih g. I. Kristančič. Vsak ponudnik mora pred  dr« ž bo vložiti 5°|0 varščino.
CERKVENO SKLADAVNI ODBOR
v Gradnem, dne 7. junija 1900. Predsednik:  OBLJUBEK, K r. -
F. P. VIDIC & Komp. Ljubljana
'   opekarna in zaloga peči, ponudijo vsako   poljubna   množino
¦ZZZZH patentiranih •—ejbie                -
Z8r6Z3Il     *>** fi^j
Jstem MARZOLIt'     am&totp       tu\w MRZOLft"
Barve: a) rdeče nar.it v* ;,«ij-M Majličnejše, najcenejši i s a*]«,-* Vsaki strešnik se zamore na late ^iaiii   - i' važnosti za kraje, V   '            « -
Vzorce in prospekte ^: "je/r
TakojšDja In najzanestji*-
L
¦^ s *-.*,'$ .* atre^p^ kritje, m
¦•.i1::: i'".iv;91'"'. '''¦ ¦-             »to/) voliko
,- v a željo b-ezplačno.
SW-   Sprejmejo se zastopniki
Pozor!   Slouensko podjetje!    Pozor!
Slamntu občinstvu se priporoči dne II. feb. 1909.,
n BPfl otvorjena «a laiMinri trgoma
Franc Soiivan sin.
v stari Souvanovt hiši na Mestnem trgu štev. 22
v Ljubljani.
Naznanilo.
Jlainifnktmita trgovina IVAN MAKCI7ZZI detli*! se je poselila s 3. junijem t. I.
na Travnik (Piazza Granite) št. 16.
Obenem se naznanja eenj. odjemalcem, da od 3. junija do 30. junija se lio razprodajalo vse blago, ki se nahaja sedaj na Trav-niku (Piazza Grande) št. 24k s 30% «1» 50% popusta.
Mark COu.flflflj      m^     , ;awči država
Prvo žrebanje 23. junija.
Vabilo k udeležbi
===== dobitnih Sans =
pri denarni loteriji, za katero jamči država Hamburg in pri kateri je
9 milijonov) 841.476 ETIark dobilkou.
Glavni dobitki te prekoristne denarno loterije so sledeči: Največji dobitek jo v srečnem slučaju 600.000 Mark                                          *
oziroma:
Mark  M.0.000
»     550.000
»     540.1)00
»     530.000
»     520.000
»     515.000
»     510.000
»     305.000
»     303.000
»     302.000
glavni dobitki po:
Mark 300.000
»     200.000
»     100.000
»       60.000
50.000
45.000
40.000
30.000
20.000
15.000
10.000
Denar prihrani, kdor Impi izgolovljeno pohištvo pri
Ant. Breščak-u
v Gorici,
v Gosposki ulici št. 14
(v lastni hiši) kateri ima v zalogi najbogatejšo
Različno pohištvo sz železa,
podobe na šipe in platno, ogledala, žima in platno.
i. t. d.
V celem obsega loterija, katera je v 7 razredov razvrstena 100.000 srečk s 48.405 dobitki v 8 premijah, tako da mora z gotovostjo zadeti približno  polovica vseh srečk.
Dobitki se višajo z vsakim razredom, in sicer znaša največji dobitek J. razreda 50.000 Mark ter 7. na 600.000 M.
Cene srečkam T. razreda so sledeče:
Varstvena znamka: „8tdro'
iinimeni Ca p si c j ewj.R*p
Nadomestek m                  I
Anker-Pain-Expelier
je  povsod pripoziano kot   najboljše sredstvo proti prehlajenju itd. Za ceuo
80 vin., K 140 tu 2 — se dobi po vseh lekarnah. Pri nakupu tega tako priljubljenega domačega zdravila se j« posluževati le originalnih steklenic v škatljah •/. našo varstveno znamko „si-drem" ker le tako je zagotovljeno, da je izdelek pravi.
