(MMM^oMMGLAS
■fo0 XLVI - št. 9 - CENA 50 SIT
Kranj, torek, 2. februarja 1993
Šesti zimski pohod na Kriško goro
Na Kriški gori tisoč pohodnikov
Križe - V nedeljo, 31. januarja, so prizadevni člani Planinskega društva Križe organizirali že 6. tradicionalni zimski trim pohod na Kriško goro. Iz izhodiščnih točk v Križah, na Slemenu nad Seničnim ter na Golnku, se je preko vasice Gozd na vrh Kriške gore z nadmorsko višino 1582 metrov povzpelo 1000 pohodnikov, letos pa so beležili 333 pohodnikov, ki so se prvič povzpeli ter prejeli izkaznic in bronasto priponko. Udeleženci za tretji vzpon so bili nagrajeni s srebrno priponko, udeleženci s petimi žigi vzponov pa so bili dobitniki zlate priponke. Organizatorji so bili nadvse zadovoljni z udeležbo, saj je bil izenačen rekordni obisk 2. pohoda iz leta 1989.
Vsa leta je pokrovitelj pohoda tovarna obutve Peko, kot sponzorji pa so sodelovali Zavarovalna družba Adriatic, Stanovanjska zadruga Gorenjske, Iskra Terminali, Merkur - trgovina na drobno in Trgovina GT šport iz Tržiča. Slednja je podarila praktično nagrado Jožetu Marinu, ki je v letu 1992 največkrat - kar 124-k rat - obiskal Kriško goro. Po besedah prred-sednika Planinskega društva Križe Ivana Likarja bo izkupiček od pohoda namenjen za letošnje nadaljevanje obnove koče na Kriški gori, ki se gradi od leta 1991. • Drago Papler
Spremenjena ovadba proti Pavlu Kodru
Aljančič ni poravnaval posojila
^r&nj, 1. februarja - Pavo Ivankovič iz Urada kriminalistične službe UNZ Kranj je na UftnaŠnji tiskovni konferenci povedal, da so v nadaljevanju "zadeve Elan" spremenili že Podano kazensko ovadbo proti bivšemu finančniki v Elanu Pavlu Kodru. Gre za posoji-J°i ki ga je 4. novembra 1988 dobil takratni Elanov direktor Uroš Aljančič pri Zvezi
v Celovcu, in sicer v višini 3,5 milijona šilingov.
Elan je tedaj pri celovški oanki vložil depozit v enaki vi-,ni   kot  jamstvo   za najeti
Aljančičev kredit. Ker Uroš Aljančič odtlej ni plačal nobene anuitete, ga je banka poter-
Rojina je še iz prejšnjega stoletja
Kr»nj, 30. januarja - Konec tedna je najstarejša Kranjčanka Marija Rojina slavila častitljivih sto let. Ob jubileju so jo zasuli z voščili. Čestitko ji je poslal tudi predsednik republike Slovenije Milan Kučan, kranjski župan Vitomir Gros pa jo je °b prazniku tudi osebno obiskal in ji izročil sliko mesta Kra-nJa. Njena vila sredi Kranja se je ob prazniku spremenila v »hišo cvetja«, kakor se je pošalila Marijina pravnukinja Alenka. Zmajčkov butik je ob Marijinem prazniku poskrbel fa orjaško torto v obliki stotice. Obe ničli so številni gostje, ki so prihajali voščit, do sobote že pojedli, pa je bilo torte še vedno za vse dovolj. Eno je slavljenki podarila tudi kranjska slaščičarka Darka Audič. Marija Rojina, živa vez s prejšnjim stoletjem in predhodnica zdaj že petega rodu v družini, pa je ysa krhka in nežna potrpežljivo stregla medijem s spomini na svoje dolgo življenje. Sto let je dočakala z zmernostjo m skromnostjo. Še vedno najraje je mlečno kašo, ki je bila v njenem otroštvu največkrat na mizi. Več na strani 5.
• Foto: G. Sinik
V
jala, naj začne odplačevati obresti. Tudi teh ni plačeval. 3. julija lani je iz banke dobil zadnji opomin, v njem mu je banka dala skrajni rok za poravnavo obveznosti konec avgusta, sicer bo vnovčila depozit tovarne Elan iz Begunj.
Z opominom Aljančiču je Zveza bank v Celovcu seznanila tudi Elan. Ker Uroš Aljančič ni reagiral, je banka 24. septembra lani dejansko vnovčila Elanov depozit v višini 4,026.000 šilingov, kolikor je znašalo posojilo Aljančiču z obrestmi vred. Elan je toliko denarja v banki imel, saj so hkrati z obrestmi na posojilo tekle tudi obresti na depozit. Elan je od tega zneska celo dobil še nekaj nazaj.
Kazenska ovadba je nekdanjega finančnega direktorja Elana Pavla Kodra v zvezi z Elanovim depozitom za posojilo Aljančiču v celovški Zvezi bank, ki naj bi ga Koder samovoljno izvedel, bremenila kaznivega dejanja zlorabe položaja in ponarejanja poslovnih listin. Če bi Uroš Aljančič posojilo v banki odplačal, bi bržkone ostalo pri takšni pravni formulaciji. Ker ga ni, Urad kriminalistične službe UNZ Kranj predlaga javnemu tožilstvu, naj prvotno ovadbo prekvalificira.
Vsekakor je pri tem zanimivo predvsem to, da so posledice naprtene 59-letnemu Pavlu Kodru, medtem ko je 3,5 milijona šilingov "pokasiral" Uroš Aljančič... • H. Jelovčan
Danes odločitev
Jesenice, 2. februarja - Hokejisti Olimpije Hertz gotovo že nestrpno čakajo, kdo bo njihov tekmec v igri za naslov drugega državnega prvaka Slovenije. Prav tako nestrpno pa odločitev čakajo številni navijači Acroni Jesenic, ter seveda hokejisti najboljših gorenjskih hokejskih ekip. Potem ko so hokejisti Bleda v petek doma ponovno premagali državne hokejske prvake Acroni Jesenice je izid v zmagah za uvrstitev v finale 2 : 2.
Odločilna tekma, po kateri bo znano ali se bo za naslov prvaka potegoval Bled ali Acroni Jesenice bo danes zvečer v Podmežaklji (začela se bo ob 18. uri), domačini pa po zadnjem presenečenju na Bledu nočejo napovedati zmagovalca. • V. S.
Nadomestila
povečevali
sproti
Ljubljana, februarja - Nadomestila za brezposelnost bodo poslej povečevali sproti vsak mesec, podobno kot pokojnine, je konec januarja sklenil upravni odbor Zavoda za zaposlovanje Slovenije. Razlog za tako odločitev je bila našim bralcem Že znana odločitev Ustavnega sodišča, ki je tako za brezposelne ugodno rešilo ustavni spor med sindikati in ministrstvom za delo.
Upravičencem se odmerjeno denarno nadomestilo poveča od 1. decembra lani dalje, In sicer za znesek, do katerega so upravičeni po izračunu valorizacije na osnovi povečanja bruto plač v Sloveniji. Prejemniki nadomestil za brezposelnost bodo to občutili šele pri marčevskem Izplačilu, • D. Z.
DANES V
GORENJSKEM
GLASU:
STRAN 7
Nekateri pričakovali denar,dobili pa nasvet
Evropski delovni čas, plače balkanske
STRAN 8
Japonska duša, štajersko srce
	Plačilna kartica ACTIVA DENAR ZA AKTIVNE *           /O ljubljanska banka Gorenjska banka d.d., Kranj
	
	
	
Prvi zapleti pri prosti iztliri zdravnika
Izbira bolnik ne zdravnik
Bomo res lahko sami izbirali zdravnika, kot nam od 1. januarja letos omogoča zakonodaja? Nekateri naši bralci, ki so imeli januarja pri zdravnikih nekaj neprijetnih izkušenj, resno dvomijo o tem.
Ne bomo zapisali, komu in kje se je primerilo, da ga zdravnik ni želel sprejeti kot svojega pacienta. Toda v uredništvo smo sprejeli kar nekaj klicev užaljenih in prizadetih ljudi, ki so s posebnim obrazcem želeli pooblastiti zdravnika, večinoma drugega, kot so ga imeli doslej, pa jim to zaradi zdravnikove odklonitve ni bilo dano. Imam že dovolj svojih pacientov, je bila najpogostejša utemeljitev človeka v beli halji.
Je takšno ravnanje upravičeno, v kakšnih primerih zdravnik lahko odkloni pacienta, kam se slednji lahko pritoži, če sodi, da mu je bila storjena krivica.. Po odgovore na ta vprašanja smo se obrnili na dr. Draga Petriča, vodjo Zavoda za zdravstveno zavarovanje na Gorenjskem. »Zdravnik lahko odkloni zavarovanca le v primeru, da ima že izpolnjeno kvoto 3000 pacientov, ki je gornja meja za vsakega zdravnika. Zdravnik pacienta ne more vnaprej zavrniti. Če bi zdravnik izbiral paciente in ne obratno, kot je zakonska pravica zdravstvenih zavarovancev, potem bi si jih izbiral med mladimi in zdravimi,« nam je dejal dr. Petrič. »Slednji namreč prinašajo denar, ne povzročijo pa veliko dela. Zdravnik se tudi ne more sklicevati na to, da ima že dovolj pacientov. Kar je bilo namreč registrirano pred 1. januarjem 1993, ne velja več, zdravniki so začeli nabirati paciente po tem datumu, in sicer od ničle naprej. Praktično ni mogoče, da bi zdravnik po mesecu dni nabral 3000 pacientov. Toliko jih bo lahko imel šele proti koncu leta, saj v mesecu dni lahko realizira okoli 800 pregledov. Ker je le kaka tretjina med njimi prvih pregledov, jih lahko v mesecu dni pridobi le blizu 300. Sicer pa je za spore, ki nastajajo tudi pri izbiri zdravnika, pristojna posebna komisija pri Zavodu za zdravstveno zavarovanje, imamo jo tudi pri naši območni enoti.«
Dodajmo še to, da sicer pred komisijo pacient lahko dobi zadoščenje, toda če bo spor z zdravnikom gnal pred razsodnika, bo spet potegnil kratko. Če ga bo »obtoženi« zdravnik pod prisilo sprejel med svoje paciente, njun odnos verjetno ne bo najzglednejši in bo konec koncev vseeno moral iskati drugega zdravnika. • D. Z. Žlebir
V petek, 5, februarja pripravljamo prvo letošnjo
Voditelj Viktor Žakelj jo je naslovil
POLDE BIBIČ-igralec, pisatelj in nepolitičen politik
Glasova preja bo ob 19. uri v Hribarjevi hiši v Cerkljah
n «_      .. ,.     ,    ...     . /9 ljubljanska banka
Pokrovitelj prireditve Je Gorenjska banka d.d., Kranj
02
klub VokjMXj g „
HRANILNICA
LON
d. d. Kranj
Koroška 27, tel: 064/223-777, fax: 064/211-337
Mi obrestnih mer ne objavljamo, Vaše tolarje preprosto bolje obrestujemo.
Vsak Gorenje ta prav bo v LON tolarje djav.
SLOVENCI PO SVETU
Zlati znak svobode državnemu sekretarju Vatikana
Slovenski zunanji minister Lojze Peterle je konec preteklega tedna izročil državnemu sekretarju Svetega sedeža kardinalu Angelu Sodanu najvišje slovensko odlikovanje zlati znak svobode, s katerim ga je odlikoval predsednik republike v zahvalo za izjemno vlogo pri osamosvajanju Slovenije in njenem mednarodnem priznanju. Vključni fazi osamosvajanja Slovenije je Sveti sedež vodil politiko, ki je prispevala k mednarodnemu priznanju slovenske pravice do samoodločbe in samostojnosti, kar zlasti velja za spomenico iz decembra 1991, s katero je Sveti sedež pozval članice evropske varnostne konference k priznanju Slovenije.
Po svečani podelitvi priznanja je stekel pogovor o dvostranskih in mednarodnih odnosih, v katerem se niso ognili tudi dogodkom v bivši Jugoslaviji. Lojze Peterle je pojasnil vlogo nove slovenske vlade, ki jo je orisal kot izrazito stabilizacijsko, kardinal Sodano pa je omenil upanje, da bo katoliška cerkev našla svoj položaj v slovenski družbi in ga tudi pravno uredila. Svoj obisk je Lojze Peterle zaključil v papeškem zavodu Slove-nik, kjer se je pogovarjal s slovenskimi rojaki v Rimu.
V Rimu pa se je naš zunanji minister sestal tudi z nekdanjim italijanskim premierom Giulianom Andreottijem, in senatorjema Piccolijem in Dermasolo, pri čemer so spregovorili o odnosih med Slovenijo in Italijo v času po Osimskih sporazumih ter pogledih Slovenije na reševanje jugoslovanske krize. Z ministrom za emigracijo Sessom je tekla beseda o begunski problematiki, pri čemer namerava Slovenija Italijo zaprositi za pomoč.
Po vrnitvi domov je Lojze Peterle na tiskovni konferenci zatrdil, da moramo v Sloveniji status Cerkve urediti primerno novim dejstvom ter potrdil, da je Sveti sedež povabil na obisk k papežu Janezu Pavlu II. predsednika Republike Slovenije Milana Kučana. Obisk bo 19. februarja.
Dr. Drnovšek in Gaspari
na svetovnem gospodarskem vrhu
V petek sta na 23. letno svetovno srečanje gospodarstvenikov v švicarskem smučarskem središču Davosu odpotovala predsednik slovenske vlade dr. Janez Drnovšek in finančni minister mag. Mitja Gaspari. Pričakujejo, da se bo na tem srečanju zbralo najmanj 1500 najvplivnejših osebnosti vsega sveta, razpravljali pa bodo o svetovnih gospodarskih vprašanjih, zlasti o Splošnem trgovinskem in carinskem sporazumu (GA TT) in oblikah pomoči državam nekdanjega vzhodnega bloka. To je tudi priložnost za številna neuradna politična srečanja, saj se bo srečanja udeležila vrsta vplivnih politikov in predstavnikov oblasti z vsega sveta.
V petek se je v Davosu sestala skupina sedmih najvplivnejših industrijskih držav na svetu (G-7) in ugotovila, da je potrebno kar najhitreje in energično delovati, da bi se svetovno gospodarstvo izkopalo iz velike stagnacije, čeprav utegne pri tem tvegati, da bo prišlo do razkrajanja mednarodnih gospodarskih odnosov. Še do pomladi je potreben globalni dogovor o gospodarski rasti.
Poleg političnih srečanj pa sta se naša predstavnika v Davosu srečala tudi s predstavniki pomembnih mednarodnih finančnih institucij, kot je Evropska banka za obnovo in razvoj, ki naj bi pomagala pri izgradnji naše infrastrukture (ceste, železnice), podprla prestrukturiranje našega gospodarstva, spremljala sanacijo in privatizacijo, Mednarodnega monetarnega sklada (IMF) ter nekaterih največjih svetovnih bank. Kot je izjavil Dr. Drnovšek, je Slovenija še vedno zanje eden najzanimivejših možnih partnerjev. Na sestanku s predstavniki Belo-rusije sta bila Sloveniji ponujena v izgradnjo dva velika projekta vredna po 50 milijonov dolarjev (Onkološki inštitut in turistično naselje), dr. Drnovšek pa se je srečal tudi z generalnim sekretarjem zahodnoevropske vojaške zveze Nato Manfre-dom VVernnerjem.
Finančni minister Mitja Gaspari pa je po stikih s predstavniki evropskih združenj in organizacij izjavil, da bi lahko Slovenija že do konca letošnjega leta postala članica Evropskega združenja za svobodno trgovino EFTA, ki nam bi omogočilo lažji sprejem v Evropsko skupnost, na katerega pred letom 2000 Slovenija ne more računati. Pogovori o pridruženem članstvu pa naj bi se začeli takoj. • Š. 2.
Meje s Hrvaško še letos
Hrvaški veleposlanik v republiki Sloveniji Miljenko Žagar je na petkovi tiskovni konferenci v Ljubljani povedal, da je z oblikovanjem nove slovenske vlade izpolnjen pogoj za nadaljevanje pogovorov o odprtih vprašanjih med sosednjima državama. Komisije za razmejitev med državama delajo izredno natančno po načelu "republiške meje postanejo državne meje", kmalu pa naj bi bila rešena tudi odprta vprašanja, kot so problem toka reke Dragonje, Trdinovega vrha oz. Svete Gere, za Razkrižje pa je dejal, da ni dvoma, da pripada Sloveniji in bo zato v kratkem prešlo v pristojnost mariborske nadškofije. Tako naj bi bila razmejitev med Slovenijo in Hrvaško dokončno določena še letos.
Menil je tudi, da bi morali državi nadaljevati z gospodarskim sodelovanjem, v odnosih do tretjih držav pa nastopati komplementarno. Kot enega odprtih problemov je navedel tudi dejstvo, da tujci v Sloveniji ne morejo biti lastniki nepremičnin, na Hrvaškem pa je to mogoče. Kljub temu da Slovenija na tak način ščiti svoje interese, pa bi moralo v odnosu do Hrvaške priti do recipročnosti, saj bi v nasprotnem (če bi se Hrvaška odločila za enak odnos do lastnine Slovencev na svojem ozemlju) bili Slovenci, ki imajo veliko več lastnine na Hrvaškem kot Hrvati v Sloveniji, veliko bolj oškodovani. • Š. Z.
Z   SLOVENSKEGA PARLAMENTA
Četrto zasedanje državnega sveta
Bo državni svet napravil red pri plačah funkcionarjev?
Le k 14 od 20 v državnem zboru sprejetim zakonom v gradivu za državni svet ni pomislekov.
Ljubljana, 1. februarja - V torek se bo sestal v poslopju slovenskega parlamenta na 4. seji državni svet, ki bo obravnaval 20 zakonov, ki jih je sprejel državni zbor pretekli teden. Poleg tega je na dnevnem redu tudi nekaj pobud ter razprava o materialnih pogojih za delo. K nekaterim zakonom je pripravljeno veliko nasprotujočih se mnenj.
Druga dva zakona, ki bosta zelo verjetno predmet širše razprave, pa sta zakona o plačah
sodnikov. Že v mnenjih strokovne službe je jasno razvidno, da gre za nesistemsko krpanje področja osebnih dohodkov, ki so ga poslanci prejšnje skupščine razrušili s sprejemom zakona o plačah poslancev. Da je finančni položaj sodnikov Ustavnega sodišča in ostalih sodišč potrebno urediti, ni nobenega dvoma, vprašanje pa je, ali na tako neodgovorno nesistemski in neustrezni način. Več o zasedanju državnega sveta pa v petek. • Š. Žargi
Največ pripomb so vzbudili trije zakoni: zakon o spremembi zakona o prispevkih za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, zdravstveno varstvo in zaposlovanje ter zakona o plačah na Ustavnem sodišču in sodiščih. K prvemu zakonu so pisne pripombe prispevali dr. Peter Glavič, ki ugotavlja, da je popolnoma nesprejemljivo povečevanje stopenj za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, saj naj bi prišlo do neskladij
med osebnimi dohodki delavcev, ki so še zaposleni in upokojenci, ki bi se jim zato morale pokojnine občutno znižati, predlaga pa sistem, po katerem bi se morala sredstva za pokojnine v globalu vezati na global sredstev za plače. Tako bi nezadržno prehajanje nezaposlenih med upokojence pomenilo zniževanje pokojnin in s tem ta proces ustavilo. Tudi za znižanje prispevkov za zdravstveno varstvo meni, da je premajhno,
saj ta monopolni sistem ni doživel prepotrebne racionalizacije, to pa bi dosegli z zmanjšanjem sredstev za eno petino. V isto smer so naravnane tudi pripombe Zveze Svobodnih sindikatov Slovenije, ki ugotavljajo, da ni nobenega zagotovila, da se bodo sredstva iz zdravstva res uporabila za pokojnine, invalidnine ter varstvo brezposelnih, pač pa utegnejo v integralnem proračunu še nadalje podpirati že tako drago državo. Skupna obremenitev ""živega dela, menijo, je nujno potrebno zmanjšati. Tem mnenjem nasprotna pa so stališča Sindikata zdravnikov in zobozdravnikov (FIDES), ki opozarjajo na upadanje možnosti za že doseženo kvaliteto zdravstvenega varstva, na zaostale plače zdravstvenega kadra ter zastarelo opremo in primanjkljaje zdravstvenih zavodov. Zato je zniževanje prispevkov za zdravstveno varstvo v tem trenutku neprimerno.
Za drugačen zakonodajni postopek
Komisija za pripravo novega poslovnika državnega zbora, ki se sestaja sicer vsak teden, pri svojem delu napreduje počasi tako, da lahko predlog novega poslovnika pričakuje državni zbor šele v mesecu marcu.
Na seji pretekli teden so se člani komisije za pripravo poslovnika ukvarjali zlasti s potekom zakonodajnega postopka, pri čemer je osnove za razpravo pripravil dr. Albin Igličar. V izhodiščih je predlagal, da naj bi se opustila dosedanja ureditev in praksa, ko se zakonski predlog v zakonodajnem postopku med posameznimi fazami tega postopka vrača predlagatelju (običajno je to vlada), pač pa naj bi po novem zakon po vložitvi v zakonodajni postopek "postal last" parlamenta, ki ga samostojno dokončno oblikuje, dograjuje in spreminja. Zakonodajni postopek naj bi imel tri obravnave (doslej smo temu rekli faze) oziroma čitanja, pri čemer bi najprej obravnavali splošna načela in določbe, temu bi sledila obravnava po členih in vlaganje amandmajev, v zaključni fazi pa bi bil ponovno celovito obravnavan s tem, da bi se amandmaji lahko vlagali po zelo strogih merilih. Tudi poslej naj bi lahko stopnje obravnave v izjemnih primerih združevali v tako imenovani hitri postopek.
Komisija je predlog podprla, odprta pa ostajajo še nekatera vprašanja: kako zavezati vlado k ocenjevanju finančnih posledic in izvajanju zakona, če si državni zbor zakon "prilasti" in ne nazadnje, ali bodo službe zbora sposobne pripravljati potrebne strokovne osnove. Tudi poslej pa bi lahko zakon v zakonodajni postopek predlagala vlada, poslanec, državni svet ali najmanj pet tisoč volivcev.
Predsednik Republike Slovenije Milan Kučan na Radiu Kranj
Taka vlada bi bila dolgoročno škodljiva
Nova vlada je nujna za čas izhoda iz krize. Slovenija mora postati urejena in pravna država. Za razvoj ob čin so nujni lokalni razvojni načrti.
Kranj, 1. februarja - V četrtek popoldne je iz studia Radia Kranj v živo potekal razgovor s predsednikom Republike Slovenije Milanom Kučanom, ki ga je prenašalo 20 regionalnih in lokalnih radijskih postaj po vsej Sloveniji. Poleg pogovora z novinarjem - vodil ga je Vine Bešter - je Milan Kučan odgovarjal tudi na vprašanja poslušalcev. Največ pozornosti je bilo posvečeno novi vladi in izhodu Slovenije iz gospodarskih težav.
...o vladi
Po mnenju Milana Kučana, je doseženi vladni kompromis, ki sicer ni velika koalicija, za katero se je zavzemal, pač pa bližje tako imenovani zvezdasti koaliciji, dober, saj na tak način največje tri stranke prevzemajo odgovornost za ureditev razmer v Sloveniji. Tu je tudi možnost, da slovenska politika izgubi nekaj prepoudarjene ideološkosti ali celo fundamentalizma, nekaj tiste sovražnosti, ki je za našo politiko v preteklosti značilna. To je Drnovškov dosežek in ne glede na to, kaj si kdo o tej vladi ali posameznikih v njej misli, je to najboljša, ker je bila tudi v teh razmerah edina mogoča. Dolgoročno pa bi bila taka zveza lahko škodljiva demokraciji in pluralizmu, saj bi utegnila politično življenje monopolizirati. Težave, ki se pojavljajo v Slovenski nacionalni stranki, so predsedniku precej razumljive, saj se mora vsaka mlada stranka konsolidirati in organizirati, preden pokaže svojo realno moč. Sicer pa Slovenci politikov ne sodimo po posamičnih dejanjih, pač pa je odnos do politikov kar opredelitev. Milan Kučan upa, da so za nami časi "ko se nam je zgostila zgodovina" in da se bomo utegnili začeti se ukvarjati s problemi realnega vsakdana.
...o sanaciji bank in gospodarstva
Začeti program sanacije bank ne pomeni le poskusa njihove ozdravitve ter prestrukturiranja, pač pa tudi njihovo lastninjenje. Po mnenju slovenskega predsednika smo več kot leto dni zaradi strankarskih prepirov po nepotrebnem izgubili pri sprejema-
nju modela lastninjenja, zato je izrednega pomena, da smo pri tem učinkovitejši in doslednejši. Da je Ljubljanska banka prva, ko se je začel proces bančne sanacije, ni slučaj, saj se je prav v tej banki zbrala vrsta posledic ločevanja od Jugoslavije, pa tudi dejstva, da je bila to nekdaj vladna banka, ki je pokrivala tudi ne najbolj učinkovite naložbe, ki ni neznano. Govorjenje o nujnosti znižanja slovenskih plač na podlagi statistike, se mu zdi nevarno, saj utegne s tem upasti motiviranost ljudi za delo, te pa s še tako dobro ekonomsko politiko ni mogoče nadomestiti. Najpomembneje je, da Slovenija čimprej doseže ugled urejene in pravne države, kar je predpogoj za vlaganja tujega kapitala, brez tega pa si novega razvojnega zagona predsednik Kučan ne zna predstavljati.
...o politikih
Vrsta vprašanj voditelja in poslušalcev se je nanašala na njegov odnos do posameznih politikov, pri čemer je za dr. Drnovška ugotovil, da sta že v preteklosti dobro sodelovala tako na formalni ravni kot v neformalnih posvetovanjih. Za kritiko Lojzeta Peterleta na njegov obisk pri so-predsednikih Konference o Jugoslaviji v Ženevi, je Milan Kučan ugotovil, da je posredi nesporazum, saj je bil povabljen že pred njegovim imenovanjem, obisk je organiziralo zunanje ministrstvo in pred tem
so bile uporabljene analize in stališča tega ministrstva. 19. februarja odpotuje skupaj z ministrom Peterletom na obisk v Vatikan. Dosedanji minister dr. Rupel je res veliko naredil, zlasti pa so bila dragocena njegova mednarodna poznanstva, s katerimi je bilo mogoče nekatere zadeve učinkovito urejati. Prav Demokratska stranka dokazuje, da za uspeh na volitvah ni pomembna samo volilna propaganda, čeprav se vsaka napaka pri tem lahko zelo maščuje. Vitomir Gros - upokojenec, naj bo kranjski župan vse dotlej, dokler ga bodo Kranjčani podpirali.
...o Kranju in Tržiču
Za reševanje lokalnih problemov, zlasti brezposelnosti, velja, da morajo imeti lokalne skupnosti svoje razvojne programe, saj jim bo na tak način država lažje priskočila na pomoč - to velja tudi za stare industrijske centre, kot sta Tržič in Kranj. Pri tem je posebnega pomena, da se oceni tudi socialne posledice posameznih ukrepov in razvojnih načrtov, pa tudi vplive na okolje in dosedanje tovrstne posledice nikakor ne kaže spregledati. Pri napredujoči centralizaciji v Sloveniji je nujno potrebna presoja, katere dejavnosti kaže učinkoviteje organizirati na državni ravni in katera področja kaže prepustiti v reševanje prebivalcem na lokalni ravni, ki so z veliko motivacije znali marsikaj storiti in urediti.
...o plači
Niso manjkala tudi zbadljiva vprašanja zlasti o predsednikovem preteklem političnem delovanju - ob tem je ponovil mnenje 70 odstotkov Slovencev iz raziskave javnega mnenja, da je pretekli režim poleg slabosti prinašal tudi marsikaj dobrega - z ravnanjem poslancev, ki si neodmerjeno krojijo svoje plače, pa se ni strinja). Zadnja plača, ki jo je prejel, je znašala okoli 154.000 tolarjev in take, kot mu jo namenjajo po novem zakonu, iz moralnih razlogov ne namerava vzeti. Komedijo Predsednik, nedavno prikazano na TV, si je ogledal in upa, da ga Slovenci kol takega ne vidijo. • S. Ž.
GLAS
Ustanovitelj la Izdajatelj:
Časopisno podjetje GORENJSKI GLAS KRANJ
Uredniška politika: neodvisni nestrankarski politično informativni poltednik s poudarkom na dogajanjih na Gorenjskem / Predsedalk časopisnega sveta: Ivan Bi/jak / Direktor ia glavni urednik: Marko Valjavec / Odgovorna urednica: Leopoldina Bogataj ' Novinarji in uredniki: Helena Jelovčan. Joie Kosnjek. Lea Mencinger, Slojan Saje. Darinka Sedcj. Vilma Stanovnik. Marija Volčjak. Cveto Zaplolnik. Danica Zavrl - Žle-bir. Andrej Žalar. Štefan Žargi / Lektoriranje: Marjeta Vo/.lič / Fotografija: Gorazd Sinik / Priprava u tisk: Media Art, Kranj / Tlak: Podjetje DELO - TCR, Tisk Časopisov in revij, Ljubljana / llredatttvo: MoJe Pijadcja I. Kranj, telefon: 211-860. 211-835. telefax: 213-163 / Naročala«, oprava, propaganda, oglasi: Bleiweisova 16, Kranj, telefon: 218-463. tclefax: (064) 215-366 / Mali oglasi: telefon: 217-960 - sprejemamo neprekinjeno 24 ur dnevno na avtomatskem od/ivniku; uradne ure: vsak dan od 7. do 17. ure / Časopis izhaja ob torkih in petkih Naročnina: trimesečni obračun - individualni naročniki imajo 20 odstotkov popusta Za tujino: letna naročnina 140 DEM. Oglasne storitve: po ceniku. Prometni davek po stopnji 5 odstotkov v ceni Časopisa (mnenje RM1 23/27-92)._ ^
PO GORENJSKEM
3. STRAN ♦ GORENJSKI GLAS
Z GORENJSKIH PARLAMENTOV
Pred zasedanjem vseh treh zborov skupščine občine Jesenice
V gradivih le številke,
komentarjev pa ni
Jesenice, 1. februarja - Dr. Božidar Brudar, predsednik skupščine občine Jesenice že nekaj časa opozarja, da bi morala biti gradiva za zasedanja zborov pripravljena tako, da bi dali svoje Mnenje tudi strokovnjaki in nakazali rešitve. Ne samo naštevati, ampak tudi povedati, kakšne konkretne ekonomske in druge P°sledice prinašajo posamezne odločitve.
Jutri, v sredo, 3. februarja, le zadeve, kot je zasnova za ka-bodo delegati vseh treh zborov nalizacijski kolektor in plino-skupščine občine Jesenice raz- vod od Rateč do Hrušice ter
Pravljali o več vprašanjih: o predlogu odloka z začasnim financiranjem proračunskih potreb do sprejema odloka o proračunu občine za letos, o predlogu odloka o sprejetju ureditvenega načrta za razširitev pokopališča na Blejski Dobravi, o odloku o javnem redu in miru, obravnavali gospodarska gibanja za lani, poslušali informacijo o renominaciji proračuna ter se seznanili z določanjem stanovanjskih najemnin in o rezultatih popisa prebivalstva. Na dnevnem redu so tudi osta-
predstavitev športa in njegova problematika.
Pred zasedanjem vseh treh zborov skupščine občine Jesenice smo se pogovarjali s predsednikom skupščine dr. Božidarjem Brudarjem. Predsedstvo skupščine je o gradivu za vse zasedanje vseh treh zborov že razpravljalo, predsednik skupščine pa je takole ocenil posamezne točke dnevnega reda, predvsem pa nasploh priprave na zasedanja skupščine:
»Na dnevni red zasedanja prihaja med drugim problematika
jeseniškega športa, ki je večplastna. Tako se srečujemo s problemi lastništva, financiranjem vrhunskega športa, s krizo množično organizirane rekreacije in drugimi težavami. Pri številnih športnih objektih ima nesporno lastništvo občina in delno Železarna, športni delavci dobivajo svojo   plačo   iz proračunskih sredstev. V gradivu se predlaga, da naj bi zaradi smotrnosti ustanovili javni zavod. Vse lepo in prav, vendar se pri takih in podobnih gradivih, ki jih pripravijo posamezne službe za skupščino, vedno moram spraševati, koliko bi nas to tudi stalo. Kaj bomo konkretno pridobili z ustanovitvijo javnega zavoda? Tudi pri lastništvu je še vrsta nejasnosti. Predstavitev športa je v gradivu že dobra in jasna, ni pa konkretnih zaključkov: kaj dobimo, koliko izgubimo, kaj bi bilo najbolje za občino in občane? Ko bi nam posredovali tudi take ocene, bi se delegati veliko bolje in bolj učinkovito lahko odločali.
Delegati bodo verjetno pod-
prli programske zasnove za kanalizacijski kolektor in plinovod od Hrušice do Rateč kot spremembo in dopolnitev družbenega plana občine Jesenice za obdobje 1986 do 1990. Plinifikacija je dobrodošla, že nujna, saj je poceni varianta, ima prihodnost tako z ekološkega kot energetskega stališča.
Že ničkolikokrat sem tako na predsedstvu kot tudi pozneje na skupščini opozarjal, da bi tudi pri pregledu gospodarskih gibanj v občini morali biti konkretnejši: ne samo naštevati po nekem starem vzorcu, ampak gradiva pripraviti tako, da so izhodišče za nove ideje in zamisli, za predloge. Gospodarsko sliko občine je treba prikazati tako, da so možni tudi neki konkretni zaključki kot osnova za odločanje, ki naj v prihodnje prinese neke konkretne rezultate. Že na izvršnem svetu bi se morala izoblikovati neka vizija, nov pogled naprej in šele tako bi imeli poslanci veliko več možnosti za odločanje. Res je sicer, da imata izvršni svet in občina vedno manj pristojnosti in vpliva na posamezne zadeve, vendar bi se pri nekaterih vprašanjih vendarle dalo pritegniti kompetentne, strokovne ljudi, ekonomiste, ki bi ocenbi-li razmere in nakazali možnosti za razrešitev posameznih problemov ter nadaljnji razvoj.« • D. Sedej
Kako so v loški občini kmetom delili koruzo
pr£d skorajšnjim razpisom za srednje in poklicne šole na Gorenjskem
Četrtina osmošolcev želi v gimnazijo
Vpisnih mest bo v gorenjskih šolah spet dovolj, vendar ne povsem po meri kandidatov.
*—"-----:-   **- »—1~. .„_:
^anj, l. februarja - Ministrstvo za šolstvo in šport bo letos nekoli-predvidoma že sredi meseca, razpisalo mesta za vpis v prve zri poklicnih, srednjih, višjih in visokih šol. Podrobnosti še niso ^ "e, nekaj manjših sprememb v primerjavi z lanskim razpisom pa 1^. "tegne pojaviti predvsem na področju srednjega izobraževanja,
mu je gorenjska mladež najbolj naklonjena. Ce pogledamo na-I ere osmošolcev, jih kar 70 odstotkov želi v štiriletne oziroma pet-
De programe, med njimi skoraj četrtina v gimnazijo. Ponudba je
* zanje že vrsto let premajhna, zato bi bil skrajni čas, da manj dnh>V *°'e začnejo razmišljati o postopnem preoblikovanju,
"rodošla bi bila tudi kakšna nova gimnazija.
Sicer pa bo junija na Gorenjskem zaključilo osnovnošolsko obveznost 3060 učencev, od teh dobrih 85 odstotkov v osmem razredu, drugi bodo povečini osnovno šolo podaljšali. Letošnja generacija petnajstletnikov je zadnja tako številna, naslednje, ki prihajajo, bodo manjše od 3000.
Po namerah zaključujočih osnovnošolcev sodeč nihče ne bo ostal doma, zelo prazni bodo tudi dveletni poklicni pro-
V Zavodu za zaposlovanje *9"anj so že ob lanskem vpisu v Sirnnazije opozarjali, da gimnazijskih mest na Gorenjskem ni dovolj; ne v primerjavi z željami osmošolcev, ne v primerjavi s številom mest drugje v Sloveniji. Skupaj z Zavodom za šolstvo in šport so ravnateljem treh gimnazij predlagali razširitev vpisa, vendar jih niso uspeli prepričati, da bi vpis povečali za dva do tri oddelke. Letos je presežek namer za štiri oddelke.
grami izobraževanja. Za triletne se odloča četrtina osmošolcev (665), vpisnih mest v teh šolah je bilo lani na Gorenjskem kar 1770. Preveč namer je le pri avtomehanikih in kuharjih, medtem ko pri prodajalcih, šiviljah, natakarjih in poslovnih tajnikih predvidoma ne bo težav. Premalo prijav pa bo, kot kaže, za vse tehniške smeri. Zadrege bodo imeli tudi tisti, ki želijo v triletne programe zunaj Gorenjske, to so predvsem kandidati za frizerja, slaščičar-ja-konditorja, mesarja, peka.
Zavrnjeni utegnejo ostati tudi številni gorenjski osmošolci, ki želijo v šole za policiste (letos je namer kar 92), oblikovalce, fotografe, veterinarske, kozmetične, računalniške, PTT tehnike, vzgojitelje. Štiriletne šole na Gorenjskem, na katere bo posebno velik naval, pa so: že omenjena gimnazija, šola za
turističnega, ekonomsko-ko-mercialnega, zdravstvenega in gostinskega tehnika. Premalo zanimanja med osmošolci pa je tudi letos za vse tehniške poklice s področja strojništva, elektrotehnike, tekstila in obutvene stroke, lesarstva, kmetijstva, gumarstva. Vzroka sta predvsem dva: gorenjska industrija ponuja malo kadrovskih štipendij, slaba pa je tudi perspektiva za zaposlitev po končanem šolanju.
Tako kot vrsta pred njimi, tudi letošnja generacija osmošolcev torej pred pomembno odločitvijo, kam po osnovni šoli, ni v zavidljivem položaju. Ministrstvo za šolstvo in šport sicer poudarja, da je treba mladim omogočiti izobraževanje za poklice, za katere se čutijo "rojeni" in sposobni, vendar so želje še vedno eno, ponudba šol pa drugo. • H. Jelovčan
STRANKARSKE NOVICE   STRANKARSKE NOVICE
Evropska demokratična unija zasedala v Ljubljani
V soboto je bil v prostorih Cankarjevega doma sestanek izvršilnega odbora Evropske demokratične unije, ki so ga organizirali in bili gostitelji Slovenski krščanski demokrati.
Ker je EDU eden najpomembnejših krogov političnega in strankarskega življenja v Evro-P», je Lojze Peterle sestanek označil kot politično srečanje, kot ga v Ljubljani še ni bilo. EDU združuje evropske krščansko demokratske, konzervativne in druge nekolektivistične stranke in je na sestanku Izvršilnega odbora v Ljubljani sprejela tako imenovano Ljubljansko deklaracijo, ki zavzema stališča EDU do Evropske in Zahodnoevropske unije, trdnega evropskega jedra, ki ga je oblikovala dvanajsterica s podpisom sporazuma v Maastrich-tu, do sprememb v Vzhodni Evropi in še posebej do vojne na prostoru bivše Jugoslavije.
Predsednik EDU, avstrijski zu- zadovoljen, je dejal, da so v nanji minister dr. Alois Mock, EDU do ženevskih pogajanj o ki je s sprejeto deklaracijo zelo   reševanju krize v nekdanju Ju-
Zasedanje Evropske demokratične unije - Ljubljana, 30. januarja -V soboto je v Cankarjevem domu zasedal izvršilni odbor Evropske demokratične unije - zveze demokrščanski in konzervativnih strank evropskih držav. Uniji predseduje avstrijski minister za zunanje zadeve dr. Alois Mock, gostitelji tega srečanja pa so bili Slovenski krščanski demokrati. S.Ž., Slika: G. Sinik
goslaviji zelo skeptični in so zato pripravili svoj predlog reševanja konflikta, ki je ostrejši od tistega, ki se flonuja v Ženevi. V deklaraciji se opredeljujejo tudi do volitev v Sloveniji, ki zaslužijo vse priznanje - ob tem je Alois Mock čestital SKD za visoke in odgovorne položaje, ki so jih zasedli v novi slovenski vladi, medtem ko volitve v Srbiji in Črni gori ne priznavajo kot demokratične.
Dr. Alois Mock je tudi povedal, da so se sestali s predstavniki makedonske opozicijske stranke VMRO in sprejeli njihovo prošnjo za članstvo v EDU, medtem ko so predsedniku Slovenske ljudske stranke Marjanu Podobniku pojasnili, da je včlanitev SLS sicer teoretično možna, vendar je za to potrebno soglasje SKD, ki so že člani unije. Nekoliko nenavadno pa bi bilo, je pristavil, da bi bili iz ene države dve članici, ena stranka, ki je v vladi in druga, ki je v opoziciji. • Š. Z.
Pripombe so neupravičene
Škofja Loka, 1. februarja - Na ušesa škofjeloškega predsednika izvršnega sveta Vincencija Demšarja so prišle pripombe nekaterih kmetov v zvezi z delitvijo koruze iz repu bliskih blagovnih rezerv, namenjene lajšanju posledic lanskoletne suše. Zato so v občinskem sekretariatu za družbeni razvoj ptipravili o tem obširno informacijo, iz katere je razvidno, da pri delitvi ni nič narobe.
škofjeloškim kmetom, ki jih je prizadela suša, je iz republiških blagovnih rezerv pripadlo 884 ton koruze. Ključ za delitev je izpad krme ter stalež goveje živine, upošteval pa se je tudi republiški regres, ki je v povprečju za občino znašal 19 odstotkov od cene koruze.
V občini so delitev želeli opraviti Čimprej, vsekakor še pred podražitvijo koruze 20. decembra. To jim je tudi uspelo, saj sta obe kmetijski zadrugi (Škofja Loka in Sora Žiri), ki sta za majhne stroške prevzeli tudi distribucijo, založili denar za predplačilo koruze. Kmetom, upravičenim do te krme, je po izračuna pripadlo 83 kilogramov koruze na goved na nižinskem območja občine ter 101 kilogram na hribovskem območju. Vsa koruza je bila razdeljena do 20. januarja po prvotni (nižji) ceni, ki je skopaj s stroški znašala 12,40 tolarja.
Zapletlo, kolikor pač gre za zaplet, pa se je zaradi velike količine koruze. Nihče ni pričakoval, da bo koruza uporabljena za več kot 80 odstotkov staleža živine (več kot 1200 ton koruze je bito namreč prodane že jeseni). Tako sicer redki kmetje, ki bi koruzo še kupili, te niso mogli več dobiti Problem ni nerešljiv, saj iz republiških blagovnih rezerv prihaja v Škof jo Loko nova pošiljka koruze, ki jo bodo lahko dobili tudi tisti, ki je še niso. # H. Jeiovčaa
Podjetniške in obrtniške družine, podjetnice -debitantke
NAŠA ŽENA je poiskala najuspešnejše
Ljubljana, 28. januarja - Čas je pokazal, da rek o ženski, ki drži tri vogale pokonci, ni iz trte izvit. Vse bolj se namreč v našem gospodarstvu, naj bo zasebnem ali družbenem, uveljavlja ženska. Toliko novih podjetnic je, da se zdi, kot bi šele sedaj prišel njihov pravi trenutek, ko lahko pokažejo vse svoje sposobnosti. Katere so podjetniške in obrtniške družine, v katerih igrajo pomembno vlogo žene, katere ženske so same uspešne podjetnice, že drugo leto raziskuje naša ženska in družinska revija NAŠA ŽENA. V četrtek je bila na Ljubljanskem gradu slovesnost, na kateri so razglasili in nagradili izbrani najpod-jetnejši družini in podjetnico - debitant ko leta 1992: to so podjetniška družina Razgoršek iz Maribora, ki vodi podjetje R.T. d.o.o. in sodeluje s švedsko IKEO, obrtniška družina Zalokar s stoletno mizarsko tradicijo iz Ljubljane, in podjetnica - debitantka Milka Kovač, direktorica specializirane trgovine za dietetiko in zdravo hrano BI-OS-M iz Ljubljane.
Družino Razgoršek iz Maribora je s 5.000 DEM nagradil Zavod za zaposlovanje RS. Pred dvanajstimi leti so začeli z izdelavo posteljnega perila in gostinske konfekcije. Večino proizvodnje so prodali na hrvaški trg, zaradi vojne pa so se preusmerili na zahod in začeli z novo proizvodnjo. Zdaj za znano švedsko firmo IKEA izdelujejo oblazinjeno pohištvo in to zelo uspešno: družina Razgoršek je v letu dni na novo zaposlila blizu 40 delavcev.
Za najuspešnejšo obrtniško družino leta 1992 je bilo izbrano Mizarstvo Zalokar iz Šentvida pri Ljubljani. Delavnica je bila ustanovljena leta 1854 in danes se z mizarstvom uspešno ukvarja že peta generacija. Z njihovimi izdelki so med drugim opremljeni slovenski parlament, grad Brdo, hotel Slon in podobni objekti. Visoko kvaliteto njihovih izdelkov zagotavlja tudi nova, sodobna lakirnica. V delo je vpeta vsa družina, skupno pa imajo zaposlenih deset delavcev. Nagrado 5.000 DEM je družini Zalokar izročil Miha Grah, predsednik Obrtne zbornice Slovenije.
Letos je bila prvič izbrana tudi podjetnica - debitantka. Ministrstvo za malo gospodarstvo je nagrado 5.000 DEM prisodilo Milki Kovač, direktorici specializirane trgovine za dietetiko in zdravo hrano BIOS-M iz Ljubljane, ki uspešno povezuje ponudbo zdrave hrane s podeželje, konkretno z rodnega Prekmurja, s potrebami mesta in tudi ljubljanskih pediatričnih bolnišnic. Milki Kovač je nagrado 5.000 DEM osebno izročil minister za gospodarstvo Maks Tajnikar.
Družina Zalokar iz Šentvida nad Ljubljano uspešno vodi svoje mizarstvo, ki se ponaša z več kot stoletno tradicijo. - Foto: D. Dolenc
Kot je v svojem kratkem nagovoru poudarila glavna in odgovorna urednica NAŠE ŽENE Sonja Tramšek, bo ta slovenska družinska revija še naprej iskala podjetne in uspešne podjetniške in obrtniške družine ter žene - podjetnice. Vsako leto naj se na razpis javijo sami, oziroma naj jih prijavijo znanci, ki poznajo njihovo delo in uspehe. Da bi akcijo še bolj spodbudili, so tokrat izžrebali in nagradili tri posameznike, ki so prijavili podjetniške in obrtniške družine ter podjetnice za ta natečaj: Invalidsko podjetje PRO-MIS z Iga pri Ljubljani je prispevalo dve nagradi, barvni televizor ter elektroinštalacije za vso hišo, NAŠA ŽENA pa celoletno naročnino in knjižne nagrade. • D. Dolenc
PREMIŠLJUJETE 0 NAKUPU POHIŠTVA?
Pokličite iS? 064/403-871
Delegatske pobude
Za čistejše okolje
Jesenice, 1. februarja - Na minuli seji jeseniške skupščine je delegat Rajko Skubic, SKD, posredoval delegatsko vprašanje o tem, naj pristojni razmislijo o načinih ugodnega kreditiranja za vse gradnje, ki bi prispevale k čistejšemu zraku.
Predlog so posredovali tudi podjetju Kres na Jesenicah, kjer so delegatovo pobudo sprejeli kot izredno dobrodošlo in pomembno ter občini priporočili, da naj začne z ustreznimi postopki.
Branko Noč, v.d. direktorja Kresa je v odgovoru zelo ilustrativno prikazal reševanje te problematike v sosednji Avstriji. Pred petimi leti so v Gradcu zaradi hudega onesnaževanja zraka uvedli vrsto ukrepov, ki jih je podprla dežela Štajerska. Z uvedbo teh ukrepov se je število priključkov na daljinsko ogrevanje izredno povečalo.