Or.RICHTERJEVA LEKARNA   ____
k ..slatem leva" v Pragi Elisabothgasso  Slev. 5 ne rinemo rtipoitljsnj«.
1
Cela srečka           Pol srečka          Četrt srečka
I M. 6 ali K 7 I  I M 3 ali 3 50 K |   j M150 ali 175K |
Vloge za ostale razrede, kakor tndi natančno določilo dobitkov je razvidno iz uradnih z državnim grbom opremljenih sreCkovnih listin, katere razpošiljam na zahtevo zastonj in poštnine prosto.
Vsak vdeleženec loterije dobi takoj po dovršenem srefkanja uradno listino, ne da bi jo moral se-lc zahtevati.
Dobitki se izplačajo takoj.
Oglasiti se je torej v svrho naročil predsto-ječega srečkanja takoj, ali pa vsaj do
23. junija
na naslov:
Samuel Heekseher senr.
Bankgeschaft v HAMBURGU 3«.
Izrežite !
Naročilnica za g. Samuel Heckschcr-ja, seu.
__________Rankgcscliiift. Hamburg 3t>._______
j celo sročko za M (>• (K 7"—) {pol » » » »• (K 3.50) (četrt     »       » > KjO (K  P75)
Pošljite mi Moj naslov
Denar pošiljam v pismu i
po nakaznici    >   kar ne velja prečrtnjt ¦ pošljite po povzetju J
Ij.kih
Naznanilo. — Na razna vprašanju nega občinstva si dovoljujem naznaniti, da si pravo plzcnsko pivo 'prazdroj* v (lorir.i v hote restavracijah, in sicer:
v Iminlii.....Pri pošti«
......»Union«
»  .   .      Pri zlatem jelenu*
».....»Tri krene«
ter da ga oddajam na debelo  iz zalogo v sodih l'iO, 50 in 25 litrov.
1'riporočam se % odličnim spoštovanjem
A. 1. Pečenko,
zulagatelj za (lorisko-Hradisčiii^lm v (loriii, tek. Josipa Verdi  J>. -'*
N. B. Kdor pije plzcnsko pivo pri »Zlatem eleita' prispeva 25 vinarjev pri hektolitru za »Dijaški kuhinjo«.

Priporočamo našim rodbiaam
Phonola
je nek aparat,  ki  se  ga  pristavi h glasovirju, da zamore vsak —  tudi
oni, ki se ne razume prav nič na glasbo —  igrati kakoršcnkoli  komad
prav zivrsino.
Dotični aparat je na ogled in tamkaj daje tudi polrebna pojasnil« zastopnik in z a-I a ga le I j
Rajmund Kren Gorica, Via Teatro.
SUKNA
in modno blago za obleke
priporoča firma
Karel Kocian L°^JL
V Humpolcu na teta
Tvorniške cene.           Vzorci franko.
ii
»Goriška ljudska posojilnica
vpisana zadruga z omejenim jamstvom.
(V lastni hiti, Gosposka ulica it. 7, I. nadslr.) — Talsfon it. 79.
RaCtin poštne hranilnice Štev. 837.315.
Ns občnem zboru dne 30. maja 1909. se je določilo:
Hranilna vlona se obrestujejo po 4'/,^. Stalne večje vloge z enoletno odpovedjo po dogovoru. Rentni davek plačuje posojilnica sama.
Hranilne vloge se sprejemalo od vsakogar.
Posojila se dajejo zadružnikom na vknjižbe po 5'/,%, na varščino ali zastave in na menjice po 6%.
Glavni dalsžl se obrestujejo koncem leta 1908. s 0%.
Stani« 31. dec. 1908.: Zadružnikov 1904 z deleži v znesku 89.362 kron. — Hranilne vloge: 1,727.304*70.' Posojila: 1,693.201*—. — Reservni zaklad: 90.230*05'. — Vrednost hiš: 111.755 23.