Dežela Štajerska je dotirala stroške priključitve na daljinsko ogrevanje z 10 tisoč avstrijskimi šilingi na stanovanje in 25 tisoč šilingi na enodružinske hiše kot nepovratnih sredstev. Za rekonstrukcijo ogrevalnih naprav na daljinsko ogrevanje prispeva 30 odstotkov k anuiteti pri bančnem kreditu na 10 let. Mesto Gradec nepovratno dotira rekonstrukcijo ogrevalnih naprav od 25 do 75 odstotkov, odvisno od odjemalca toplote. Firmi pa je znižala prispevek za priključitev na daljinsko ogrevanje za 30 odstotkov.
Zaradi uspešnosti vseh teh ukrepov so rok za dodelitev dotacij podaljšali. Rezultat? Od začetka veljave ukrepov je bilo priključenih okoli 100 M W, oziroma se je število odjemnih pogodb v tem času dvignilo od 1.150 pred petimi leti na 2.600, kolikor so jih imeli lani. • D. S.
Tudi starost je lahko lepa
Čipkarica Kati
Petnajst let bo že, odkar je v preddvorskem domu upokojencev. Pravzaprav bi morala bivati v škofjeloškem, pa so ga prav takrat dograjevali. Tako se ji je priljubilo v Preddvoru, da je bila vsa srečna, ko potem ni bilo treba v Škofjo Loko. Prelepo sobico ima 83-letna Potočnikova Kati. Mimo mogočne grajske strehe seže pogled skozi okno čez travnike na bogastvo gozdov pod Krvavcem, na dolino Kokre. Še zdaj, sredi zime, toliko barv!
Rada ima Kati naravo in rože. Morali bi videti njeno praprot. Visoko nad vzgla-vje si jo je obesila in zdaj dolgi suličasti listi sežejo skoraj do blazin. V teh letih je spoznala, kaj tej roži najbolj prija: z domačim gnojem gnojena njivska prst. S Sr. Bele so ji jo prinesli Kračmanovi. Vsak teden jo zalije s poldrugim jogurto-vim lončkom vode. Presaja jo pa šele junija, ob zadnjem krajcu. Potem se do mlaja vkorenini in začne živahno rasti. To je enkrat prebrala v Gorenjskem glasu pa tudi sama je prišla do tega. In tudi to je ugotovila, da se nageljni in vijolice ne marajo. Cim so ji začeli cveteti, so vijolice nehale in se ne opomorejo. Pa tako je bila vesela darovanih nageljnov. Veliko ji pomenijo rože, kajti ven zaradi bolnih nog ne more pogosto. Najbolj srečna je tule ob svojem punklju, v čisti, prijetni sobici. Ko ji je bilo osem let, se je naučila klekljati. V šolo ni mogla, kajti bolne noge je niso nosile. Saj je poskušala, nekaj časa se je še mučila v breg z domačega Rudnega v Dražgoše, kjer je bila takrat njihova šola. Toda ni šlo. Brat jo je naučil brati in pisati, mama pa kleklja-nja. Če bi jo takrat zasuli v denar, bi danes od njega ne imela nič, razmišlja na glas, ko pa so jo naučili klekljanja, si še danes lahko z njim zasluži kakšen dinar. Ves dan je pri punklju. Svoj red ima. Ob šestih vstaja, ob sedmih ima že klekeljne v rokah in tako vse do šestih zvečer, ko je večerja. Le pokosi vmes. Večer je pa njen. Ima svojo druščino in vržejo karte. To je vse njeno razvedrilo. No, pa časopisi. Celo vrsto ima naročenih: Gorenjski glas, Družino, Ognjišče, Prijatelja, Nedeljca in še kaj se najde. Brez časopisov res ne gre. Moraš vedeti, kaj se po svetu godi.
Ravnokar ima na punklju velik okrogel čipkast prtič. V sredini ima že narejene "pereščke", malo "platenca", "rogljiči" na robu jo pa še čakajo. Že narejenega iz rjavega lanenega sukanca mi pokaže. Kakšno lepo delo! Za Turistično društvo Železniki jih dela, morala pa bo najti tudi čas za izdelavo čipkastih prtičev za razstavo, ki bo prvega maja v domu. Prodalo bi se vse, kar naredi. A kaj ko je to delo tako počasno in prav nič se ne da prehitevati.
Čipke so njeno življenje. Neki novinar je nekoč naredil umetniški fotografski posnetek čipkarice Kati. Sliko so povečali in zdaj ima obešeno na steni. Sredi sobe je sedela in močna svetloba je lila na belino čipke na punklju, na njen obraz. Danes ni takšne svetlobe, žal. Moram uporabiti fleš. Tudi eno teh slik bi rada. Saj ima tako malo želja. Kaj pa potrebuje? Prav nič. Sobo ji dvakrat na teden temeljito počistijo, hrano ji prinesejo tamle v jedilnico, prijazni so z njo vsi, od sobarice do direktorja. Le copate bi rada imela nove. Te je danes naročila Hacetovi Marici, ki vsak torek prihaja v dom na prijateljske pogovore, prinese koš novic in še kakšno svojo dobroto zraven. Visoke, tople in z debelo gumo bi rada, da bodo tudi za ven, če jo bodo prišli iskat ali bo morda treba k zdravniku. Kot vsak tule v domu, tudi Kati rada vidi, če jo kdo obišče, morda celo odpelje kam ven. Kup nečakinj in nečakov ima. Poročena je bila doma na Rudnem, otrok pa ni imela. "Sicer pa, ali bi otroci kaj spremenili? Če jih imaš ali jih nimaš, se na starost znajdeš v domu!" je pribila na koncu. Ampak s prav nič grenkobe v glasu, kajti ona je tu rada. Nihče bi je ne spravil ven. • D. Dolenc
Ob 100-letnici soteske Vintgar
Vintgar - slika iz gorenjske Švice
Gorje, 1. februarja - 1600 metrov dolga soteska Vintgar sodi med najlepše slovenske naravne znamenitosti. Največ zaslug za dograditev mostov in galerij ima nekdanji gorjanski župan Jakob Žumer. Prireditve ob 100-letnici soteske.
Krajevna skupnost Gorje se že nekaj časa pripravlja na proslavitev pomembnega jubileja, 100-letnice soteske Vintgar. V nedeljo, 7. februarja, bodo ob 19. uri bodo v gorjanskem domu krajanom predstavili kaseto ob pomembnem jubileju: 100-letnici soteske Vintgar. Slovesnost, na kateri bodo sodelovali godba na pihala Gorje, oktet LIP in osnovna šola Gorje, bo prva izmed treh prireditev: naslednja bo ob otvoritvi turistične sezone, osrednja slovesnost ob praznovanju 100-letnice Vintgarja pa bo 23. avgusta.
Kaseto so posneli mladi gorjanski amaterji: Mitja Noč in njegova žena Saša Noč, sodelovali pa so tudi ostali, med drugim prizadevni podhomski kronist Marjan Zupan. Snemanje 48-minutnega filma, v katerem je tudi igrani prizor, posnet po resničnem dogodku, je finančno podprla radovljiška občina, tako da bodo slovenski komentar lahko prevedli v italijanščino, nemščino in angleščino. Kaseta je izšla v samozaložbi.
Pobrskali smo po zanimivi kroniki Vintgarja, kroniki, ki ji
sledi tudi posneti film gorjan-skim amaterjev. Mala knjižica iz leta 1899 izpod peresa Ivana Godca pod naslovom Vintgar -slika iz gorenjske Švice osvetljuje, kako se je sploh »odkrila« soteska, gradila in kako je nato zaradi svojih izjemnih lepot postala svetovno znana.
Kronika pravi:
»Slap Šum je bil blejskim le-toviščarjem že znan pred odkritjem soteske Vintgar. Takratno Olepševalno društvo je napravilo nad slapom Šumi viseči most, ostali del soteske pa je bil nepri-stopen. Leta 1891, ko je bilo vodno stanje nizko, sta se za napredek vneta moža: gorjanski župan Jakob Žumer in blejski fotograf in kartograf Bert Ler-getporer odločila, da poskusita prodreti v sotesko.
Ob poti, ki pelje iz Spodnjih gorij na Blejsko Dobravo skozi Strmo stran, sta se spustila navzdol do Radovne. Reka se je z mogočnim šumenjem valila čez velike skale ob navpičnih in z ledom prevlečenih stenah, na katerih so bile velike ledene sveče. Nista mogla prodreti daleč, a vendarle sta napravila nekaj le-
Zbor krajanov KS Velesovo odločil o gradnji mrliških vežic
Vsi jih
bodo potrebovali
Adergas, 31. januarja - Krajani krajevne skupnosti Velesovo so se danes na zboru krajanov odločili za začetek gradnje mrliških vežic, pri čemer je bilo največ razprave o načinu zbiranja potrebnih sredstev. Gradili bodo v lastni režiji.
Osrednja točka zbora krajanov KS Velesovo - kljub zasedeni dvorani v Adergasu jih sicer, kot so ugotavljali, ni bila prisotna polovica - je bila gradnja mrliških vežic, ki bodo nujno potrebne ko bo začel veljati občinski odlok o prepovedi ležanja mrtvih v domačih hišah. Priprave na gradnjo tečejo sicer že več let, saj pri izbiri lokacije niso imeli največ sreče in šele pri tretji lokaciji dobili potrebna soglasja (tudi sosedov) ter odkupili zemljišče. Lega je narekovala projekt v dveh objektih, kar bo gradnjo podražilo tako, da bo po zbiranju ponudb možnih graditeljev vrednost investicije okoli 14 milijonov tolarjev oz. dobrih 220 tisoč nemških mark. Če bi dali gradnjo izvajalcu v izdelavo na ključ, pa so ocenili, da bi veljala 250 tisoč mark. To bi hkrati pomenilo, da mora vsako gospodinjstvo prispevati najmanj 600 DEM, ka#r je že svet KS ocenil kot nesprejemljivo visok znesek.
Po besedah predsednika KS Franca Čebulja je svet KS investicijo obravnaval na kar treh sejah in sklenil predlagati, da mrliške vežice gradijo v lastni režiji, kar z drugimi besedami pomeni, da sami nabavljajo material, delajo s prostovoljnim delom, za vsa dela, kjer pa je neizogibno potrebeno strokovno delo, pa sami iščejo izvajalce. Kot smo slišali, imajo v KS vse obrtnike, ki bi jih pri taki gradnji potrebovali in ti naj bi pri izbiri (če bodo cenovno zmerni) imeli prednost. Na tak način računajo, da naj bi gradnjo pocenili za približno 100 tisoč DEM, kar občutna sredstva pa računajo, da bodo dobili iz v banki vezanih lanskih sredstev, od prodaje zemljišč, iz prispevka občine. Krajane je seveda najbolj zanimal prispevek, ki ga bodo za gradnjo
morali odriniti iz lastnih žepov, in izmed več variant je bila končno predlagana: 150 DEM na gospodinjstvo oz. hišo za gradnjo, ena v naprej plačana ležari-na v znesku 100 DEM ter po 8 do 15 ur (odvisno od števila članov gospodinjstva) prostovoljnega dela. Če kdo ne bi mogel ali hotel opraviti dela, naj bi za neopravljeno uro prispeval Še 400 SIT dodatnega denarja. Pri kmetih, ki imajo gozd računajo, da naj bi vsah prispeval za gradnjo "eno pošteno smreko".
Slabe izkušnje iz preteklosti, ko se pač nekateri krajani v podobne akcije ne vključujejo, storitve ali ugodnosti v KS pa se kljub temu izkoriščajo, so sprožile vrsto vprašanj, kako tako obnašanje preprečiti. Svet KS je predlagal, da ustanove poseben pokopališki odbor in začno pisati stoletno knjigo, v kateri naj bi vodili vso potrebno evidenco tudi do tistih, ki pri gradnji ne bodo hoteli sodelovati. Pri tem predlagajo, da se takim v primeru potrebe prispevek obračuna takrat, povečan za polovico in s 3 odstotki obresti na leto. Sicer pa naj bi člani sveta KS v prihodnjih dneh obiskali vse hiše, pri čemer naj bi ponudili v podpis pogodbe o vplačilih omenjenih zneskov, ki jih naj bi bilo možno poravnati v štirih zaporednih mesečnih obrokih. Navzoči so s štirimi vzdržanimi glasovi predlagan način zbiranja sredstev podprli.
Na zboru krajanov so bile podane tudi informacije o začetku adaptacije cerkve Sv. Duha v Češnjevku, o pripravah na urejanje vodnih zadrževalnikov na hudourniku Trskovec (ovira so lastniki zemljišč) ter o odvozu smeti, ki je po mnenju krajanov predrag, čeprav bi se pri ravnanju s smetmi lahko navadili, kot je bilo ugotovljeno, na več reda. • Š. Z.
Ko so pred sto leti odkrili lepote soteske Vintgar, so navdušeni Gorjanci v soteski začeli graditi mostove za lažji prehod. Teh mostov danes ni več, zgradili so nove...
pih posnetkov. Ko sta na Bledu pokazala slike, so nekateri spoznali, da bi bilo za letoviški Bled velikega pomena, če bi soteska postala prehodna. Izvolili so odbor in zbirali denarne prispevke, hitro so zbrali 174 goldinarjev od blejskih letoviščar-jev, gradnjo je podprl kranjski deželni zbor, Kranjska hranilnica, pritekal je od raznih priredite - v skupnem znesku 2254 goldinarjev. Malo premalo, a Jakob Žumer je bil neumoren in že 26. avgusta 1893 je bila soteska odprta. Imenovali so jo Vintgar, na najlepšem delu soteske v »Žumrovi galeriji« pa odkrili ploščo Jakobu Žumru.
Leta 1895 je Radovna visoko narasla in odnesla več mostov, a že naslednje leto so bili vsi obnovljeni. Gradbena dela v soteski niso bila le težka, ampak tudi nevarna. V navpične stene so morali vgraditi železne opornike za galerije. Tudi jeseni leta 1926 je velika povodenj porušila večino mostov in galerij ter poti, tako da jih je Zveza za tujski promet, lastnica soteske, z velikimi stroški okoli 60
tisoč dinarji zgradila na novo in postavila ob Šumu Kočico, kjer so pobirali vstopnino 3 dinarje za kritje stroškov.«
Med drugo svetovno vojno je turistični promet popolnoma zamrl, soteske niso vzdrževali, zato je do konca vojne popolnoma propadla in postala neprehodna. Po osvoboditvi Pa so se zbrali ljubitelji in ustanovili Turistično društvo Gorje-Po vojni je vsa gradbena dela vodil tesarski mojster Janez Zalokar, pomagali pa so vsi, veliko tudi z udarniškimi deli-Mostove in galerije so moral| nato stalno obnavljati zaradi dotrajanosti, popraviti vrsto poškodb na mostovih, cestah, poteh in na ograjah, ki jih povzročajo snežni plazovi in kruše-nje skal pozimi. Največje težave in največji stroški so z dostavo gradbenega materiala, ki g? je večinoma treba znositi, saj na številnih krajih prevoz j* mogoč. Pred tem pa morajo odstraniti visoke snežne plazove in kamenje z mostov in poti.« D. Sedej
Plinovod in kolektor
Sava ne bo več greznica
Jesenice, 1. februarja - Na Jesenicah so pripravljeni načrti za izgradnjo kanalizacijskega kolektorja in plinovoda od Rateč do Jesenic. Zdaj je Sava v zgornjesavski dolini vse do Mojstrane greznica. Hudo onesnaženo ozračje zaradi zasebnih kurišč. Zelenci ne bodo prizadeti.
V jeseniški občini so se odločili, da v prihodnjih" letih od Rateč do Jesenic zgradijo kanalizacijski kolektor, vzporedno pa tudi plinovod.
V zgornjesavski dolini namreč odpadne vode niso očiščene in so speljane v Pišnico in v Savo. Zaradi majhnega zimskega in letnega pretoka obeh vodotokov je struga od Kranjske Gore do Mojstrane odprta kanalizacija. V Mojstrani se stanje nekoliko izboljša, ker se odplake razredčijo s pritokom Bistrica. S sanacijo in izgradnjo kanalizacijskega kolektorja bodo zaščitili tudi vsa vodozbirna območja.
Kanalizacijski kolektor bo zbiral odpadne vode po vsej zgornjesavski dolini. Nova naselja naj bi imela ločen sistem zbiranja, stara naselja pa sedanji sistem, predvsem Kranjska Gora in Mojstrana, ostali pa bi imeli samo odvod sanitarne vode. Kolektor se bo priključil na čistilno napravo na Javorniku. Potem ko bodo zgradili kanalizacisjki kolektor bodo začeli graditi tudi sekundarno mrežo kanalizacije v Ratečah, Podkor-nu, Logu, Martuljku, delno pa tudi v Kranjski Gori, Mojstrani, na Dovjem in na Belci.
Z vzporedno izgradnjo plinovoda pa bodo bistveno izboljšali kvaliteto zraka pozimi. Ko so v posameznih krajevnih skupnostih obravnavali izgradnjo kanalizacijskega kolektorja in plinovoda, so krajani posredovali več pripomb. Pri oblikovanju dokončnega predloga so načrtovalci upoštevali zahtevo krajevne skupnosti Rateče, da se trasa plinovoda in kolektorja vodi na vsej relaciji Hrušica - Rateče. Na zahtevo Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine v Kranju pa je koridor usklajen z naravnim rezervatom Zelenci, tako da le-ta poteka izven območja zavarovanja.
Kanalizacijski kolektor in plinovod naj bi zgradili najprej od Hrušice proti Kranjski Gori s priključevanjem posameznih naselij. Medtem naj bi ustrezno dogradili čistilno napravo na Jesenicah. • D. Sedej
TUT^TIlVrn Ljubljanska 1, KRANJ L XLi\^£XrN \J tel.-fax.:064/221-112 F0T0 HI-FI VIDEO /za hotelom Jelen/
Dr. Drago Petrič w
Človek nad 65 let nosi šest diagnoz
Prostovoljno zdravstveno zavarovanje obremenjuje plačo, ne pa žepa. Participacija je regulirala potrošnjo.
^ zdravstvenem varstvu je veliko novega. Zanj so nam poleg obveznega * enkrat segli v žep s prostovoljnim zdravstvenim zavarovanjem, kar pa je bolj kot žep obremenilo plačo ali pokojnino. Za svoj denar bomo poslej dobili možnost izbire zdravnika, če nam v javnem zavodu ne bo všeč, P* v zasebni ambulanti, dobili bomo prijaznost, učinkovitost, kakovost... Dr. Drago Petrič, vodja gorenjske območne enote Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, dober poznavalec tega in prejšnjih zdravstvenih sistemov, pa nanj gleda s svoje značilne kritične distance.
Kakšni so učinki novega načina »V Sloveniji obstaja teoretična Zdravstvenega zavarovanja na možnost, da se zavaruje okoli 1,3 Gorenjskem? milijona ljudi, kakih 600 tisoč jih
; »O tem zaenkrat še ni razpo- jf "f™?*?0 zak™u op/°ščenil3 ložljivin podatkov, vtis pa je, da doPlačlL Na približno 600 tisoč se je doslej prostovoljno zavarovalo nepričakovano veliko ljudi. " Sloveniji gre za milijon ljudi samo pri naši zavarovalnici, približno desetino tega pa predstavljajo gorenjski zavarovanci.«
Ljudje različno ocenjujejo prostovoljno zdravstveno zavarova-B7e. Nekateri se čutijo opeharje-ne> češ da sta z njim samo zavarovalnici sklenili posel stoletja, tof bi doplačila, ki bi jih bilo brez dodatnega zavarovanja plačati za Zdravstvene storitve, ne znašala toliko kot premije.
»Kdo trdi, da cene zdravstve-mfc storitev in doplačil z njimi njso visoke. Nemara to drži za osnovno zdravstveno mrežo. V Povprečju človek 5,5-krat na leto obišče splošnega zdravnika, cene teh storitev niso visoke, strošek se porazgubi. Drugače pa je za tistega, ki mora v bolnišnico. Oskrbni dan v Kliničnem centru stane 10 tisoč tolarjev, s 5-odsto-tnim doplačilom bi bolnik nosil broške 500 tolarjev na dan, s 14-dnevnim ležanjem v bolnišnici pa že doseže znesek, enak letni zavarovalni premiji. Del zavarovancev res toži o previsokih premijah, del pa jih je prepričanih, da ima za 12 tisočakov letno vse zdravstvo zastonj. Vzemimo denimo zdraviliško zdravljenje (odobri ga sicer komisija): za dva tedna v zdravilišču bi po starem za bolnika prišlo dražje, kot znaša letna zavarovalna premija, za zobno protetiko pa štiriletna.«
Govorite o nepričakovano veli-*fm odzivu zavarovancev. Koliko J"1 je državna zdravstvena zavarovalnica sploh pričakovala?
zavarovancev smo tudi računali, na tolikšno število so bila izračunana tudi vsa tveganja. Ker pa je zavarovancev zdaj domala še enkrat več, ocenjujemo, da letnih premij do konca leta ne bo treba višati. Pričakovali smo tudi, da se bodo zavarovali večinoma ljudje, ki veliko izkoriščajo zdravstvene storitve, starejši in upokojenci. Znano je namreč, da človek, starejši od 65 let, nosi s seboj šest diagnoz in ni vrag, da se katera od teh ne obrne na slabše. Pač pa se je v dodatno zavarovanje vključilo tudi veliko mladih, zdravih ljudi, celo delovni kolektivi. Sicer pa zdravemu človeku ni težko dati 800 tolarjev nekakšnega davka na zdravje na mesec«
Svoje čase ste gojili nekakšno kritično distanco do novega zdravstvenega sistema. Ste mnenje medtem spremenili?
»Še vedno sodim, da ima sistem nekaj bistvenih napak. Najbolj udarjeni so s prostovoljnim zavarovanjem nižji sloji. Nihče ni prevzel zavarovanja tistih, ki nimajo denarja. Mi sicer brezposelne, ljudi z najnižjimi prejemki in podobne rešujemo tako, da vse njihovo zdravljenje zaenkrat pripišemo obveznemu zavarovanju. Druga napaka je, da se ni uresničilo pričakovanje, naj bi ljudje za zdravje več plačevali iz lastnega žepa. S prostovoljnim zavarovanjem ni obremenjen neposredno žep, pač pa plače, nekateri kolektivi so namreč našli možnost in delavce zavarovali iz lastnih sredstev. Tretja napaka sistema je, da je izredno zapleten. Četrta, da je bila poprej participacija re-gulativ potrošnje, zdaj pa se je
Marija Rojina je še iz prejšnjega stoletja
Z zmernostjo in skromnostjo dočakaš sto let
^ranj, 30. januarja - Ni veliko primerov, da bi se na družinskem slavju zbralo kar pet generacij. Pri najstarejši Kranjčanki, stoletni Mariji Rojina, bi se teoretično lahko, ko bi najmlajši njihovega rodu ne štel samo *4 dni. Tako pa so se s torto, ki jo je v obliki stotice spekel Zmajčkov ."tik iz Ljubljane, posladkali štirje rodovi. Marija ima še hčerko Da-fnko, vnuka, dve pravnukinji in prapravnuka, sicer pa je ob častitljivem Jubileju ta konec tedna poleg svojcev gostila še vrsto drugih gostov. Med drugimi tudi župana Vitomirja G rosa.
Marija Rojina je bila rojena *9- januarja 1893 v Bitnjah pri ^'frerju. V družini je bilo pet-najst otrok. Še oče, mizar po po* *'tcu, je na vprašanje, koliko ima 0,rok, vselej odgovoril: ne vem, Počakajte, da jih preštejem. Nič cUdnega torej, da se Marija danes ne spominja več prav dobro, koli-*° je bilo v družini bratov in ko-
liko
sestra. Otroštvo so prebili
skupaj, varovali drug drugega, se Pozimi sankali s hriba s cerkvico, igrali s punkami iz cunj, odra-Pa so drug za drugim zapustili ?ornače gnezdo. Vseh štirinajst j1" je odšlo v Ameriko: ko je prvi arn prislužil dovolj denarja za . °zovnico, ga je poslal drugemu i? tako naprej do štirinajstega, čala svojega kasnejšega življenjih udi karta za Marijo je bila že skega sopotnika, učitelja Rojino *uPljena, a je navsezadnje mama   iz Ljubljane. Kar dvanajst let je
Pustila na tuje. Edina je ostala v domovini.
. Marija Rojina je svoje stoletje .očakala zdrava, - z zmernostjo .n skromnostjo, pravi - zdravnika ^ nazadnje obiskala, ko se ji je aradi sive mrene močno poslab-J*1 vid. Tudi sliši bolj slabo, sicer Pa je ta navidez krhka stara go-šc zelo samostojna in bistra. . niši živi skupaj s hčerko Darin-(drugo hčer Ladi je preživela), dkar pa si je hči poškodovala °8o, poskrbi za prababico prav-ukinja Alenka. Ko smo se s sla-•!cnko pogovarjali o njenem ži-'Jenju, nas je navdušila s prese-eHjivo svežim spominom, zlasti a svoja zgodnejša leta, ko je sre-
bil čakal na poroko z njo. Vzela sta se leta 1920. Še nekaj mejnikov iz življenja dobro pomni: 1937. sta kupila hišo v Kranju, 1941. je bila njuna učiteljska družina izgnana v Srbijo, 1947. je Marija ovdovela... V življenju sicer ni doživela velikih pretresov, toda dve svetovni vojni sta pustili neizbrisne travme, zato je tudi med predlansko slovensko vojno v strahu trepetala, ali bo morala spet zdoma kot pred pol stoletja. Marija Rojina se te dni veseli številnih čestitk, ki so ob stoletnici prišle na njen naslov, najbolj pa jo je ganilo prisrčno voščilo samega predsednika Milana Kučana • D. Z. Žlebir, foto: C. Sinik
večina ljudi prostovoljno zavarovala ravno proti participaciji. Brez nje je za ljudi zdravstvo zdaj resnično zastonj, kar pomeni, da bo potrošnja v zdravstvu večja, večji bo tudi pritisk na obvezno zavarovanje. Kar je nekdo plačal vnaprej, bo hotel tudi izkoristiti.«
So se uresničila pričakovanja, da bo bolj tržno naravnani sistem v zdravstvu zavrl poprejšnjo solidarnost?
»Namesto solidarnosti v zdravstvu s prostovoljnim zavarovanjem dobivamo nekakšno vzajemnost. Hkrati pa tudi zdravstveno zasebništvo, ki naj bi prineslo elemente tržnosti, ne izpolnjuje pričakovanj. Zdravstvena mreža namreč ostaja enako obsežna, koncesije za zasebno prakso pa podeljujejo samo tistim, ki zapustijo delo v javnem zavodu. Konkurence in s tem trga ne more biti, nastala bi šele, ko bi se denimo na Gorenjskem pojavilo pet novih zdravnikov in bi morali javni zdravstveni domovi z njimi tekmovati za kliente. Morda bo tekmovanje v zdravstvu spodbudila tako imenovana glavarina, ki bo merilo za plačevanje zdravstva in bo spodbudila notranjo delitev, dosegla pa prijaznejši odnos do bolnikov, večjo disciplino in kakovost storitev. Zlasti prvi dve sta slabosti našega javnega zdravstva.«
Kako kaj cvete zasebna praksa na Gorenjskem?
»V zasebni praksi sta zdaj na Gorenjskem dve nevrologinji, na Jesenicah in v Kranju, zobozdravnik na Bledu, kirurg v Kra-
nju, na zasebništvo se pripravljata tudi lekarnarja v Kranju in Škofji Loki, sicer pa je zanimanja še več. Toda mlini v ministrstvu meljejo počasi, tudi pogoji za start v zasebni praksi so zahtevni in morajo biti zdravniki pravcati avanturisti, da se odločijo za tako tveganje. Kjer pa koncesije dodeljujejo občine, so problemi drugod. Občine so namreč lastniki zdravstvenih domov in nočejo podeliti koncesije zasebniku, ki je konkurenca javnemu zdravstvu.«
Kako ocenjujete odločitev kranjske porodnišnice, kije oddala del prostorov zasebnemu kirurgu?
»Ta odločitev se mi ne zdi prav nič sporna. Dejstvo je, da porodnišnica troši ginekološke in porodniške postelje 26 odstotkov nad republiškim povprečjem. Ima preveč postelj in kadra, rojstev pa za ta obseg premalo in premalo bo tudi denarja, ko ji zdravstvena zavarovalnica sedanjega obsega ne bo več plačevala. Za preživetje mora jasno iskati druge vire. Odločitev, ali bo v hiši sprejela sorodno stroko ali nemara frizerski salon, ni bila vprašanje. Zakaj tolikšno ogorčenje pri delu kolektiva, ne vem, saj kirurgija ni niti konkurenca ginekologiji, niti Kranj doslej še ni imel kirurga.«
Odslej lahko prosto izbiramo zdravnika. Se bo na ta način vrnil družinski zdravnik?
»Družinske zdravnike imamo na Gorenjskem dve desetletji, to pa so postali po sili razmer in se na terenu izvrstno obnesli. V Zi-reh denimo, kjer je prvi pediater oddaljen 30 kilometrov, pač splošni zdravnik zdravi tudi otroke. V središčih, kjer pa je zdravstvena mreža dodobra razvita, pa nima pomena, da bi otroke mimo pediatra vodili v splošno ambulanto. Zamisel o družinskem zdravniku je odlična v specifičnih razmerah, kakršne vladajo na našem podeželju, siceršnjega razvoja zdravstvene mreže pa tudi ne kaže zametovati. Zdi se mi, da pa so obratne ambulante prve, ki so v novih časih preživele. Ostajajo naj za preventivo in nujno medicinsko pomoč, bolnik pa naj hodi k svojemu zdravniku. Če zboliš v Cerkljah, je smiselno tam poiskati zdravniško pomoč, ne pa se voziti denimo v Iskro« • D. Z. Žlebir
MALA ANKETA
Zame ni dela...
V Sloveniji nad sto tisoč, na Gorenjskem pa več kot 12 tisoč brezposelnih je bilanca zadnjih let gospodarske recesije, ko so se stečaji in odpuščanje delavcev zaradi tehnoloških presežkov vrstili kot po tekočem traku.
Za statistiko so zgolj številke, sicer pa ljudje, ki životarijo s skopimi nadomestili in trepetajo, ali bodo v prihodnosti našli delo zase. Na zavodu za zaposlovanje pa jih kopica čaka tudi na upokojitev, tako denimo gospa Marjeta Kosmač, ki je od lanskega septembra tehnološki presežek v Iskri Terminali, 1997. pa bo izpolnila pogoje za upokojitev. Večina žal nima tako varne prihodnosti. Le trije primeri iz življenja. Simon Vižin: »Poldrugo leto je že, odkar sem v Iskri Vzdrževanje izgubil delo in se prijavil na zavodu za zaposlovanje. Nadomestilo mi je že preteklo, zdaj prejemam denarno pomoč, da lahko preživljam družino z dvema otrokoma. Dobim okoli 13 tisočakov. Vloži^ bom tudi zahtevek za poračun nadomestila, ki ga nam država dolguje za nazaj. Ne vem, koliko mi pripada, kolikor je, mi bo pri nizkih prejemkih prišlo prav. Delo iščem ves Čas, a še nisem našel nič stalnega. Očitno bom moral začeti na svoje.«
Edo Krapež: »Ko sem končal srednjo šolo (strojne smeri), nisem našel zaposlitve, zato sem se pač prijavil na zavodu za zaposlovanje. Tri mesece sem prijavljen, vendar zaenkrat še ni bilo dela zame. Občasno je mogoče dobiti le delo pri zasebniku. Ker prej še nisem imel delovne dobe, mi tudi ne pripada nadomestilo. Še vedno me preživljajo starši, ki imajo hvalabogu še zaposlitev.« Nataša Balantič: »Delala sem v Ibiju, zdaj pa sem že leto dni brezposelna. Okoli 10 tisočakov nadomestila dobim, s čimer naj bi preživela sebe in otroka. Vložila sem sicer zahtevek za povračilo nadomestila, ki nam ga lani niso sproti povečevali, toda koliko ga bo in kdaj... Drugega dela pa ni, samo z osnovno šolo ga je tudi najtežje dobiti« • D. Z. Žlebir, foto: G. Sinik
Na Jesenicah že 755 beguncev, ki nimajo begunskega statusa
Vsak dan prihajajo novi begunci
Jesenice, 1. februarja - Poleg »uradnih« beguncev, ki jih je na Jesenicah 1.447, se na Centru za socialno delo srečujejo s številnimi problemi, ki jih imajo begunci brez statusa. Več sto beguncev ni upravičenih do zdravstvenih storitev. Hud »pritisk« na Zdravstveni dom in bolnišnico, kjer rešujejo le življenjsko nujne primere.
Čeprav Slovenija ne sprejema več beguncev, je vendarle očitno, da še vedno prihajajo«v kar lepem številu. Če so minuli teden samo na Jesenicah zabeležili, da se je v sedmih dneh število beguncev v občini povečalo za okoli 30, potem je jasno, da še kako ilegalno prestopajo slovensko - hrvaško mejo. Malo je namreč verjetno, da bi na Jesenice prihajali iz drugih slovenskih krajev.
Pri Centru za socialno delo, kjer se poleg Rdečega križa najbolj ukvarjajo z begunci in njihovimi problemi, so že novembra lani odprli zanje posvetovalnico. Ob sredah popoldne jo na Centru vodi mlada sociologinja Mojca Mišic, ki begunsko problematiko spremlja že od vsega začetka in jo dobro pozna. Mojca Mišičeva pravi :
»Na Jesenicah imamo 1.447 beguncev, ki imajo status begunca, kar 755 pa je takih, ki statusa begunca nimajo, »ilegalcev« pa je iz dneva v dan več. V začetku, ko smo posvetovalnico odprli, je bilo malo zanimanja, potem se je razvedelo in vsako sredo se oglasi kar precej beguncev, ki imajo razne probleme.
Med njimi so seveda najhujši zdravstveni problemi. Če je toliko beguncev v občini, potem je »pritisk« na Zdravstveni dom ali na bolnišnico kar precejšen. Begunci bodisi nimajo denarja, da bi plačevali zdravstvene storitve ali zdravila, še najhuje pa je tistim, ki nimajo statusa begunca. V Zdravstveni dom ali v bolnišnico sprejmejo brezplačno le življenjsko nujne primere, o tem, kaj je življenjsko nujno, pa odločajo sami zdravniki. Zelo težko je, ker je vse ostale zdravstvene storitve treba plačatr, saj nekateri resnično nimajo denarja.
Begunci so že pravo in hudo breme družinam, ki so jih sprejele v stanovanja. Nekateri izražajo željo, da bi se odselili in nastanili v begunskih centrih, a spet smo pri problemu: v centrih se nastaniti ne morejo, če nimajo begunskega statusa.
So primeri, ko žene iščejo zvezo za možmi. Iz koncentracijskih taborišč v Bosni je mednarodni Rdeči križ poslal može po vseh evropskih državah, žene, ki bivajo na Jesenicah, pa bi rade odpotovale za njimi. Zdaj mednarodne humanitarne ustanove že zbirajo podatke, da bi razseljene družine navezale stike in zaživele skupaj.
Nekateri prihajajo tudi z željo, da bi obiskali sorodnike na Hrvaškem, a dovolilnice dobijo v zares redkih in izjemnih primerih.
Vsi begunci so upravičeni do paketov, ki jih večkrat na teden deli občinska organizacija Rdečega križa. Na Centru za socialno delo smo enkrat že obiskali in popisali vse begunce, ki bivajo pri znancih in sorodnikih, tako da bi dobili točne podatke in jih uporabili tudi za delitev paketov in druge pomoči. A očitno se stanje precej spreminja, zato se zdaj pripravljamo, da bomo skupaj z Rdečim križem tak popis ponovili.«• D. Sedej
Krvodajalska akcija na Jesenicah
Konec tedna, 4. in 5. februarja, bo na Jesenicah krvodajalska akcija. Odvzemi krvi bodo od 7. do 13. ure v Domu TVD Partizan. Občinska organizacija Rdečega križa vabi vse, ki želijo pomagati sočloveku, da na ta način izkažejo svojo humanost.
V javnih delih že blizu 400 brezposelnih
Kranj, februarja - Javna dela so le ena od socialnih varovalk, ki blažijo najhujše pretrese brezposelnosti. Po podatkih območne enote Zavoda za zaposlovanje v Kranju so na razpis izvršni sveti gorenjskih občin doslej prijavili že 60 programov javnih del. V njih bo imelo delo 383 udeležencev.
Največ javnih del je prijavila radovljiška občina, 17, v katerih bo dela za 124 brezposelnih. Na Jesenicah in v Škofji Loki imajo v načrtu po 14 programov javnih del, in sicer za 80 ljudi na Jesenicah in za 97 v Škofji Loki. V Kranju bo v 8 programih javnih del delalo 53 brezposelnih, Tržič pa ima v 7 programih dela za 29 ljudi. Poleg zaslužka je za udeležence v javnih delih pomebno tudi ohranjanje delovne kondicije, kar je važno zlasti pri tistih, ki so že dlje časa brez dela. • D. Z.
STOLPEC ZA UPOKOJENCE
Na kurentovanje - Društvo upokojencev Žabnica vabi v nedeljo, 21. februarja, na izlet na Ptuj, kjer se bodo udeležili slovite pustne prireditve s plesom kurentov, folklornimi plesi in pustno povorko. Odhod bo ob 7. uri, z vseh avtobusnih postaj od Stražišča do Form. Prijave sprejemajo vsi poverjeniki na območju treh Bitenj (30 udeležencev) in Žabnice (19 udeležencev).
Slovenski kulturni praznik pri upokojencih - Kulturna sekcija pri Društvu upokojencev Kranj prireja v torek, 9. februarja, ob 16. uri, v društvenih prostorih Prešernov dan. Kulturni program ob slovenskem kulturnem prazniku bodo nadaljevali z družabnim srečanjem.
In še enkrat kurentovanje - Na Ptuj se bodo za pusta podali tudi kranjski upokojenci, in sicer v nedeljo, 21. februarja. Odpeljali se bodo ob 1. uri izpred kina Center v Kranju. Prijave sprejemajo v Društvu upokojencev Kranj, Tomšičeva 4, vsak ponedeljek, sredo in petek dopoldne.
Radovljiški upokojenci vabijo k sodelovanju - Na januarski seji
izvršnega odbora Društva upokojencev Radovljica pod vodstvom Stanka Adama so že sprejeli program dejavnosti društva za letos. Delovni program je hkrati vabilo k sodelovanju za tiste upokojence, ki se želijo vključiti v aktivno življenje. Informacije so na voljo v društveni pisarni na Ljubljanski 4 v Radovljici.
ZAVOD ZA ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE SLOVENIJE OBMOČNA ENOTA KRANJ
OBVESTILO UPOKOJENCEM
Vabimo vse upokojence, ki so obvezno zdravstveno zavarovani pri našem Zavodu, naj se zaradi preregistracije zdravstvenih izkaznic oglasijo v naši enoti na Stari cesti 11, vsak dan od 8. do 13. in v sredo od 8. do 16. ure. S seboj naj imajo: zdravstveno izkaznico, osebno izkaznico, potrdilo o državljanstvu in zadnji odrezek o prejeti pokojnini.
KULTURA
ureja: lea mencinger
KULTURNI KOLEDAR
KRANJ - V galeriji Prešernove hiše razstavlja Franc Berčič-Ber-ko. V galeriji Mestne hiše je na ogled razstava slik in kipov akad. slikarja Janeza Ravnika.
JESENICE - V razstavnem salonu Dolik je odprta razstava slik Skendera Bajrovica.
BLED - V hotelu Astoria razstavlja akrilna platna Bernarda Šmid iz Lesc.
BEGUNJE - V galeriji Avsenik razstavlja fotografije Tikomir Pinter.
RADOVLJICA - V fotogaleriji Pasaža radovljiške graščine je na ogled prvi del klubske razstave fotografij Foto kino kluba Radovljica.
ŠKOFJA LOKA - Zbirke Loškega muzeja so odprte samo ob sobotah in nedeljah od 9. do 17. ure. Med tednom je možen ogled po poprejšnjem dogovoru na upravi Muzeja. Ob sobotah in nedeljah je na ogled tudi obnovljena bandera kovaškega ceha v cehovski zbirki. Za skupine po predhodni najavi predvajajo video kasete o zbirkah Loškega muzeja v ogrevanem prostoru pedagoške delavnice. V galeriji Ivana Groharja razstavlja slike Gigo de Brea. V galeriji Fara razstavlja Marjana Šegula.
LJUBLJANA - V mali galeriji Moderne galerije razstavlja Roman Makse. V četrtek, 4. februarja, ob 18. uri bodo v Moderni galeriji odprli razstavo Alberta Burrija.
PRIREDITVE TEGA TEDNA
KRANJ: GLEDALIŠČE - V Prešernovem gledališču bodo danes, v torek, ob 16.30 ponovili mucical za mlade MI SE PA NE DAMO Milana Dekleve - za OŠ Železniki in izven. V soboto, 6. februarja, ob 19.30 bodo ponovili komedijo ZBEŽI OD ŽENE. Predstava je razprodana. V soboto, 13. februarja, bodo ponovili dramo Henrika Ibsena NORA - za izven in konto.
KRANJ: razstava - V kavarni galeriji Pungert odpirajo danes, v torek, ob 20. uri razstavo unikatne keramike Ljuba Blagotin-ška.
JESENICE: RAZSTAVA - V galeriji Kosove graščine bodo danes, v torek, ob 18. uri odprli razstavo z naslovom Ilustracije Prešernovih pesmi in knjižna oprema Prešernovih poezij.
KRANJ: LUTKOVNI ČETRTEK - V gradu Kieselstein, v Lutkovnem gledališču Cveta Severja bo v četrtek, 4. februarja, ob 16.30 in ob 17.30 gostovalo lutkovno gledališče Papilu s predstavo Potep.
ŠKOFJA LOKA: DAN ODPRTIH VRAT - V četrtek, 4. februarja, bo v knjižnici I. Tavčarja Foto klub A. Ažbe predstavil diapozitive na temo Na lepo modri Donavi. V petek, 5. februarja, pa bo knjižnica v čast praznika imela dan odprtih vrat. Bralci - zamudniki lahko tega dne brez zamudnine vrnejo knjige. Ob 19. uri pa bodo v galeriji ZKO-Knjižnica odprli razstavo ilustracij Petre Čeme na haiku poezijo Slavka Kvasa. Na večeru sodelujeta oba avtorja, poezijo bere Jure Franko.
ŠKOFJA LOKA: PREDSTAVA - V dvorani Loškega odra bodo danes, v torek, in v četrtek, 4. februarja, ponovili predstavo Marjetica in zmaj. Danes je predstava za OS D. Jenko Cerklje, v četrtek pa za WO Škofja Loka.
LJUBLJANA: LITERARNI VEČER - V Štihovi dvorani Cankarjevega doma bo v četrtek, 4. februarja, ob 19. uri literarni večer Društva slovenskih pisateljev. Ob kulturnem prazniku bodo odlomke iz svojih del brali Nevin Birsa, Ervin Fritz, Alojz Ihan, Matjaž Kocbek, Marko Kravos, Andrej Medved, Vida Mokrin-Pauer, Boris A. Novak, Iztok Osojnik, Denis Poniž, Ada Škerl, Milan Vincentič in Ivo Volarič.
RADOVLJICA: VEČER EVERGREENOV - V dvoranici radovljiške knjižnice bo danes, v torek, ob 19.30 večer evergre-enov s pianistko Ano Pogačar, sicer študentko arhitekture, in violinistom Janezom Klobčarjem, pedagogom Glasbene šole Kamnik.
ŠKOFJELOŠKI MAGISTRALE
Škofja Loka- V petek, 5. februarja, popoldne pripravljajo v Škofji Loki celo vrsto prireditev v čast kulturnega praznika, vse skupaj pa so povezali pod naslov Škofjeloški magistrale.
Začelo se bo popoldne ob 16.30 v atriju Starega farovža na Mestnem trgu, zaključilo pa v kapeli Puštalskega gradu. Neke vrste kulturni maraton bodo začeli s fanfarami Pihalnega orkestra Škofja Loka, nadaljevali s triom flavtistk Kavčič-Hawlina-Čade ter nastopom bratov Uroš in Domen Rakovec s kitaro in sintesizerjem. Pridružili pa se jim bodo še kvartet Spev, Škofjeloški oktet in Komorni pevski zbor Loka ter instrumentalisti Glasbene šole Škofja Loka. Na prireditvi, ki jo pripravljata Zveza kulturnih organizacij Škofja Loka in Glasbena šola Škofja Loka, bodo nastopili tudi Ajda Balderman, Nejc Bernard, Agata Trojar, Rudi Bernik, Boštjan Berčič in Neža Mau-rer. Mladi loški gimnazijci pa se bodo predstavili z enodejan-ko Brbotajoči psihohonder Domija Vrezca. Škofjeloški magistrale se bo ob 19. uri zaključil v kapeli Puštalskega gradu s koncertom Miloša Mlejnika, violončelo, in Janka Šetinca, klavir, ter razstavo fotografij Tomaža I. umira.
KULTURNI VEČER
Žiri - V petek, 5. februarja, ob 18. uri bo v mali dvorani - galeriji Svobode kulturni večer, ki ga ob slovenskem kulturnem prazniku prirejajo Krajevna skupnost Žiri, uredništvo revne Zirovski občasnik, DPD Svoboda Žiri in Muzejsko društvo Žiri. Na prireditev so povabili prof. Sama Bevka, ravnatelja Mestnega muzeja v Idriji, ki bo imel predavanje z diapozitivi in naslovom Srečanje s kulturno dediščino na Idrijskem. S tem predavanjem želijo tudi v Žireh posnemati večere, kot so Muzejski v Idriji in Blaznikovi v Škofji Loki. Predavanje in tudi skorajšnja razstava akad. slikarja Rafaela Terpina iz Idrije sodi v okvir sodelovanja Žirov s kulturniki iz sosednje Idrije, kjer so lani gostovali kulturni delavci iz Žirov.
Plesna predstava Homo (Človek)
PLES MED GLASBO IN
TEKSTOM
Kranj - Tisti, ki se bolj zanimajo za plesne predstave, so morda predstavo Homo (Človek), ki je nastala v koprodukciji Plesnega gledališča Kranj in Lutkovnega gledališča Ljubljana, že videli na Dnevih plesa 93 v začetku januarja v Ljubljani. Zdaj se je avtorica tega plesnega projekta Mateja Puhar odločila, da s skupino dvanajstih plesalcev nastopi tudi v Kranju in sicer v ponedeljek, 8. februarja, ob
20. uri v Prešernovem gledališču.
Za kakšno predstavo gre? V uvodu zloženke, ki spremlja predstavo, je avtorica zapisala: "Ker me je vedno bolj zanimal 'performing art' kot ples sam po sebi, sem se odločila prikazati skozi scenarije, ki ga nudi izbrana pop glasba, spekter človeške duše. Predstava je bazičen prikaz nihanja med dobrim in zlim v človeku, posredno pa je popoln čustveni produkt pod vplivom vojne na Balkanu in naraščajočega rasizma v svetu. Samo ime Homo je vzeto iz naslova pesniške zbirke slovenskega ekspresioni-sta Antona Podbevška. Kot besedni umetnik je zelo barvit in podaja atmosfere v zelo dadai-stičnem smislu, njegovi teksti pa so uporabljeni v čistem gibalnem materialu. Kot koreograf se namreč ukvarjam s tran-slacijo tekstov v fizično, zame je gib, gestikulacija ples, saj prevod teksta s tolikšno mero ekspresivnosti zavzame že popolnoma drugo dimenzijo vizualnega doživljanja, kot je tekst sam..." Predstava sama je nastajala pol leta, v skupino pa je Puharjeva povabila plesalce skupine Nova, ki že vrsto let obstaja pri Plesnem gledališču Kranj, zdelo pa se ji je potreb-
no, da med te plesalce z znanjem in izkušnjami, povabi še nekaj čistih novincev. Tako nastala skupina si je nadela tudi novo ime Fine young animals, kar pa je tudi ime angleške pop skupine, katere glasbo med drugim uporabljajo v predstavi. Med ostalimi ustvarjalci predstave se pojavljajo Vesna
REVIJA SLAVA TONETU PRETNARJU
Slava posveča celotno 2. številko svojega VI. letnika našemu lani preminulemu tržiškemu rojaku dr. Tonetu Pretnarju.
V svojem podnaslovu je Slava označena kot občasni organ debatnega krožka slavistov Filozofske fakultete v Ljubljani. Ta nekam ovinkasta označitev verjetno ustreza bolj internemu in študijskemu značaju revije. Vendar si je to mogoče razlagati tudi kot v izogib morebitnim zunanjim zahtevam ali pritiskom, najsi ideoloških, najsi stanovskih vmešavanj v delo krožka. In to zna biti tudi označitev položaja, kakršen naj bi bil v času osamosvojitve Slovenije izpod Enoslavije in Enoideologije čimprej presežen.
K značaju Slave potemtakem sodi tudi neka vnanja, po sili razmer igrana skromnost in iz te igrivosti tudi določena šegavost. Ta se ne zadržuje samo na obodu revije. Rada poseže tudi v njeno notranjost, na njene vsebinske strani, kakor da bi se revija nekako opravičevala za svoje številne tehtne in seriozne znanstvene prispevke mnogih avtorjev, recimo Vlada Nartnika, Marka Juva-na, Mirana Hladnika, Albince Lipovec, Bože Krakar - Vogel, Sil-vije Borovnik pa Toneta Pretnarja in še mnogih drugih, češ ne nam zamerit, ker smo tako resni, saj se tudi hecamo.
K takšnemu značaju revije je gotovo veliko pripomogel ravno Tone Pretnar. Bil je pisec mnogih strogo znanstvenih del iz verzologije in teorije pesniškega jezika. Ni se samo zapiral v svoj delovni kabinet, kjer bi bil obdan le s predmetom svojih proučevanj in drugim, s čimer vse se je ukvarjal. Vedno je skrbel tudi za živi stik z ljudmi, kjerkoli je že bil. Tudi takšna svoja razmerja je znal spremijati v svojo ustvarjalnico. Seveda na različnih ravneh. Ali kot profesor med svojimi strokovnimi sodelavci in študenti, ali kot organizator in sooblikovalec mnogih literarnih prireditev v njegovem Tržiču, ali pogosto kot pisec priložnostnih grafoma-nij, kot je sam označeval svoje pesnikovalstvo.
Nemara je Tone Pretnar na ta način vzpostavljal v sebi ravnovesje med tistim asketizmom, kakršnega je od njega terjalo njegovo znanstveno delo pa teža življenja in usoda, za katero se zdi, da je še posebej prežala nanj s svojimi prenaglimi sklepi. Takšno uravnovešanje se sicer kaže kot neka duhovna in tudi biološka nujnost. In kaj kmalu se prevesi kar v osebni stil, ta pa se je pri Pretnarju razodeval z nenavadno plemenitostjo njegovih manir in njegovega iskrivega duha.
Vse to nam razodene Slava v obilni meri. Gre za zbornik, ki vsebuje čez petdeset zbranih prispevkov zapisanih ob koncu zemeljske poti Toneta Pretnarja. Oglasili so se mnogi njegovi prijatelji in sodelavci iz slavističnih in drugih kulturnih okolij, v katerih je Pretnar za življenja deloval - iz obeh njegovih domovin, Slovenije in Poljske ter od drugod. To je le prvo izmed podjetij zasnovanih na njegovem življenju in delu. V prevodu je njegova poljska disertacija. Urejajo njegove verzološke razprave. Med prvimi naj bi izšli njegovi številni prevodi, ki so zdaj še po raznih časopisih, in četrti zvezek njegovih grafomanij. Zanje so uredniki Slave zapisali, kar je obenem zelo važen napotek bralcem:
"Čeprav je kaj v njih prav pesniškega, se izrazu grafomanije ne bomo odpovedali. Tone Pretnar pesnik bi bil le eden izmed mnogih pesnikov na Slovenskem, Tone Pretnar grafoman pa je edini in prvi slovenski grafoman. Prosimo vse lastnike Pretnarjevih rokopisov, naj jih v naslednjih dneh kar najlepše prekopirane posredujejo Anki Solner - Perdih v knjižnico na slavistiki."
F. Zagoričnik
Petrešin - scena, Vanja Miloše-vič - Berlič - kostumi, Alja Sušnik - šminka, fotooprema Dejan Habicht, snemanje glasbe Nikolaj Koželj.
"Sploh je glasba v perfor-mance stilu, s katerim se ukvarjam, nekaj posebnega. Spremna glasba je namreč pop glasba, zato seveda lahko v predstavi sodelujejo tudi plesalci, ki sem jih našla na plesiščih K4, v Delavskem domu in še kje. Moram reči, da so se lepo ujeli med mojo plesno skupino šola-nih plesalcev. Zdi se mi, da sem lahko dokaj srečno združila performing art in moderni ples. Nastaja nov stil predstav in škoda, če ne bi bili pri nas na tekočem z vsem, kar se pojavlja v svetu. Res pa je, da se pri nas tako imenovani performan-ce še ni uveljavil."
Mateja Puhar se je lani vrnila v Kranj po treh letih šolanja na amsterdamski Visoki šoli za umetnost na oddelku Šola za nov plesni razvoj, kjer se je izpopolnjevala v postmoderni plesni tehniki in performing ar-tu. V kratkih počitniških obdobjih se je vedno vračala domov, da bi naredila predstavo ali pa je tako kot lani poučevala plesne tehnike v Poletni plesni šoli.
"Pri nas performance art še ni uveljavljen, posamezni po-
skusi so sicer bili tako v Plesnem teatru Ljubljana, včasih v strogem teatrskem smislu kaj podobjega uporabi tudi Gledališče Ane Monro. V Plesnem teatru Ljubljana so večino teh performancev delali s tujimi koreografi, kot so bili Cis Bier-nix in drugi. Da se tega pri nas tako malo pojavlja, je razlog v tem, da je zelo malo manjših gledališč, ki so na splošno bolj odprta in dovzetna za nove trende, medtem kot je v velika gledališča težko prodreti. Če bi imeli v Sloveniji trideset malih gledališč, kot jih ima na primer mesto New York (brez velikih seveda), potem bi se lahko novejše smeri hitreje uveljavljale. Tako pa je samo KUD France Prešeren v Ljubljani, ki ima na široko odprta vrata za vse novo tudi pri nas, veliko premalo. Če pa bodo seveda možnosti kaj večje tudi za neodvisne produkcije, potem bi bila slika lahko kmalu drugačna."
Ker Matejo Puhar zanima gib v funkciji plesa in teatra, je seveda razumljivo, da se tako kot pri večini prejšnjih, tudi V svoji novi predstavi pojavlja obenem kot plesalka in kot ko-reografinja. V novo predstavo je vnesla nekaj svežih prijemov, saj v plesno predstavo dovoljuje tolikšen "vdor" gledališča, da je prepletenost plesnega giba, obrazne mimike, svetlobnih in zvočnih učinkov, poleg posebnega poudarka na kostumografiji - skratka performance na pohodu. Puharjeva se zdaj pripravlja že na nov plesni projekt, tokrat bo pou; darek na prostoru, saj naj bi predstava nastala v prostorih bazena enega od ljubljanskih hotelov. Rojena pa je tudi še zamisel za novo predstavo z naslovom Hej, Joe, za katero bodo sredstva tako kot že za prejšnje predstave prispevali sponzorji - in morda še kaj-Predvsem pa bo skušala s svojo skupino "mladih živalic" predstavljati novo plesno dogajanje tudi na prireditvah negledali-škega značaja. K temu jih je spodbudil odmev na nastope v ljubljanskem K4, ki je pač mesto, kjer se pojavlja vse novo, posebno, izjemno - tudi na področju plesa. • Lea Mencinger, foto: Gorazd Šinik
Galerija Ivana Groharja
PROSTOR - ČAS ■ STVAR
Gigo de Brea rojen leta 1963, živi in dela v Novi Gorici, leta 1989 je diplomiral na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost. Razstavlja velika platna - zaprto vesolje njegovega lastnega misterija. Kapljanje, nedokončane oblike, nakopičen material so V nenehnem iskanju "liričnosti" prehoda k bogati slikovitosti obilja in brezskrbnosti.
Material in izražene poteze so etnografski karakter, prostor in čas estetskega dela. Ruševine in spomini na arheološka odkritja, davno izginuli svetovi, združenje preteklih in sedanjih mitov, teme vseh kultur.
Slike so znak, pisava ali pa ne predstavljajo čisto nič. Izgorelo nebo, strnjena lava, od tisočih nesmiselnih smrti raztrganino. Katastrofa se nahaja v območju meja vidnega. Vidno je izraženo s silo manjkajočega, odtrganega, razkritega. Lupina (slika, platno) se razpre in pokaže svojo notranjost. Barve in oblike so premikajoča se ognjevitost. Oblike so geste preoblečene v barve. Ideje se naselijo v umetniški objekt in postanejo resnična dela umetnosti. To ni več figurativno niti geometrično abstraktno slikarstvo.
Slike so romantične in nerealistične, utopične, imajo vedno manj opravka s svetom, obračajo se navznoter. Izražajo občutenje in strasti, izrazno sredstvo je zgradna, material, struktura, globina, slikarska kvaliteta..., za njih govorijo pojmi, kontemplacija, gibanje, vizija.
"Slikarstvo je oboje, samostalnik in glagol." Sprejemamo ga, kolikor ga razumemo skozi oblike že znanih stvari, s katerimi ga kontroliramo in povezujemo preko naše glavne predstave, ideje.
"Videnje oziroma resnica sta človeški iznajdbi. Razlikujejo se načini teženja k resnici." Polona Hafner
GOSPODARSTVO
ureja: marija volčjak
Kranjskogorski hotelirji so že tretje leto v težavah
Zima brez snega - povsod sama izguba
Kranjska Gora, 1. februarja - Kranjskogorski hoteli so več ali manj prazni. Čimprej bi morali umetno zasnežiti tudi kranjskogorska smučišča. Za domače goste so hoteli predragi, tujce pa še vedno odvrača bližina vojne n& Balkanu. Precejšen problem: kvaliteten gostinski kader.
Če januarja in februarja v Kranjski Gori ni snega, se tako zicničarjem kot hotelirjem in zasebnikom slabo piše. In letos Je bilo snega le za vzorec, z iz-if010 umetno zasneženih pod-korenškjh smučišč, kar pa je za Pričakovani zimski tujski in domači turizem premalo. Kranjskogorskim žičničarjem še ni uspelo, da bi z napravami za Umetni sneg poleg poligona v Podkorenu opremili tudi druga smučišča, kajti investicija je izjemno draga. Če bi hoteli izrazu turistične zmogljivosti kranjskogorskih smučišč, bi nuJno morali zasnežiti vsaj 80 °dstotkov smučarskih terenov, zagotoviti bi bilo potrebno do-v°lj velike količine komprimi-ranega zraka in ohlajene vode, đa. bi bilo mogoče ob klimatskih razmerah kar najhitreje zasnežiti smučišča. Po zasnovi zasneževalnega sistema Kranjska Gora - Podkoren naj bi porezali zasneževanje vseh smu-Cl§Č s centralnim razvodom od energetske postaje, ki naj bi jo Postavili sredi sistema, i .Najprimernejša lokacija bi Prta med garažami za teptalce
spodnjo postajo sedežnice jrtranc, kjer je ves objekt lahko vkopan, dostop pa s stare Ceste. Do energetske postaje *jaJ bi napeljali elektriko in vo-do iz zajetij, od tu pa naj bi bil speljan en krak cevovodov na kranjskogorska smučišča, drugi P? proti Podkorenu. Vodo naj bl zajeli iz hudournika Pišnice P°d jezom pri hotelu Lek iz Sa-Ve in pri sotočju z Rojco.
Načrt bi že uresničili, če bi lahko dobili denar in posojila.
Naložba je namreč vredna kar 18 milijonov nemških mark, posojila pa so za Žičnice Kranjska Gora občutno predraga.
Medtem ko bodo žičničarji beležili hudo izgubo, če jim ne bo pomagala vlada in jim med drugim odobrila odpis davkov in prispevkov, se zaradi hudega izpada turističnega prometa obetajo rdeče številke v bilanci tudi kranjskogorskim hotelirjem. Nekoliko bolje gre večjim zasebnikom, saj je ob petkih in sobotah v manjših penzionih z dobro hrano in pijačo dovolj sosednjih Italijanov in Avstrijcev. Najbolje pa gre v Kranjski Gori seveda igralnici Casino -obisk v igralnici sploh ne presahne...
Kako ocenjujejo sezono nekateri kranjskogorski hotelirji?
Božo Resman, direktor hotelov Gorenjka Kranjska Gora pravi:
»Začetek letošnje zimske sezone je bil v Kranjski Gori prav obetaven, saj je bilo okoli božiča in novega leta izjemen obisk tako domačih gostov kot sosednjih Italijanov. A januarja se je Kranjska Gora zaradi pomanjkanja snega izpraznila: sneg je zaradi visokih temperatur skop-nel, gostje so odhajali in odpovedovali rezervacije za zimske počitnice. Vendar pa so bile tudi v tem času temperature nekaj dni tako nizke, da bi se dalo umetno zasnežiti smučišča. Če žičničarji pričakujejo, da bi v dograditev žičnic vlagali hotelirji v kraju, pričakujejo preveč: žičnice so samostojna firma in sami si morajo znati prislužiti
dohodek. Če snega ni, ni denarja za nikogar: ne za hotelirje in ne za žičnice. Kljub vsemu pa pričakujemo dobro letno sezono, ki je v Kranjski Gori po obisku še vedno enakovredna zimski. Poleti prihajajo Italijani, Nizozemci, svoj obisk najavljajo tudi angleški gostje, ki jih je bilo v sezonah pred slovensko vojno v Kranjski Gori kar veliko.«
Borut Perovšek, direktor hotelov Kompas Kranjska Gora:
»Na žalost se ponovno srečujemo z zeleno zimo. Hotelirstvo v Sloveniji že tretje leto ne ustvarja nobene akumulacije, kar je ob izpadu skoraj tri četrtine tujih gostov popolnoma jasno. Kljub nizkim temperaturam januarja se zgodba o umetnem zasneževanju kranjskogorskih smučišč vleče kot jara kača: pametni ga naredijo, ostali pa pač čakajo na občino, vlado ali na ljubega boga. Treba bo razmišljati tržno: kdor lahko preživi, lahko dobi tudi ustrezne kredite, absurdno pa je razmišljati o kakršnihkoli podarjenih tolarjih. Obeti tudi za poletno sezono niso spodbudni: tujci se odločajo za atraktivne destinacije, ve-
Pharova pomoč malemu gospodarstvu
Nekateri pričakovali denar, dobili pa nasvet
Gorenjce najbolj zanima to, kakšni bodo konkretni učinki svetovanja in Usposabljanja.
Kranj, 30. januarja - Komisija Evropske skupnosti je v okviru programa Phare odobrila 650 tisoč ecujev tudi za tehnično pomoč malemu gospodarstvu Slovenije. Ministrstvo za malo gospodarstvo je še v času Peterletove vlade za Poskusno regijo izbralo Gorenjsko, ki podjetniško nekoliko zaostaja za ostalimi deli Slovenije. Kaj si o pomoči mislijo "občinski možje", podjetniki, obrtniki...?
Janez Pretnar (Obrtna zbornica Radovljica):
_ Ko so v javnost prišle prve novice o tem, da Je Evropska skupnost v okviru programa Phare odobrila pomoč Sloveniji, so mnogi Pričakovali konkretno finančno pomoč v °bliki posojil ali sofinanciranja. Kasneje, ko srno dobili že nekaj več podatkov, se je izkazalo, da so takšna pričakovanja nerealna. Čeprav so mnenja o tovrstni pomoči različna, Pa se mi zdi, da je dobrodošla in da Gorenjska s tem nima česa izgubiti; lahko pa veliko Pridobi. Veliko ljudi že zdaj podjetniško razmišlja (le redki gredo brezglavo v posel), vendar pa je pomembno, da se podjetništvo še naprej širi in krepi, da izobraževanje zajame-tudi čimveč gorenjskih podjetnikov in da se ludi slovensko malo gospodarstvo vključi v evropsko podjetniško informacijsko mrežo." Darja Radič (Občina Jesenice): "Pomoč, ki jo Pričakujemo v okviru programa Phare, bo le dopolnjevala tisto, kar smo v občini že storili Za spodbujanje podjetništva. Oblikovali smo Podjetniško-informacijski center, pripravljamo se na ustanovitev agencije itd. Pomemb-n° se mi zdi tudi to, da bo Slovenija, z njo pa jtidi Gorenjska, dobila strategijo razvoja ma-'ega gospodarstva in da bodo v okviru programa Phare podjetnike usposabljali tudi za konkretno sodelovanje s tujimi poslovnimi Partnerji oz. podjetniki. Letos bo malo gospodarstvo v okviru programa Phare dobilo 'e tehnično pomoč, medtem ko je v prihodnosti za projekte, ki naj bi jih pripravili letos, Pričakovati tudi nekaj denarne pomoči." Peter Hawlina, predsednik škofjeloške občinske skupščine: "V občini se želimo na sodelo-
Fondacija Phare bo prek svetovalnega podjetja KSA, kije bilo izbrano med šestimi ponudniki na mednarodnem natečaju, pomagala slovenskemu gospodarstvu tudi pri preobrazbi tekstilne industrije. Svetovalci KSA (gre za podjetje s predstavništvi v ZDA, v evropskih državah in na Daljnem vzhodu, ki se ukvajja predvsem s svetovanjem v tekstilni industirji) bodo poskušali ugotoviti, kako konkurenčna so slovenska tekstilna podjetja, kaj storiti, da bodo postala dobičkonosna, in kako naj jim pri tem pomaga država. V prvo fazo naj bi vključili 28 tekstilnih podjetij, v drugi pa naj bi izmed teh izbrali deset podjetij, za katera pa bodo pripravili podrobnejšo dolgoročno strategijo.
vanje v okviru Pharove tehnične pomoči čimbolj pripraviti in se še bolj seznaniti z vsebino projekta, s konkretno pomočjo in tudi s tem, kaj bo občina pridobila v letu dni, kolikor naj bi trajala prva stopnja projekta. O tem smo sicer precej slišali na nedavnem srečanju na Bledu, vendar bi radi še pred začetkom uresničevanja programa zvedeli kaj več, pridobili mnenje nekaterih pomembnejših škofjeloških podjetnikov in obrtnikov in tudi razmejili obveznosti med občino, obrtno zbornico, podjetniki in ostalimi, ki bodo sodelovali v tem projektu. Čeprav se v takšnih in podobnih projektih vseh pričakovanih rezultatov ne da natančno izmeriti, pa bi v občini tudi zaradi podobnih projektov, ki so veliko obljubljali, radi bolj natančno vedeli za konkretne rezultate."
Ratomir Kafol, direktor radovljiške Almire:
"Od Pharove pomoči malemu gospodarstvu v Almiri ne pričakujemo ničesar; vemo le to, da je vlak peljal mimo nas in da nismo med tistimi podjetji, ki so jih na republiški ravni izbrali za sodelovanje v projektu. O vsem skupaj smo tudi slabo seznanjeni. Govori se o različnih oblikah Pharove pomoči, tudi o posojilih, ki pa jih Almira zaradi prevelike zadolženosti ne bi mogla najeti." • C. Zaplo-tnik
činoma v prekomorskih deželah. Naš največji omejevalni dejavnik je grozeča bližina vojne na Balkanu. Cene? Tržnih cen ne dosegamo. Če stane polpenzion za štiričlansko družino 260 nemških mark, se pri toliko nezaposlenih lahko vprašamo, koliko Slovencev si tak dopust sploh lahko privošči? Ob tem pa je nelogično tudi to, da stane polpenzion v hotelu manj kot dve buteljki vina v dobrem lokalu! Največji problem pa bodo kvalitetni gostinski kadri, zahvaljujoč našemu nekdanjemu šolskemu sistemu, iz katerega gostinci niso nič odnesli. V Kompasu smo v zadnjih dveh letih sicer zmanjšali število zaposlenih za 45 odstotkov.«
Andreja Malenšek, vodja prodaje v hotelu Lek pravi:
»Moram reči, da smo s sezono še kar zadovoljni, saj imamo poleg domačih gostov tudi precej tujih, v hotelu potekajo razni seminarji. K nam prihaja pozimi in predvsem poleti precej stalnih domačih in tujih gostov. Veliko pričakujemo od adaptacije dela hotela, kjer naj bi obnovili več sob in tako zadovoljili vedno bolj zahtevne goste. Seveda pa je sezona precej odvisna od snega, saj je neprijetno, če se morajo na smučanje voziti v sosednji Podklošter (Arnoldstein) ali druge kraje. Kranjska Gora nujno potrebuje vsaj pokrito umetno drsališče.
Vendar smo veseli, da za čas šolskih počitnic sploh ni bilo veliko odpovedi. Zaposlene v Leku od dopustovanja v Kranjski Gori ni odvrnilo to, da v kraju ni zadosti snega - prišli bodo, kot tudi poleti pričakujemo individualne in agencijske tuje goste, predvsem tiste, ki se v Lek vedno znova vračajo.« • D. Sedej
Največji naložbi v loški občini
Livarna in zdravstveni dom
Škofja Loka, 1. februarja - Med gospodarskimi naložbami je letos v škofjeloški občini "najtežja" livarna, ki jo gradi zasebno podjetje Difa.
Podjetje, ki je zraslo iz livarske delavnice Petra Ažmana, bo v nov proizvodno-poslovni objekt vložilo 31,5 milijona tolarjev. Gradnjo je prevzelo domače SGP Tehnik, ki mora izročiti ključe do 15. maja. Lokacijo za livarno so po poprejšnjih neuspelih pogovorih z nekaterimi loškimi tovarnami na Trati našli pri Gorenjski predilnici. Sekretar občinskega sekretariata za družbeni razvoj Tone Jenko pravi, da gre za sodobno, ekološko nesporno proizvodnjo, ki ekološko osveščenim krajanom Trate ne bo obremenjevala okolja.
Sicer pa je največja letošnja naložba v loški občini gradnja nove zdravstvene postaje v Ži-reh. Iz občinskega proračuna bo šlo za stavbo okroglo 50 milijonov tolarjev. Gradnje, tako gospodarske kot družbene, so v današnjih časih prave bele vrane, zato imata omenjeni dve za škofjeloško območje še toliko večji pomen. • H. J.
600 železarjev ogorčeno protestira:
Evropski delovni čas, plače pa »balkanske«
Jesenice, 1. februarja - Hud protest sindikatov in delavcev Železarne ob prehodu na novi delovni čas. Ni pravih ekonomskih utemeljitev. V Plamenu in Verigi o tem sploh še nič ne vedo. •
Januarja so v jeseniški Železarni razmišljali o kar treh variantah delovnega časa. Po pni naj bi vsi delavci dopoldanske izmene delali od 7.30 ure do 17. ure s polurno prekinitvijo, po drugi naj bi bili v tem času zaposleni samo delavci v administraciji in vsi, ki zasedajo delovna mesta »nad delovodjem«, tretja varianta, ki so jo uveljavili zdaj in naleteli na hudo ogorčenje, pa je naslednja: delovni čas od 7.30 ure do 16. ure s polurno prekinitvijo za malico.
Vodstvo utemeljuje odločitev s »slabšimi tržnimi razmerami, ki zahtevajo nove tržne prijeme«. Prepričano je, da je to eden od »kriterijev za izbiro najprimernejših delavcev, saj naj bi ostali taki, ki poleg strokovnosti čutijo tudi lojalnost kolektivu«.
Pravih ekonomskih utemeljitev, zaradi katerih bi bilo smiselno uvesti nov delovni čas, ni. Lojalnost kolektivu, s katerim vodstvo utemeljuje ta nepriljubljeni ukrep, je hudo vprašljiva, kajti »lojalni« bodo prej ali slej slabi delavci, ki nimajo kam iti, dobri si bodo že poiskali službo.
Svobodni sindikat je v imenu 600 zaposlenih protestiral, zahteval odgovor izvršnega sveta Jesenice o tem, kako se bodo občinski uradi prilagodili delovnemu času - a odgovora ni bilo! Na novi delovni čas prehajajo predvsem ženske v administraciji, ki bodo imele še hujše - in dražje! - probleme pri varstvu otrok ter vodstveni kader po obratih, ki je »nad delovodji«. Prav zanimivo: medtem ko bo proizvodnja stekla ob 6. uri, bodo asistenti prihajali na »šiht« ob 7.30 uri!
Delavci so prepričani, da se s tem ukrepom želijo le znebiti delavcev v administraciji. Utemeljitev, da se s tem vključujejo v Evropo, ni ravno prepričljiva. Bolj razumljivo bi bilo, da bi se sanacija najprej začela na drugih področjih. Jeklarna je obstala za nekaj dni - in namesto da bi se pogovarjali o tem, kaj bodo delali v obratih, da bi se vsaj približali evropskim plačam, se ukvarjajo z evropskim delovnim časom - ki je povrh vsega v občini popolnoma neusklajen!
Pri tem pa je zanimivo tudi to, da v kroparskem Plamenu in v leski Verigi še niso prejeli niti obvestila slovenskih železarn o prehodu na nov delovni čas!® D. Sedej
Investicije na Gorenjskem
Naložbena dejavnost se še naprej zmanjšuje
Kranj - Po podatkih službe družbenega knjigovodstva je bila lani na Gorenjskem v enajstih mesecih skupna vrednost izplačil za naložbe v gospodarstvo in negospodarstvo 3,8 milijarde tolarjev. Znesek je sicer za 45 odstotkov večji od predlanskega, vendar pa je realno bistveno manjši, saj so v istem času cene gradbenega materiala porasle kar za 231 odstotkov, cene delovnih sredstev pa celo za 234 odstotkov.
Čeprav je bilo lani od januarja do konca novembra prijavljenih 68 novih investicij v skupni predračunski vrednosti 1,3 milijarde tolarjev, pa kljub temu ni mogoče govoriti o novem razvojnem ciklusu. Podrobnejši pregled novih vlaganj namreč pokaže, da je kar 36 investicij v elektrogospodarstvu.
Služba družbenega knjigovodstva je novembra prejela prijave za tri nove naložbe na Gorenjskem. PTT Kranj namerava razširiti telefonsko omrežje na območju Žabnice, Difa d.o.o Škofja Loka urediti proizvodno-poslovni objekt, Občina Škofja Loka pa zgraditi zdravstveno postajo v Žireh. • C. Z.
Nepričakovano visoka januarska inflacija
Cene višje za 3,7 odstotka
Največja mesečna rast drobnoprodajnih cen po lanskem juniju - Na visoko rast cen najbolj vplivala podražitev elektrike.
Kranj - Iz državnega zavoda za statistiko so sporočili, da so bile januarja cene na drobno za 3,7 odstotka višje kot decembra in za 71,7 odstotka višje kot lanskega januarja. Januarsko povečanje je največje po lanskem juniju in tudi bistveno večje kot decembra, ko so cene "poskočile" samo za 1,1 odstotka.
Kot navajajo v državnem zavodu za statistiko, je k januarskemu visokemu skoku drobnoprodajnih cen kar 83,5-odstotni delež prispevala podražitev električne energije za gospodinjstva. Ce nekoliko poenostavimo, lahko rečemo, da se je elektrika podražila dvakrat: enkrat s prehodom poletne cene, ki je veljala do decembra, na višjo (zimsko), in drugič z novim cenikom. Skupno se je elektrika v enem letu, med lanskim in letošnjim januarjem, podražila za 50 odstotkov.
Cene blaga so bile januarja v primerjavi z decembrom višje za 3,9 odstotka, cene storitev pa za 2,6. Pri blagu so se živila podražila za 2,4 odstotka, pijače za 1 odstotek, tobačni izdelki za 5,1, industrijski neživilski izdelki za 4,7 odstotka. Med živili so se najbolj podražile sveže vrtnine (stalne za 15 odstotkov in sezonske za 36 odstotkov) in sveže sadje (stalno za 33 odstotkov, sezonsko pa za 36), medtem ko so se kokošja jajca in sveže, konzervirane in predelane ribe nekoliko pocenile. Cene ostalih živil so januarja "poskočile" od 0,2 do 1,4 odstotka. Med industrijskimi neživilskimi izdelki so se svilene tkanine podražile za 7,5 odstotka, kurjava za 5,4, sredstva za kulturo za 4,2, perilo za 3,4, konfekcija za gospodinjstvo pa za 1,7 odstotka. Nekoliko so se pocenile luči, higienske potrebščine, sredstva za izobraževanje in zaščitna sredstva za kmetijstvo. Med storitvami so se najbolj zvišale cene obrtnih (za 6,5 odstotka), komunalnih (5,3) in kulturnih storitev (4,1), nekoliko pa so se pocenile stanovanjske storitve. • C. Z.
POSLI IN FINANCE
ureja: marija volčjak
Test: Mazda 626 CXD
Japonska duša, štajersko srce
Pri japonski Mazdi so v sredini lanskega leta k paleti modelov 626 z 1.8 in 2.0-litrskim štirivaljnikom ter 2.5-litrskim V6 motorjem pritaknili še dvolitrski dizelski agregat, ki je svojevrstna posebnost, saj mu ne pomaga klasični turbinski polnilnik, ampak mehansko gnani comprex polnilnik, ki deluje na principu tlačnih valov, nastaja pa v avstrijsko štajerskem VViener Neustadtu.
Ob lanski predstavitvi je bi- Okroglin pa s tem še ni kola svojevrstna posebnost tudi nec, saj tudi v potniški kabini
prenovljena mazda 626, ki je bila ob stari obliki skoraj neprepoznavna. Poševnooki konstruktorji so naredili dobro delo in 'šestico' popolnoma zao-blili in jo vsaj pri petvratni izvedbi ukrojili v sicer veliko, vendar športno ustrojeno limuzino. Zato ima mazda 626 zaobljen nos z ozkima elipsastima žarometoma, visoke, tik pod stranskimi stekli zaobljene boke in položen kombilimuzinski zadek (pri petvratni izvedbi) z mojstrsko vdelanim spojlerjem v peta vrata.
skoraj ni ostrih robov. Zato pa je zanimiva na novo zasnovana armaturna plošča, malo manj pa nerodno nameščena stikala. Ampak voznikovo okolje kljub temu ostaja prijetno, k čemur pripomore tudi bogata serijska oprema. Na ta spisek sodijo elektrificirana stekla, zunanja ogledala in pomična streha, po višini nastavljiv volan in voznikov sedež, v testnem avtomobilu pa tudi kakovosten avtora-dio, ki se odlično sklada z akustiko potniške kabine, ki je skoraj tako dobra kot v baročni
cerkvi. Na zunaj športnost te limuzine poudarjajo lita platišča in pri modelu CX-D, kar pomeni comprex diesel, tudi sprednje meglenke.
Ampak vsakega spogledovanja s športom je na tej točki konec, kajti pod motornim pokrovom se vrti dvolitrski dizel s comprex polnilnikom. Mehansko gnani rotor polnilnika deluje na principu tlačnih valov, ki potiskajo in tlačijo sveži zrak v sesalni kanal. S tem so koristno uporabljeni izpušni plini, ki gredo pri običajnih motorjih v nič. Povsem uporabni stvari pa sta vsaj dve: pri vožnji skoraj ni čutiti zamika delovanja polnilnika in največji motorni navor ta agregat presenetljivo doseže že pri nizkih 2000 motornih vrtljajih. S tem je motor izredno prožen, kar se še posebej izkaže v daljših in strmih klancih, kjer običajnim dizelskim motorjem primanjkuje sape. Po drugi strani pa drži, da bi zavoljo višje končne hitrosti motor ob svojih 55 kilovatih potreboval malce več moči. Tako pa avto po tovarniških podatkih doseže hitrost 172 kilometrov na uro, kar pa
Tehnični podatki: kombili-muzlna s prečno nameščenim dizelskim agregatom s comprex polnilnikom; 1998 ccm, 55 KVV/75 KM, najvišji navor: 169 Nm pri 2000 vrtljajih, pospešek od 0 do 100 km/h: 14,7 s, najvišja hitrost: 172 km/h (tovarna). Dolžina, širina, višina: 4695 x 1750 x 1390 mm. Povprečna poraba goriva na testu: 8,4 I plinskega olja na 100 km.
je kljub vsemu sorazmerno ugodna potovalna hitrost. Poraba dizelskega goriva ob tem ni ravno skromna, s povprečnimi dobrimi osmimi litri pa ob motornih lastnostih vseeno razumljiva. Zato pa se motor odkupi z mirnim in na račun dobre izolacije tihim delovanjem. In med potovalne limuzine sodi ta avto tudi po velikosti prtljažnega prostora, ki ga ie mo-
HVALIMO: Sodobna oblika karoserije motor
GRAJAMO: nerodna namestitev stikal
- prožen in kultiviran težka prtljažna vrata
Cena: 169.968 ATS + 998.392 SIT (Y.C.C. d.o.o. Kranj)
Šf SREČA, DA
SEM
ZAVAROVAN PRI
TRIGLAVU
goče z zlaganjem deljive zadnje klopi še povečati.
Mazda 626 na cesti kljub svoji 4695 milimetrski dolžini dolgo ostaja nevtralen avtomobil, le pri ostrih zavojih hoče nos dizelske izvedbe zaradi nekaj večje teže motorja nekoliko uhajati. Vendar srednje veščemu vozniku to ne more delati večjih preglavic, pa tudi zaviranje je ob dobrih zavorah (ki so sicer nagnjene k pregrevanju) povsem zanesljivo.
Japonsko štajerska kombinacija se tako ob že znani paleti modelov 626, ki so v mazdini ponudbi najbolj popularni, zdi povsem posrečena dopolnitev.
• Besedilo in foto: M. Gregorič
Ko gre za naS avlo, smo vsi zelo občutljivi .Trenutek nase ali tuje nepazljivosti nas lahko precej stane Prav tako je nemogoče predvideti višjo silo Ko ostanemo brez avta. nas zgrabi panika Kako bomo prišli v službo, kako bomo peljali otroke v vrtec, in seveda, kako bomo plačali nastalo škodo Zalo je najbolje, da smo popolnoma zavarovani Dosedanje možnosti avtomobilskega zavarovanja poznamo Zavarovalnica Triglav je v prizadevanju za celovitejšo zavarovalniško ponudilo oblikovala vrsto novosti :
Ka kf r n o
avtomobilsko zavarovanje
Hi rm a n en tn I
n a t I n
zavarovanja
nov
b0nusmalus SISTEM.
V Sloveniji imamo tako prvič možnost, da nas avto in vse dnige vrste motornih vozil res popolnoma M varujemo
Odlomek Iz novih prednosti in koristi za zavarovanec i
• prepričljivi popusti
• ugodne|ši pogop plačevanp prenui
• brezplačne zavarovalne vrste
• brezplačni tehnični in preventivni pregledi vozil
• enkratno zavarovanj* s polico.
ki se po žel|i avtomatično podal-šu-e
• brezmeino število kombinat i| zavarovanj
• bonus se ohrania in prenaša
Vseh ugodnosti, prednosti in koristi, ki jih prinaša nova ponudba ZAVAROVALNICE TRIGLAV, je toliko, da si boste teleti imeti avto samo zato, da bi ga lahko zavarovali.
/>*/<//>«• itlfuntim //c tJohilc im /•«*
pmlurtttb imvnh
/utuntralmic Tn/ilor
B^HUS
Žerjavska 12.64000 Kranj, tel.: 064/49-068
Odprto od 16. do 2. ure, nedela od 12. do 22. ure NEDELJSKA KOSILA ponedeljek zaprto!
Odkupne cene živine
V gorenjskih (družbenih) klavnicah še vedno odkupujejo živino po cenah, kakršne veljajo že od 12. oktobra lani dalje.
vSIT/kg		
vrsta živine - kakov, razred živa teža		meso
MPG - mlado pitano govedo		265,00
* extra	148,40	
* I.	133,28	238,00
* II.	122,64	219,00
* zunaj razreda	99,68	178,00
Ostalo govedo (krave):		178,00
* I.	92,56	
* II.	83,20	160,00
* III.	76,96	148,00
* zunaj razreda	61,36	118,00
Koliko za krmila?
Koliko je za krmila treba odšteti v škofjeloški mešalnici krmil? V prvi koloni so cene za 50-kilogramske vreče, v drugi za 25-kilogramske in v tretji za 10-kilogramske.
v SIT/kg
* tel-štarter
* te-lpit 2 ♦K-18
* pu-grover
* bro-štarter
* NSK
*pur-finišer 40,70
* NSK-30 46,80
31,70 25,30 28,60 33,30 39,20 31,40
32,30 25,90 29,20 33,90 39,80 32,00 41,30
32,80
34,50 40,40 32,60 41,90
* tel-pit 1 26,40
* K-12 26,30 *pu-štarter 38,50 *bek-l 28,50
* bro-finišer 38,30
* pur-štarter 47,30
* K-39 41,80
* bek-37 46,80
27,00 26,90 39,10 29,10 38,90 47,90 42,40 47,30
39,70
39,50 48,50
Društvo bo posredovalo pri prodaji plemenskih živali
Društvo rejcev govedi črno-bele pasme je sklenilo, da bo začelo posredovati pri prodaji plemenskih živali, in sicer tako, da bo sporočalo informacije kupcem in prodajalcem. Posredovanje bo vodil strokovni tajnik društva mag. Peter Kunstelj iz Živinorejsko- veterinarskega zavoda Gorenjske v Kranju. Člani društva bodo sporočali številke telic in krav, ki jih nameravajo prodati; vsi tisti, ki se zanimajo za nakup telic in krav, pa bodo sporočali svoje želje. Tajništvo društva rejcev črnobele pasme pa bo odgovarjalo. Zelje po nakupu ali prodaji sporočajte na naslov: Živi-norejsko-veterinarski zavod Gorenjske, 64000 Kranj, Iva Slavca 1, tel.: 212-781.
V Sloveniji je v kontroli proizvodnosti in v rodovništvu 55.000 krav vseh pasem, od tega 12.000 črnobelih. Od teh krav bi lahko na leto prodali 3.000 do 5.000 telic znanega izvora.
Avtomobilske novice
LUAZ: Na slovenskem trgu se bo v kratkem pojavilo ukrajinsko terensko vozilo LUAZ 1302, ki ima enak pogonski agregat kot ta-vria 1102. Isti je tudi generalni zastopnik za Slovenijo: Commer-ce Ljubljana.
Mazda: Prvi uradni zastopnik družba Y.C.C. Kranj je ponudbo modelov 121 razširila še s posebej pripravljeno izvedbo za avto-šole, trenutno pa je na razpolago tudi takšno testno vozilo. Hkrati bodo v kratkem ponudili izredno ugodne kredite in leasing.
O.KRANJ
SERVISNO PRODAJNI CENTER KRANJ - LJUBLJANSKA 22
Avtomobili VOLVO cenejši do 12 %!
do registracije: 34.900 DEM 37.700 DEM 53.000 DEM
Nekaj cen:
VOLVO 460 GL /102 KM/ VOLVO 940 GL /130 KM/ VOLVO 850 GLT /170 KM/ VOLVO 960 GLT /204 KM/ (automatic, klima, ABS)
Omejena količina - Izredno ugodne cene: Alpetour REMONT Kranj, tel.(064) 223-276
57.000 DEM
Otvoritev prenovljene gostilne Pri Markotu - V petek je bila slavnostna otvoritev prenovljene gostilne Pri Markotu na Delavski cesti v Stražišču pri Kranju. Na slavnostni otvoritvi se j« zbralo več kot sto povabljenih gostov, med njimi tudi ministrica za delo, soclalo In družino Joilco Puhar. V gostilni bolj znani pod Imenom pri Begiču, lastnik Marko Begič,v prijetno prenovljenem okolju obljubljajo domačo hrano In dobro postrežbo. Slika: G. šlnlk
J zavarovalnica triglav d.d. |
Avtomobilska zavarovanja v paketni obliki sklepamo na vseh naših poslovnih mestih v Kranju, na Jesenicah, v Radovljici in Škofji Loki od 7. -19. ure, ob sobotah od 7. -13. ure, v Tržiču pa od 8. -16. ure, in ob sobotah od 8. • 12. ure.
J.
IZJAVA TEDNA
PARTIJSKI MODEL
V televizijskem Studiu citv se je komentator gospod Vidmar takole približal mnenju nekaterih, češ da so z veliko vladno koalicijo prenoviteljev, demokristjanov in liberalnih demokratov pravzaprav na neki način uresničili partijski model: vse pod eno streho pa trda voditeljeva roka. Dejal je nekako takole:
»Dobili smo vladno koalicijo, ki bi jo pred leti tako ali tako že lahko imeli. Če bi nam jo le Beograd tedaj dovolil...«
R
M
Vremenoslovci nam za naslednje dni napovedujejo jasno in malo toplejše vreme.
LUNINE SPREMEMBE
V nedeljo, 7. februarja, bo polna luna, 55 minut po polnoči. Ker se Luna spremeni uro po polnoči, bo po Herschlo-vem vremenskem ključu razmeroma mrzlo.
VREMENSKI PREGOVOR
Če je svećenica 2. februarja zelena, velika noč bo zasnežena.
NEKJE SE SVETI, DRUGJE ČRNA TEMA
Res je, da je bila Kranjska Gora v božičnem in novoletnem času lepo okrašena, še posebej privlačno je bilo ob novi obvoznici pri hotelu Relax in Casino Kranjska Gora.
A kdor se je z bistrim očesom sprehajal po Kranjski Gori, je imel v obdobju minulih šestih mesecev edinstveno priložnost, da razmišlja, zakaj sta dva predela Kranjske Gore prav diskri-minacijsko zapuščena - kar se razsvetljave in uličnih svetilk namreč tiče.
Med hotelom Lek in restavracijo Jasno je dolge mesece svetila ena sama svetilka; enako se je godilo tudi razsvetljavi od marketa, mimo motela Kompas do magistralne ceste: samo ena sama brljivka!
če se že gremo javno razsvetljavo, se jo bomo menda šli dosledno. Ne pa da padeš v bleščeči sij nove magistralne ceste pri Relaxu, na drugih krajih pa je temno kot v rogu... • D. S.
IZBIRATE NEOBSTOJEČO SMER
GOBE RASTEJO VSE LETO
Tehnika vseh vrst, ki skokovito prodira tudi k nam, pri nas včasih doživlja nekam nerazumljive interpretacije, da ne rečemo travme.
Na splošno je znano, da je PTT na Gorenjskem postavila veliko novih telefonskih central, zaradi česar so bile zamenjane preštevilne telefonske številke.
In ob zamenjavi teh cifer je bilo treba nekaj storiti: ponekod se na staro številko oglasi prijazen glas in pove, da so številke pač zamenjane, drugje vam to informacijo posredujejo v tujih jezikih in tako dalje.
Te spremembe, občasne kajpak, so morali hočeš nočeš sprejeti tudi Gorjanci.
Če v Gorjah pokličete staro in odsluženo ter odklopljeno številko, vam ne bodo rekli: Številke so zamenjane, kličite informacije, ampak vam bo glas takole dejal:
»Izbirate neobstoječo smer....«
Ja! Prav ste prebrali. Glas vam reče, da IZBIRATE NEOBSTOJEČO SMERI To je strašno fino povedano, da ste pri izbiri številke kiksnilil V Gorjah torej izbirate neobstoječo smer... Če to ni prava znanost za pravi razvoj... • D. S.
ŽLAHTNA KAPLJICA PO KAPLJICAH
Pisali smo že, kako boren je bil izkupiček hotelirjev za novoletno noč, čeprav so imeli hotele napolnjene do zadnjega kotička. Gostje, domači in tuji, so na silvestrovo pili žlahtno kapljico po kapljicah. V nekem hotelu, kjer je silvestrovalo 400 gostov, so popili komaj 40 buteljk šampanjca.
To še ni nič proti temu. kar so nam sporočili iz drugega turističnega kraja!
Natančni gostinci so na novega leta dan izračunali, da je okoli tisoč gostov v treh hotelih iste firme na novoletno noč popilo natančno 3 decilitre vina na osebol
To je verjetno zgledalo takole: ob 8. uri zvečer en srkec, ob polnoči en gotljajček in ob treh po polnoči do dna! Pa smo po-plaknili celih tri deci vinčka!
Ta statistika se lahko komentira na več načinov: bodisi da so po hotelih sami abstinenti, bodisi da so gostje izpraznili trgovine in na šverc pili v sobah bodisi da so se gostinci šli šverc -kornere z ilegalnim uvozom »svoje« pijače za pult!
Kakorkoli: dobička ni bilo nič!* D. S.
Zimske panjevke, posnete 26. januarja 1993 na Planini pri Kranju.
Lansko leto je bilo za ljubitelje gobarjenja polno presenečenj. Junija so se še lahko veselili poletnih gobanov, golobic, lisičk, potem pa je pritisnila neznosna vročina. Julija in avgusta so se gobe dobesedno skrile. Pravi gobarji so se morali podati še globlje v gozd. Samo v močvirnih krajih in na osojnih bregovih so še lahko napolnili svoje košare. Organizatorji razstav so bili močno zaskrbljeni, saj so konec septembra našli v naravi le nekaj nad 50 različnih vrst gob.
Potem pa je prišlo do pravega preobrata. Deževje prvih oktobrskih dni je končno le napojilo segreto zemljo in gobarjem so se usta razlezla v širok nasmeh. "Boš videl," mi je lani dejal izkušeni gobar, "letos bo toliko gob, da jih ne bomo mogli znositi domov." Sredi oktobra so se člani kranjske gobarske družine, ko so pripravljali razstavo gob na Gorenjskem sejmu, lahko oddahnili. Uspelo jim je prikazati blizu 400 različnih vrst gob.
Segreta zemlja, napojena z dežjem, je dajala sadove še pozno v jesen. Oktobra so se gobarji veselili obilne rasti jesenskih in borovih gobanov, novembra pa so množično pognale sivke. Gobe so rasle vsepovsod, tudi po vrtovih. Nabiralci so bili presenečeni nad izrednimi primerki dežnikaric, tintnic, tur-kov, maslenk in seveda gobanov. Šele prva močnejša slana v drugi polovici novembra je zaustavila množično rast, vendar pravega gobarja, ki zna opazovati naravo, ni spravila na zape-ček.
Zima brez snega je sredi decembra priklicala iz zemlje najodpornejše gobe, ki jim nekaj stopinj mraza ne more do živega. Pa to ne nekje na skritem prostoru v gozdu, temveč kar sredi blokov v mestu. Pod leksovim grmom so se nenadoma pojavili sivi klobučki bukovega ostrigarja, dober mesec kasneje pa je češminov grm ponudil zavetje gruči rume-norjavih zimskih panjevk, ki so življenjsko moč črpale iz bližnjega brezovega štora.
Zima se počasi poslavlja, gobarjeve misli pa so že pri mar-čnicah, ki se jim tako mudi, da že februarja pokukajo skozi zadnje krpe snega na prisojnih pobočjih. In ko bo po spomladanskem enakonočju sonce dovolj ogrelo zemljo, bo gobarju spet zaigralo srce. Ob rekah in potokih bo našel smrčke, na travnikih pa ga bodo čakali pravi kolobarji majniških kolobarnic. Dobro bero vam želim! Božo Malovrh
A ne, da tudi vas včasih Prime, da bi zavpili: Ustavite ta planet, jaz grem dol... če pa vam tuga vsakdanja navsezadnje le ni tako vnebovpijo-ča, da bi kar sestopili, bi pa vsaj radi vse skupaj poslali v eno maloro.
Seveda niste edini. Depresije in travme pa jeza in razočaranje se ne tihotapijo le v čisto navadne ljudske duše; Pred takimi napadi niso imuni niti naši poslanci.
A razlika med vami in njimi je očitna!
Poglejmo: če mene zajame neko travmatično stanje in bevsknem svojemu delodajalcu v obraz, da ga imam poln kufer in kar je še takšnih grdo bij, me bo poslal na čakanje. 9e se grem »ta plav« ponedeljek in drnoham doma, me čaka taisti ukrep plus odtegljaj °d plače. Če imam samo enajsto šolo izpod mosta, mi bodo Pri plači krepko odtegnili izobrazbeni primanjkljaj, da v tej smeri niti ne omenjam vseh Podtalnih in profinjenih šikan, češ: saj nimaš šole! Na glavo se lahko »brezšolarji« prekucnejo, na stotine internih kvalifikacij opravijo, vedno bodo tisti, ki, no ja, saj res pridno delajo, a šole pa nimajo!
In zdaj bomo take ljudske niče od niča primerjali s poslanci! Res je nekam neoku-
TEMA TEDNA
ADIJO S K0CIJ0
sno, saj smo jih konec koncev sami izvolili izvoliti, ampak primerjava je tako blazno fina, da te zasrbijo prsti.
Oni dan, kakšen dober mesec ali dan več po volitvah je šest poslancev reklo svojemu šefu adijo s kočijo! Jelinčič pa: lahko adijo s kočijo, s koreto pa nazaj! Kako se bo stvar zrihtala in kaj se bo z Jelinčičevimi uporniki zgodilo, je v tem kontekstu malo pomembno. Bolj važno jih je osvetliti kot pojav, ki smo mu priča tudi v drugih strankah.
Takole je to: zakon o poslancih v 2. členu pravi, da poslanci poklicno opravljajo svojo funkcijo kot predstavniki vsega ljudstva. Pri izvrševanju poslanskega mandata pa niso vezani na KAKRŠNAKOLI NAVODILA - poslanski mandat izvršujejo v skladu z ustavo, zakonom in poslovnikom državnega zbora...
Okej! Tudi zgoraj omenjeni niči od niča moramo delati v
skladu z ustavo in v skladu z vsemi muhami, ki nam jih dnevno producirajo lastni nergavi šefi in njih bahavi predstojniki! Povsod se dela po ustavi in nekih pravilih! Da pa poslanci niso vezani na KAKRŠNAKOLI NAVODILA, je pa hec od heca! Tu verjetno niso mišljena kakšna navodila mafije. Pred mafijskim podkupovanjem so sami sebe cepili tako, da so si odobrili pet do šest tisoč mark plače.
Ne biti vezan na KAKRŠNAKOLI NAVODILA pomeni šibati gor in dol po izključno lastni volji in pogruntaciji. Lepo se temu reče: absolutno nič odgovornosti!
A ni to prima?
Komu boš potlej odgovoren, če niso absolutno nikomur odgovoren? Ne stranki, ne volivcem - odgovoren si kvečjemu lastni ženi, a še ta se lahko da začasno ali za stalno na čevelj!
če malo podremuckaš in zaležiš na sejo, ti odtegnejo
pri plači - pa kaj?!? Tri dni na teden seješ v parlamentu; magari pleve, saj tako ali tako nisi nikomur odgovoren! Potem se za foro izkazeš z eno dobro moralo in si, recimo, en dan na razpolago svojim vernikom v občini, kjer so te tako evforično izvolili: kot mali bog bogova sprejemaš sitne stranke, nakar ti »dojadi« in zapreš poslansko štacuno! Boste vi mene malo morgen tako »zamorili«! (Pred časom so nekje na Gorenjskem sklicali vse gorenjske poslance na tvoren in konstruktiven dialog z bazo. Prišla sta dva, cela dva gorenjska poslanca!)
Poslanska imuniteta, pod katero se smatra, da poslanci niso kdorkoli in da se jim, recimo, ne sme zgoditi nič hudega, tudi ne na meji brskati po kufrih, ni nič proti imuniteti, ki jo imajo pred kakršnimikoli navodili!
In kaj se bo zgodilo? Nič. Naj bo diktatura javnega mnenja povsod po svetu še tako odločujoča in vsemogočna, tu bomo turali še naprej po starih »glajzih«: kaj nam pa kdo more! Nastradalo bo ljudstvo, ki še kako životari po nareku in vseh sortah navodilih, imunitetne poslanske peršone pa bodo brez kakršnihkoli navodil izvrševale svoje sveto poslanstvo... • D. Sedej
OD BANAN DO ZLATIH VERIŽIC
Seveda ste že opazili, kako podjetni so tisti, ki prihajajo večinoma s Kosova in v naših mestih odpirajo poslovalnice z zelenjavo in sadjem in odpirajo slaščičarne?
V nekem gorenjskem mestu se je zgodilo, da je en tak podjetnik sredi mesta kupil lokal - za denar pač ni problem -in odprl trgovino s sadjem in zelenjavo. Najbrž se je zgodilo, da je bil ostalim rojakom - zelenjavnemu mestnemu monopolu huda in nezaželena konkurenca. In so mu že čez nekaj časa tako ali drugače konkurenčno prodajo preprečili!
Zaprl je trgovino z zelenjavo - pa kaj?
Čez nekaj časa se je pojavil na občini in se prijavil kot zlatar!
Pred kakšnim mesecem dni so mu pred trgovino visele banane, ker je bil pač prodajalec banan, zdaj pa v osvetljeni žametni izložbi visijo zlate verižice in prstani!
Če znamo, pač znamo!
Če imaš denar, ni Droblem za kakšna spričevala ali kvalifikacije! Kakšna pa bo počasi nastala trgovska mestna ponudba, pa je že druga pesem! • D. S.
GREMO V PRIMADONO
V petkovi Panorami smo objavili lestvico za jutrišnjo oddajo "GREMO
V PRIMADONO", ki jo boste poslušali na Radiu Kranj, pripravlja pa jo NATAŠA BEŠTER.
Ker glasbene lestvice ni brez Vaših glasov, danes objavljamo kupon -napišite, kateri skladbici na lestvici namenjate Vaš glas, pripišite še Vaš predlog; na dopisnico napišite tudi koga bi želeli v oddaji poslušati kot gosta - in še danes dopisnico oddajte v najbližji nabiralnik, da bo jutri lahko Nataša v oddaji vse preštela, izžrebala nagrajence oddaje "Gremo v Primadono" in...
NAJBOLJŠA PESEM PREDLOG_
NASLOV _
KUPONCKE POŠLJITE (no dopisnici) na RADIO KRANJ, 64000.
39. LESTVICA "TRŽIŠKI HIT"
Th. Krokodilčki - čuki
2. 25 ur na dan - čudežna polja
3. Ti si moj sonček - Agropop
4. Tli always love you - Whitney Houston
5. Don't you love me - Felix
6. Lilly Marlen - Vlado Kreslin
7. Queen of rain - Roxette
8. Ko noč zamenja dan - Don mentony band
9. Step it up - Stereo MCS
10. Deeper and deeper - Madonna Predlogi:
Tuji: It's gonna be a lovely day - S.O.U.L S.Y.S.T.E.M. Domači: Santa Marija - Irena Vrčkovnik
Pri nas vse teče v znamenju sprememb vaše in naše lestvice. Kot smo že povedali, bomo ločili tuji in domači del, oddaja bo trajala občutno dalj časa, uvedli bomo glasbene novice ipd. Skratka, prizadevamo si, da bi se ob novi oddaji čimbolj zabavali in od nje nekaj tudi odnesli. Nekaj predlogov smo že dobili in jih bomo tudi upoštevali, če pa bi še kdo rad kaj pripomnil oz. predlagal, imate časa še do sobote, 6. februarja 1993. S kuponi nam jih pošljite na Radio Tržič, Balos 4 64290 Tržič.
1
Predloga. Tuji
RADIO
mm
Domači
Naslov
NARODNOZABAVNA PRODUKCIJA '92
3. NADALJEVANJA Piše: Drago Papler
V MAJU
Malo nenavadno se sliši,"kantav tor na citrah", ko pa zadonijo pesmi Karlija Gradišnika iz Logarske doline, je jasno, da igra na prave strune... Igranje citer se je kot sa-morastnik, brez mentorja, njegov zven je sodoben z vplivom glasbe, ki ga je prevzela v mladosti. Po izidu prve kasete z naslovom Ljubezen. Njegova glasba ima priokus narodnozabavnih viž, čeprav je najbližji pop glasbi. V skladbah izpoveduje svoja občutja, viže so nežne in temperamentne, poje pa o raznovrstnih temah, največ je pa ljubezenskih. Posebej je treba omeniti dve popularni instrumentalni viži v domačem taktu - Sestavljeno polko s prve kasete in solo valček V maju, ki je bil zmagovalec narodnozabavne lestvice Radia Žiri.
NA ZDRAVJE, SOSED!
Na zdravje, sosedi je naslov osme kasete ansambla Nika Zajca,
ki je izšla pri Glasbenem založništvu Helidon z vižami vodje ansambla Nika Zajca, ki z besedili Ivana Sivca, ki že dolga leta tesno sodeluje z ansamblom. Predzadnja kaseta Najlepše je tu pri nas, ki je izšla pri RTB, je hitro pošla, zato jo je ponatisnila Založba zvoki. Niko Zaje velja za pravega ljudskega godca, ki igra na velikem številu ohceti. Več kot 500 zakoncev je z veselo glasbo pospremil v zakon. Ustvaril je čez 120 mehkih viž, ki jih črpa iz svojega čutenja v podzavesti, ki so slogovno povzete po očetovih prvinah, značilno vokalno pa jih obarvata pevca Majda Korošec in Boris Kopitar. Ansambel, ki deluje 22 let, je izdal osem kaset, pet plošč, eno kaseto na nemško govorečem območju, posnel pet samostojnih oddaj za Televizijo Slovenija, Zaj-čeve viže pa so petkrat dobile Zlatega petelina na Lojtrci domačih, letos julija s skladbo Naše praznovanje. Zajcev ansambel, ki je med najpriljubljenejšimi, je leta 1989 v Pristavi pri Tržiču prvič nastopil na Osini podoknei, letos marca pa bo ponovno nastopil.
NEPOZABNE MELODIJE S CITRAMI
Miran Kozole, citrar iz Senovega je tudi v širšem slovenskem prostoru že dokaj uveljavljen citrar. Za igranje na to priljubljeno glasbilo, ki izvira iz ljudskega godčevstva, ga je navdušil Miha Dovžan s koncertom v Senovem. Tedaj je imel Miran osem let, ded pa mu je kupil prve citre... Na to strunsko glasbilo sta igrala v njegovi družini že ded in oče, Miran Kozole pa kot nadarjeni citrar nadaljuje družinsko tradicijo. Igranje citer nekaj let tudi poučuje in ima kar 36 učencev iz vse Slovenije. Nastopal je na že več pomembnejših srečanjih slovenskih citrarjev, svojo prvo solistično kaseto pa je uzrl aprila, nanjo pa uvrstil deset večno zelenih melodij zabavnejšega zvona...
Kavica naša vsakdanja
Moda
Crna kot hudič, vroča kot pekel...  Romantika poročnih oblek se vrača
JL Oj predpust, ti čas presneti... je zapisal slovenski pesnik, kajti to ie   s črnimi robovi.
Pred kratkim so v Centru za zaščito potrošnika DOMUS v Ljubljani pripravili zanimivo razstavo in pokušajo kav raznih slovenskih pražarn, hkrati pa so pokazali in demonstrirali razne aparate za pripravo kave v gospodinjstvu in gostinstvu ter dodatke h kavi. V literaturi, ki je spremljala to razstavo, pa smo našli nekaj zanimivosti o kavi, ki bo zagotovo zanimala tudi naše gorenjske pivce kave.
"Kava mora biti črna kot hudič, vroča kot pekel, čista kot angel in sladka kot ljubezen..." je že pred dvema stoletjema ugotavljal znameniti francoski politik in diplomat Tallevrand - Perigord. No tisto zadnje, da bi bila sladka kot ljubezen, bi mu danes oporekali, kajti za dobro kavo pri nas velja, da je čim manj sladkana ali pa sploh nič, da pride njena žlahtna aroma resnično do izraza. Močna in vroča pa naj le bo.
Kako pripravljamo kavo
Kavo lahko pripravimo na nešteto različnih načinov, vendar pa za vse priprave velja nekaj skupnih pravil:
- uporabljamo le sveže mleto in če je le mogoče, tudi sveže pra-ženo kavo;
- uporabimo svežo in hladno vodo;
- vsakemu načinu priprave ustreza posebno mletje, ki je bolj grobo ali bolj drobno;
- kave nikoli ne pogrevamo!
Turška kava
Za turško kavo zmeljemo zrna skoraj v prah. Ko osladkana voda v džezvi zavre, odmaknemo posodo, vsujemo vanjo toliko do vrha polnih čajnih žličk kave, kolikor skodelic kave pripravljamo, to premešamo in zopet postavimo na ogenj. Kavo pustimo trikrat zavreti, najbolj zahtevni pivci kave pa so zadovoljni šele takrat, ko je kava dvanajstkrat zavrela. Turško kavo ponudimo zelo vročo in s peno. Arabski narodi dodajo tako pripravljeni kavi še dišave, kot so kardamon, žbice, muškatov orešek ali cimet.
Filtrirana kava
S filtriranjem dobimo bistro pijačo, ki vsebuje majhno količino olj in usedlin, zato pa je tudi manj okusna. V plastičen ali
keramičen filter položimo fil-trirni papir, vanj nasujemo srednje drobno mleto kavo in ga položimo na posodo. Vrela voda, ki jo prelijemo čez kavo, počasi kaplja v posodo. Tak način priprave kave imajo radi naši sosedje Avstrijci, Nemci pa tudi drugi evropski narodi.
Precejanje kave
Podobna metoda kot filtriranje kave, je precejanje, le da ne uporabljamo filtrirnega papirja. Njena prednost je v tem, da voda, ki hitro steče skozi kavo, pridobi le njen okus, ne pa tudi škodljivih snovi. Posoda je porcelanska ali kovinska, da lahko
kavo grejemo, medtem ko se preceja.
Prelivanje kave
Prelivanje mlete kave z vročo vodo je verjetno najstarejši način. Uporabljamo glineno ali porcelansko ročko, ki jo lahko segrejemo z vročo vodo. Na dno posode nasujemo srednje grobo mleto kavo in jo prelijemo z vrelo vodo ter premešamo z žlico. Počakamo 3 do 4 minute, da se kava usede, v skodelice pa jo vseeno raje nalijemo skozi cedilo.
Prav je, da vemo
Drobni piškoti
Drobno pecivo oziroma posamezne piškotke naložimo na pomaščen in pomokan pekač, kakor pač zahteva recept. Koščki naj bodo med seboj dovolj oddaljeni, da se med peko, ko narastejo in razširijo, ne sprimejo. Dokler so pečeni piškoti še topli, jih ne zlagamo v kupček, ker se ukrivijo in tudi drugače zmaličijo. Ohladimo jih na ravni podlagi. Ohlajene hranimo v pločevinastih škatlah s pokrovi. Medeno pecivo spečemo en teden pred rabo, ker šele po tem času dobi pravi okus. Piškoti iz biskvitnega testa so najboljši sveže pečeni. Za zalogo tudi niso primerni piškoti, namazani z marmelado, nadevani ali obloženi s svežim oziroma dušenim sadjem. Dobro pa se drže iz krhkega testa, kot npr. keksi.
Oj predpust, ti čas presneti... je zapisal slovenski pesnik, kajti to je čas porok, velikih ohceti. Le do pusta, potem sledi post. S pepelni-čno sredo se začne 40-dnevni post, ko "je ženitve slovesno obhajati prepovedano od vštetega tega dne do vštete bele nedelje", piše v stoletni pratiki. No, kako in koliko se komu mudi pred oltar, je njegova stvar, mi pa smo se malo razgledali naokrog, kakšne obleke so trenutno v modi za mlade nevestice in ženine. "Poročne obleke naj bodo bogate z drapeji," nam je povedala Simona Rahonc, lastnica butika za poročne obleke in svečane priložnosti PRINC v Tomšičevi ulici v Kranju. "Vse bolj se vrača belina, mislim, da malo tudi zaradi nove politične ureditve. Moda letos že sicer zahteva dolga krila in tudi poročne obleke so večinoma dolge, le redkokatera nevesta se še ogreje za mini. Skratka, vrača se romantika poročnih oblek in to je tisto najlepše. Zgoraj tesno oprijeta, z naborki na rokavih, spodaj s širokim krilom, bogatim z drapeji, kajti tanki materiali, kot so tili, čipke, or-gandiji zahtevajo bogate na-borke. Druge neveste so v izbiri modela včasih tudi drzne.
Trenutno si izbirajo ozko oprijete dolge obleke z večjim raz-porkom v krilu ob strani, spredaj ali zadaj, z odprtim dekol-tejem. In seveda spet z drapeji, ki jih zahtevajo prozorni materiali. Lahko rečem, da so danes poročne obleke spet zelo lepe.
In dodatki? Še vedno so moderni klobučki iz lahkih materialov, tudi beli seveda, lahko romantični s širokimi okraji ali pa mali klobučki, "tokice" imenovani, v grškem in angleškem stilu. Tudi droben cvet se seveda poda v lase, za kakšne kro-nice, kot jih imajo rade neveste na Zahodu, pa se naše le redko odločajo. Nova moda poročnih oblek prihaja tudi za moške. Vse bolj se uveljavlja smoking v klasični črni barvi, zelo moden pa je trenutno siv smoking
s črnimi robovi. Spodaj se nosi pisan telovnik, lahko pa je tudi klasično črno-bel. Tudi frak je trodelen: zelo lepi in modni so sivi s pisanim ovratnikom in s telovnikom iz enako pisanega blaga." • D. D.
Breskvice
O pustnih dobrotah bomo pisali v naslednjih številkah Gorenjskega glasa, tokrat pa objavljamo recept za breskvice, pecivo, ki danes skorajda ne manjka na nobeni večji ohceti. Gospodinje so že pravi mojstri za to na oko tako zelo privlačno pecivo. Človek bi mislil, da so zelo zahtevne in se posrečijo le izbranim. Pa ni tako. Zagotovo bodo breskvice uspele tudi vam, draga mlada gospodinja S.D. z Jesenic, ki ste nas prosili za recept. Kar korajžno se jih lotite!
Testo: 112 kg moke, 1 jajce, 1/8 l mleka, 1/8 l olja, 1/8 l sladkorja, 1 zavitek pecilnega praška. Nadev: 1/4 kg zmletih orehov, 5 dag naribane čokolade, 10 dag sladkorja, 1/2 dl ruma, 1 dl mleka. Okras: sok 1 limone, sladkor za posipanje, malo soka rdeče pese, lovorovi listi
Testo zamesimo iz vseh našte-  Nadev: Mleko zavremo in zlije-
tih sestavin in pokritega pustimo počivati pol ure. Oblikujemo ga v dolg svaljek, debel za palec. Razrežemo za dober oreh velike koščke. Iz vsakega oblikujemo kroglico. S prstom naredimo   vanjo vdolbinico.
Zložimo v dobro pomaščen pekač, vdolbina naj bo obrnjena navzdol. Bledorumeno spečemo. Ohlajenim kroglicam pri vdolbini izdolbemo še malo testa. Drobtine shranimo.
mo po zmletih orehih in čokoladi. Primešamo zmlete drobtine, rum, sladkor in mleka po potrebi. Dobro premešamo. S tem nadevom napolnimo izdo-bljene kroglice in po dve in dve stisnemo skupaj.
Okras: Polovico breskvic namažemo z limoninim sokom, polovico pa s sokom rdeče pese. Povaljamo jih v sladkorju. Za okras v vsako zataknemo lovorov list.
1. Im   Iž: 1 o i» i
Z Domelom v Železnike
NAGRAJENI SPIS
Pogovor med mestnim in vaškim psom
Na travniku ob vodi sta se srečala mestni in vaški pes. Nekaj časa sta se ovo-havala, potem pa je mestni pes spregovoril: "Uf, kako smrdiš! Le od kod si se vzel?" Vaški pes pa mu je odgovoril: "Ti pa imaš res nos! Dišim tako, kakor normalen pes mora dišati. Nisem naparfumiran kakor ti." Mestni pes se je začel na vsa usta hvaliti: "Jaz pa stanujem v lepem stanovanju, imam obilo hrane in spim v pletenem košku s čipkasto prevleko." Vaški pes se je začudil: "Ali si ves dan v zatohlem stanova-
nju? Ali nikoli ne odideš na potep po mestu?" Mestni pes mu odgovori: "Seveda grem, vendar le na vrvici in v spremstvu svojega dvo-nožnega prijatelja. Vsi se namreč bojijo, da bi me povozil avto." "Tudi jaz sem si včasih želel mestnega življenja," odvrne vaški pes, "zdaj pa vidim, da je življenje na vasi lepše. Tu imam svobodo, ki je vredna več kot tvoje dišeče zarebrni-ce!" Pomahal je z repom, stekel k bližnjemu drevesu in dvignil tačko. Meta Volčič, 5. r. OS Cvetka Golarja Škofja Loka
Recept
Nekega dne sem dobila idejo,
kako bi si pogasila žejo.
Najprej sem vzela jabolko rumeno,
dodala sem mu sladkorno peno,
nato pa še banano
za zdravo prehrano.
Vse to sem "vrgla" v mešalec
in naredila pijačo -
bilo je je le za kanec.
Nina Zvan, 6. r. OS Gorje
Otroci kličejo sneg
"Morda bodo pa moji otroci le priklicali oziroma pririsali sneg za počitnice," nam je pisala učiteljica iz 1. a razreda Jenkove šole v Kranju in pisemcu priložila goreče otroške želje. Ker je prostora malo, objavljamo le spisek Martine Svatovšek.
SNEZAKA JE NARISALA TOVARlSlCA IN OTROCI. KO SO ŠLI OTROCI DOMOV, je bil snezak ŽALOSTEN, ko SO PRIŠLI OTROCI SPET V ŠOLO, SE JE SNEŽAK RAZVESELIL, KER SO GA OTROCI VES ČAS GLEDALI. TOVARI-ŠICA JIM JE BRALA PRAVLJICE O SNEŽAKIH.
Zima mi je všeč zato, ker...
... imam takrat rojstni dan. Pozimi se sankamo in smučamo. Če je dovolj snega, naredimo sneženega moža. Na ledu se tudi drsamo. Kadar je hud mraz, zamrzne voda. Marjan Peternel ... se lahko smučam, sankam in kepam. Če se naredi led, se drsam. Nina Prosen ... ker se lahko sankam. Vasi in mesta so pokrita s snežno odejo. Je zelo mrzlo. Tina Tušar ... ker se lahko sankamo in smučamo. Ko zapade veliko
snega, se kepamo in delamo sneženega moža. Kadar je mraz, se grejemo na peči. Darko Rejc
... ker babica zakuri v peči. Če zapade sneg, otroci delamo sneženega moža. Ptički priletijo v ptičje krmilnice. Matic Tr-lep
... ker se smučam. Ati me pelje na Stari vrh. Pomagam tudi ptičkom. Petra Alič Učenci 1. a r. OŠ Ivana Tavčarja Gorenja vas
Sanjam, sanjam o počitnicah
Tako močno si želim počitnic, da kar sanjam o njih. Tudi prejšnjo noč se mi je sanjalo, kako smučamo na velikem prostranem smučišču. Gondole in vlečnice so vozile vesele smučarje in tudi mene so ponesle proti vrhu.
Z vrha sem se pognal v dolino. Uf, kako sem švigal sem ter tja! Tako sem se podil vse dopoldne. Spoznal sem nove prijatelje. Ko smo se naveličali smučanja, smo se kepali, valjali smo se po snegu in se drgnili z njim. Joj, kako smo uživali!
"Nejc, zbudi se!" meje poklicala mami in me trepljala po licu. Nejc Brodar, 4. c r. OŠ Petra Kavčiča Škofja Loka
IZ ZGODOVINE OTROŠTVA Kj
jer ni otrok, ni muk ne
S tem podnaslovom, staro modrostjo, začenjajo učenci zgodovinskega krožka osnovne šole padlih pr-voborcev Žiri svojo raziskovalno nalogo Iz zgodovine otroštva, nagrajeno z republiškim zlatim priznanjem. Naloga je izjemno zanimiva, res škoda, da je zaradi obsežnosti ne moremo objaviti v celoti. Pripravili smo povzetke v nadaljevanjih. Takole začenjajo.
Življenje otrok v našem kraju, ki je skrit med hribi in številnimi grapami, odmaknjen od večjih središč in pomembnejših prometnih poti, je bilo dokaj težko in revno, samosvoje, kot žirovska ilovnata in težka zemlja, in hkrati lepo, brezskrbno, brez prevelikih želja in razvad. To se da sklepati iz številnih pripovedi, ki smo jih slišali, in zapiskov, ki smo jih prebirali.
Gospodarske razmere in vremenske nevšečnosti Zi-rovcem niso prizanašale. Zaprti med naše hribe so se borili za vsakdanji kruh, ob njih so na ta način rasli in se vzgajali otroci. Prišle so vojne, poplave, slabe letine - a kaj, tako je bilo tudi drugod.
Vsako otroštvo se začne z rojstvom. Teh je bilo včasih veliko, veliko več in tudi s smrtjo so si bila zelo blizu. V družino je rojstvo prinašalo večkrat veselje, vznemirjenost, ljubezen, kot pa skrb in strah zaradi enih lačnih ust več pri hiši. Tudi to je bilo.
Do prve svetovne vojne je največ žirovskih družin živelo od zemlje. A velikih
radosti
kmetov je bilo malo, več pa bajtarjev, gostačev in dninarjev. Samo od domače obrti - klekljanja se ni dalo živeti. To je bil stranski zaslužek, nujno potreben. Zato so klekljali mladi in stari, ženske in moški, zlasti pozimi.
Po prvi svetovni vojni se je razcvetela čevljarska obrt. Pri mojstrih so delali pomočniki in vajenci - vsaj pri nekaterih je bil reden zaslužek. V kraju so bili še številni gostilničarji, trgovci, nekaj kovačev, šivilj in krojačev, mizarjev, mlinarjev, financarjev, učiteljev, bližnja državna meja z Italijo je nudila priložnost za "kontrabant" in marsikak-šen dinar več se je lahko obrnil in porabil.
Otrok je bilo povsod dosti - v kmečkih in delavskih družinah, hribovskih in dolinskih. Na leto jih je bilo rojenih okrog 130, le med prvo svetovno vojno pol manj.
Ženske so rojevale samo doma, zelo pogosto, leto za letom. Družine so štele povprečno 8 do 14 otrok. Nekateri so jih imeli tudi 17. Največkrat jih je dobra polovica preživela otroška leta. Otroci o porodih in nosečnosti svojih mater niso nič vedeli. O tem se ni govorilo. Pri 12. ali 13. letu so vedeli, da bo pri hiši nov otrok. Pripovedovalci trdijo, da so se kljub temu imeli med seboj zelo radi in so rojstvo bratca ali sestrice lepo sprejeli - le malo večji ne več toliko, ker so vedeli, da jih bodo oni morali varovati.
TOREK, 2. februarja 1993
1. PROGRAM TV SLOVENIJA
8.30 8.40 9.35
11.10 11.10
12.00 12.30 13.00 14.26 14.25
14.60
16.50 16« 17.00 17.15 17.16 17J6
18.00 18.45 18.50 19.15 1922 1924 1920 19.55 20.00
21.40
22.10 22.15 22.38 22.43 22.53 22.56 0.55
Video strani
Zimski počitniški program Goldy - Zgodba o zlati medvedki, ameriški film Tedenski izbor
Svet morskih psov in baraku-de, ameriška poljudnoznanstvena oddaja Komunikacije prihodnosti Znanost: Dotik Poročila
Filmsko popoldne Korak za korakom, ponovitev ameriške nanizanke Kenny Rogers - Kockar, ponovitev  ameriške nadaljevanke
Poslovne informacije
EP Video strani
TV dnevnik 1
Otroški program
J. Stržinar: Zaljubljeni zmaj
F. Levstik: Kdo je napravil
Vidku srajčico
Regionalni studio Koper
EPP
Pari, TV igrica Risanka TV nocoj EPP
TV dnevnik 2, Vreme šport
Ljubljana: PPZ v košarki: Smelt Olimpija - Zaragoza, prenos
Mačke, angleška poljudnoznanstvena serija EPP + EP Video strani' TV dnevnik 3, Vreme šport
Poslovna borza TV jutri Omizje Video strani
2. PROGRAM TV SLOVENIJA
10.06 Video strani - 10.15 Tedenski izbor -10.15 Univerzitetni razgledi -10.46 Sedma steza, ponovtev -11.06 F. Pessoa: Prinčeva smrt, portugalska drama - 12.00 Tuji show: Mi pa vsi plešemo - 13.00 Poročila -13.06 Video strani -16.00 Sobotna noč, ponovitev -16.00 Nočni videomeh - 1720 Barbra Strei-sand - 18.06 Sprehodi po stari Ljubljani, ponovitev - 18.36 Alberto Giacometti, razmišljanje o kiparju -18.50 Iz življenja za življenje: Da ne bi bolelo - 1922 TV nocoj - 1924 EPP - 19.30 TV dnevnik 2, Vreme -19.66 Sport - 19.59 EPP - 20.00 V. Beimont: Milena, koprodukcijska nadaljevanka - 20.66 Osmi dan -Svet poroča - 22.30 Slike iz bečuana: Secuanska kuhinja, dokumentarna oddaja - 22.40 TV jutri - 22.45 Sova: Na avtobusu, angleška nanizanka; Kenny Rogers - Kockar, ameriška nadaljevanka; Iskanje resnice, angleška nadaljevanka -1.30 Video strani -
l. PROGRAM TV HRVAŠKA
7.46 Pregled sporeda 7.50 TV koledar 8.00 Dobro jutro, Hrvaška/Poročila/Zgodbe iz Monticella 10.00 Poročila 10.06 TV šola 11.30 Mali svet 12.00 Poročila 12.10 Ko se svet vrti, ameriška nadaljevanka 13.26 Monoton 14.00 Poročila 14.05 Slika na sliko, ponovitev 14.50 Ike, ponovitev ameriške nadaljevanke 15.40 The big Blue, oddaja za Unprofor 16.00 Poročila 16.06 Učimo o Hrva-&ki 16.36 Malavizija 17.30 Hrvaška država in ljudje 18.00 Poročila 18.06 Hrvaška kulturna dediščina 18.36 Santa Barbara, ameriška nadaljevanka 19.18 Risanka 19.30 Dnevnik 20.15 Misionarji, britanska dokumentarna serija 21.10 V velikem planu 22.46 Dnevnik 23.20 Slika na "''ko 0.05 Poročila v angleščini 1.10 Poročila 0.20 Sanje brez meja
2. PROGRAM TV HRVAŠKA
14-46 Volitve '93 19.02 Risanke 19.20 Loto 19.30 Dnevnik 20.06 Ko ■arka - Evropski pokal: Slobodna Dalmacija - Aris 21.60 Ike, ameriška nadaljevanka 22.40 Radar 23.16 v senci vešal, angleška nanizanka 0.06 Horoskop 0.10 Video strani
KANALA
10.00 A Shop 10.16 Astrološka na-Poved 10.26 RIS, risanke in spoti 11.00 Drugačen svet, ponovitev "meriške nadaljevanke 11.60 Do b«r nakup 12.00 Teden na borzi ■210 A Shop 12.26 Video strani
l!» A Snop 1850 Dober nakup ]~'00 Ninja želve, risana serija 1925 A Shop 19.40 MCM 20.00 Ri •anka 20.15 Dnevno informativni Program 20.30 Dokumentarec ted-n>: V spomin Lvdiji VVisiakovi, ba 'etni portret 20.60 Udari in igraj, •meriški barvni film 22.36 Drugačen svet, ameriška nadaljevanka *3.36 Dnevno informativni program «3.40 Poročila v angleščini. Deutsc-no Welle 23.66 A shop 0.10 Astrolo-»ka napoved 0.20 MCM 1.00 Video •trani
SLOVENIJA 1
Neverjetne zgodbe
Čarobne iluzije, neverjetna zgodba o ljubezni med psom in gepardom, hitrostno čaranje, potem spet dve zgodbi iz živalskega sveta - o divjih goseh in kondorjih, atraktivno jadranje na deski, res neverjetna zgodba o pianistu s šestimi prsti, o slikarju, ki slika na bucki-ne glavice in nenazadnje še srhljiva zgodba o duhovih: vse to so le utrinki iz ure Neverjetnih zgodb, ki si jih lahko ogledate.
TV AVSTRIJA 1
12.06 Športna arena, ponovitev 13.00 čas v sliki 13.10 Mi, ponovitev 1326 Sinha Moča, serija 14.00 Trojica s štirimi pestmi 14.46 Mojstri jutrišnjega dne 16.00 Jaz in ti 15.06 Oddaja z miško 15.50 Kislo zelje, serija 16.15 Naravovarstveni detektivi 16.30 Igra 17.00 Mini čas v sliki 17.10 VVurlitzer 18.00 čas v sliki 18.10 Mi 1820 Hribovski zdravnik, serija 1922 Znanost 1920 Čas v sliki 19.53 Vreme 20.00 šport 20.15 Univerzum: V kraljestvu ruskih medvedov 21.00 Pogledi od strani
21.07 Naredi sam 21.15 Smrtni strah v stolpnici, ameriški TV film 22.46 Tatica, francoski film 0.36 Zakon v Los Angelesu: Rože za javno tožilko 126 Poročila/1000 mojstrovin
TV AVSTRIJA 2
8.30 Vremenska panorama 1520 1000 mojstrovin 1520 Življenje na veliki nogi, ameriška komedija 17.00 Srečanje po madžarsko, tečaj madžarskega jezika 1720 Orientacija 18.00 Družinske vezi: Dober nasvet ni poceni 1820 Da ali ne 19.00 Regionalni program 19.30 Čas v sliki/Vreme 20.00 Kultura 20.15 Moja najljubša pesem, prenos koncert po željah iz Salzburga 21.07 Naredi sam 21.15 Reportaže iz tujine 22.00 Čas v sliki 22.30 Klub 2/Naš šef je ženska/Poročila/1000 mojstrovin 1.50 SP v alpskem smučanju - Morioka: Smuk za kombinacijo
L
TRGOVCI
če Imate težave pri označevanju blaga s ceno! a davkom, vam fa.7JBraS0fT nudi celovito rešitev računalniško vodene trgovine In izplsnolepk za blago ali police. Pet let Izkušenj rvomomogoča dobro poslovanje.
ZJftraSOFT ftoi«Q 10« tmlj 4SM4
RADIO TRŽIČ
Prisluhnite našim oddajam na UKW območju 86,9 ali 95 MHz ali na srednjem valu 189,4 m ali 1584 KHz. Oddajamo v torek od 16. do 19. ure: med zanimivostmi: športni obzornik. Dnevne novice: Gripa v Tržiču, Kontaktna oddaja: "Zelenica je - Zelenice ni" problemi tržiške smučarije.
I. RADIO TRIGLAV JESENICE
8.00 - Napoved, telegraf, horoskop, obvestila - 9.30 - Novice, aktualno, naše stranke so stranke - 11.30 -Novice, danes do 13-ih - 13.30 -Napoved popoldanskega programa pod geslom "zabava vas Braco Koren" - 14.16 - Obvestila, popol danski telegraf, rezervirano za stranke -15.30 - Dogodki in odmevi - 16.15 - Obvestila, novice, Bracov klepet 18.00 - Voščila, novice -19.46 - Dogodki jutri, prenos Radio Slovenija -
1, RADIO ŽIRI
14.00 - Napoved programa -14.15 -Naše okno - 14.30 - Devizni tečaj -14.40 - Sindikalne novice 15.00 -Dogodki danes - jutri - 16.30 - Prenos dnevno-informativne oddaje R Slovneija - 16.00 - Radio Žiri spet z vami - napoved programa - 16.30 -EPP - 17.10 - Aktualna tema - 18.00 - Novice - osmrtnice - obvestila 18.30 - Za ljubitelje narodno-zaba-vne glasbe - 19.00 - Odpoved programa -
KINO
2. februarja
CENTER amer erot kriminalka PRVINSKI NAGON ob 15.45, 18. in 20.16 uri STORŽIĆ DANES ZAPRTOI ŽELEZAR DANES ZAPRTOI DUPLICA amer akcijski film MAŠČEVANJE DVOJČKOV ob 16. uri
SREDA, 3. februarja 1993
1, PROGRAM TV SLOVENIJA
8.50 Video strani 9.00 Zimski počitniški pogram 9.46 Škratek in mala vila, finski film
11.05 Tedenski izbor
11.05 V. Beimont: Milena, koprodukcijska nadaljevanka
1200 Osmi dan
13.00 Poročila
13.05 Poslovna borza
13.15 Morske steze, ponovitev angleške poljudnoznanstvene serije
13.46 Video strani
14.00 Filmsko popoldne
14.00 Na avtobusu, ponovitev angleške nanizanke
142S Kennv Rogers - Kockar, ponovitev emeriške nadaljevanke
15.55 Iskranje resnice, ponovitev angleške nadaljevanke
16.50 Poslovne informacije
16.56 EP Video strani 17.00 TV dnevnik 1
17.15 Otroški program
17.16 Zlati cekin
18.10 H. Fallada: Ana Barbara -Zgodba o cekinu
18.45 EPP
18.50 Pari, TV igrica
19.15 Risanka 1922 TV nocoj
1924 EPP » 1920 TV dnevnik 2, Vreme 19.56 Šport 19.59 EPP 20.05 Žarišče
20.36 Film tedna: Prestopnik, francoski film 22.10 EPP + EP Video strani
22.16 TV dnevnik 3, Vreme 22.38 Šport
22.43 TV jutri
22.46 Oči kritike 23.46 Video strani
2. PROGRAM TV SLOVENIJA
10.50 Video strani - 11.00 Tedenski izbor -11.00 Iz življenja za življenje: Da ne bi bolelo -11.30 Mačke, ponovitev -12.00 Portret slovenskega glasbenika: Primož Ramovš - 13.00 Poročila -13.05 Video strani -16.00 Omizje, ponovitev - 18.00 Beverlv Hills 90210, ponovitev ameriške nanizanke -18.46 EPP -18.60 Turizem, dokumentarna oddaja - 19.10 Slovenija - umetnostni vodnik: Sladka gora, ponovitev - 1922 TV nocoj -19.24 EPP -19.30 TV dnevnik 2, Vreme - 19.56 Šport - 20.05 Športna sreda - 22.15 Glasbeni utrinek - B. Smetana: Vltava - 22.30 TV jutri -2226 Sova: Buntz z Beverlv Hillsa, ameriška nanizanka; Iskanje resnice, angleška nadaljevanka - 23.66 Video strani -
1. PROGRAM TV HRVAŠKA
7.46 Pregled sporeda 7.50 TV koledar 8.00 Dobro jutro. Hrvaška/ Zgodbe iz Monticella 10.00 Poročila 10.06 Ob prazniku Sv. Vlahe - zaščitnika Dubrovnika 11.30 Marijana, francoski animirani film 12.00 Poročila 12.10 Ko se svet vrti, ameriška nadaljevanka 1326 Monoton 14.00 Poročila 14.06 Slika na sliko, ponovitev 14.60 Ike, ponovitev ameriške nadaljevanke 15.40 The big blue 16.00 Poročila 16.06 Učimo o Hrvaški 16.36 Malavizija: Divji svet otrok, serija 17.30 Hrvaška država in ljudje 18.00 Poročila 18.05 Moja knjiga o džungli, dokumentarna serija 1825 Risanka 18.35 Santa Barbara, ameriška nadaljevanka 19.17 Risanka 19.30 Dnevnik 20.15 Umirite revolucijo, britanski barvni film 21.46 Nova Gradiška, dokumentarna oddaja 22.36 Dnevnik 23.10 Slika na sliko 23.56 Poročila v angleščini 0.00 Poročila 0.10 Sanje brez meja
2. PROGRAM TV HRVAŠKA
14.36 Video strani 14.46 Volitve '93 19.02 Risanka 19.30 Dnevnik 20.15 Pravi igralci, ameriška serija 20.60 Življenjske preizkušnje, dokumentarna serija 21.36 Palača vetrov, angleška nadaljevanka 22.36 Glasbeni večer 0.00 Horoskop 0.06 Video strani
KANALA
10.15 A shop 10.30 Astrološka napoved 10.40 RIS, risanke in spoti 11.00 Drugačen svet, ponovitev ameriške nadaljevanke 11.60 Dober nakup 12.00 A shop 12.15 Video strani 18.06 A shop 18.20 Božidar Jakac: Podobe na filmskem platnu 18.30 Male živali 19.00 Ninja želve, risana serija 19.26 A shop 19.40 MCM 20.00 Risanke 20.15 Dnevno informativni program 20.30 Kultura 21.06 Smithsonian, dokumentarna serija 22.00 Drugačen svet, ameriška nadaljevanka 22.50 Dnevno informativni program 23.06 Po ročila v angleščini: Deutsche vvelle
SLOVENIJA 1
Prestopnik, francoski barvni film
Marc, star okoli 14 let, živi sam z materjo, ki pa jo le redko videva. Mati hodi v službo in tudi ob vikendih ne najdeta pravega stika, saj se mati, ki ni kos starševskim problemom, rada vdaja pijači. Fant je že imel težave zaradi kraje, zato se mati hudo razburi, ko pri fantu odkrije pištolo. Marc, ki že nekaj časa ne hodi v šolo, pa se nameni, da se loti ropa v majhni trgovini. Tega ne počne toliko zaradi denarja, kot iz dokončnega mladostniškega upora in stiske, ker nima nikogar, na kogar bi se naslonil...
23.20 A shop 23.36 Astrološka napoved 23.46 MCM 1.00 Video strani
TV AVSTRIJA
9.00 Jutranji program 9.06 Družinske vezi, ponovitev 9.30 Novo magazin 3sat 10.00 Angleščina 10.30 Hollvvvoodski detektiv, ponovitev ameriškega TV filma 11.56 četrt čez polnoč, nemški kratki film 1215 Reportaže iz tujine 13.00 čas v sliki 13.10 Mi, ponovitev 13.36 Sinha Moča 14.00 Trojica s štirimi pestmi 14.46 Družina Meier, serija 15.00 Jaz in ti 15.05 Peter Pan in gusarji 15.30 Habakukov praznik, lutkovna igrica 15.50 Deklica iz prihodnosti 16.20 Nekoč je bilo... življenje 1620 Ding dong 17.00 Mini čas v sliki 17.10 VVurlitzer 18.00 Čas v sliki 18.05 Družinske vezi 18.30 Hribovski zdravnik, serija 1922 Znanost 1920 Čas v sliki/Vreme 20.00 Šport 20.20 Po dolgem času, francosko-kanadsko-nemška nadaljevanka 21.55 Pogledi s strani 22.20 Aljaska, serija 22.50 Čas v sliki 22.66 Kraj srečanja Niča, francoski film 025 Zakon v Los Angelesu 1.15 Poročia/1000 mojstrovin
TV AVSTRIJA 2
6.00 SP v alpskem smučanju - Morioka 8.30 Vremenska panorama 9.00 Čas v sliki 9.06 SP v alpskem smučanju 13.00 Čas v sliki 13.30 SP v alpskem smučanju 14.00 Univerzum: Igre življenja 14.46 1000 mojstrovin 14.56 Dogodivščine družine Robinson v divjini, ameriški film 16.30 Poklicne slike: Optik 17.00 Zemlja in ljudje 17.30 SP v alpskem smučanju 18.30 Gaudimax, igra 19.00 Regionalna poročila 19.30 čas v sliki/Vreme 20.00 šport 20.15 V žarišču 2220 Čas v sliki/Šport 22.15 Oddaja 0.15 Round Midnight 1.00 Poročila/1000 mojstrovin 1.60 SP v alpskem smučanju - Morioka
Trboi. 10, Kranj tSSStff tel., fax.: 064/49-411 80Dota8-17
ODPRTO:
nedelja prazniki 8-12
Živilska trgovina zaposli pripravnici ali dekleti s smislom za prodajo v trgovini. Informacije vsak dan v trgovini od 15. do 17. ure.
RADIO TRIGLAV JESENICE
8.00 - Napoved, telegraf, horoskop, obvestila - 9.30 - Novice, aktualno, naše stranke so stranke - 11.30 -Novice, novice iz NZ glasbe, danes do 13-ih - 13.30 - Napoved popoldanskega programa -14.16 - Obvestila, popoldanski telegraf, nasvet iz zdravnikove torbe - 15.30 - Dogodki in odmevi -16.15 - Obvestila, novice, minutke za svobodni sindikat Železarne Jesenice, osrednja tema 18.00 - Voščila, novice -18.46 - Dogodki jutri, prenos Radia Slovenija -
L RADIO ŽIRI
14.00 - Napoved programa 14.10 -Naše okno - 14.30 - Devizni tečaj -14.40 - Živeti s slepoto -15.00 - Dogodki danes, jutri - 15.30 - Prenos dnevno-informativne oddaje RA Slovenija - 16.00 - Radio Žiri spet z vami -15.30 - EPP -17.10 - Glasbeno opoldne na Radiu Žiri: Moj svet Heavv metal. Boom za mlade -18.00 - Novice - obvestila - 19.00 -Odpoved programa -
KINO
3. februarja
CENTER amer. erot. kriminalka PRVINSKI NAGON ob 15.45, 18. in 20.15 uri STORŽIČ amer. komedija PRI ADAMSOVIH ob 18. in 20. uri ŽELEZAR amer komedija PRI ADDAMSOVIH ob 18 in 20. uri ŽELEZAR amer komedija DRAGNET ob 18. in2 0. uri DUPLICA premiera amer zgodovinskega filma ODKRITJE KRIŠTOFA KOLUMBA ob 16.
ČETRTEK, 4. februarja 1993
PROGRAM TV SLOVENIJA
8.40 8.50 10.30 1120
13.00 13.05 13.55 13.55 14.20
15.10 16.50 16.55 17.00 17.15 18.00 18.45 18.50 19.15 1922 1924 19.30 19.55 19.59 20.06 20.40
21.30 22.10 22.15 22.38 22.43 22.53 22.66
Video strani
Zimski počitniški program Zgodbe iz školjke Film tedna, ponovitev: Prestopnik, francoski film Poročila Video strani Filmsko popoldne«. Bunte 2 Beverlv Hillsa Iskanje  resnice, ponovitev angleške nadaljevanke Kjer duh živi, kanadski film Poslovne informacije EP Video strani TV dnevnik
Otroški program: Živ žav Regionalni studio Maribor EPP
Pari, TV igrica Risanka TV nocoj EPP
TV dnevnik 2, Vreme
Šport
EPP
Žarišče
F. Huby: Ljubezenska preizkušnja, nemška nadaljevanka
Tednik
EPP + EP Video strani TV dnevnik 3, Vreme Šport
Poslovna borza TV jutri Video strani
2. PROGRAM TV SLOVENIJA
10.05 Video strani - 10.15 Tedenski izbor - 10.16 Turizem, ponovitev -10.30 Slovenija - umetnostni vodnik: Sladka gora, ponovitev - 10.45 športna sreda, ponovitev - 12.00 SP v alpskem smučanju - Smuk, posnetek iz Marioke -13.00 Poročila - 13.06 Video strani - 1626 Oči kritike, ponovitev -1726 Svet poroča, ponovitev - 18.00 Videošpon -18.46 Že veste, svetovalno namenski program - 1922 TV nocoj -19.24 EPP -19.30 TV dnevnik 2, Vreme -19.56 Šport -19.69 EPP - 20.06 Umetniški večer - 20.05 Sodobna ameriška literatura: Norman Mai-ler, dokumentarni film - 20.56 Goli in mrtvi, ameriški film - 23.06 Sova: Dragi John, amerika nanizanka; Iskanje resnice, angleška nadaljevanka - 020 Video strani -
1. PROGRAM TV HRVAŠKA
7.46 Pregled sporeda 7450 TV koledar 8.00 Dobro jutro, Hrvaška/ Zgodbe iz Monticella 10.00 Poročila 10.06 TV šola 10.06 Temelji gospojine ladje 11.30 Ljubezenske zgodbe, mladinska serija 12.00 Točno opoldne/Poročila/Ko se svet vrti, ameriška nadaljevanka 13.25 Monofon 14.00 Poročila 14.06 Slika na sliko, ponovitev 14.50 Palača vetrov, ponovitev angleške nadaljevanka 15.40 The big blue - Oddaja za Unprofor 16.00 Poročila 16.06 Učimo se o Hrvaški 16.36 Malavizija 17.30 Hrvaška država in ljudje 18.00 Poročila 18.06 Znanstveno ozračje 1825 Risanka 18.35 Santa Barbara, ameriška nanizanka 19.18 Risanka 19.30 TV dnevnik 19.55 Šport 20.15 Spekter 21.00 Zabavna oddaja 21.46 Ekran brez okvirja 22.46 TV dnevnik 23.20 Slika na sliko 0.06 Poročila v angleščini 0.10 Poročila 020 Sanje brez meja
2. PROGRAM TV HRVAŠKA
14.46 Volitve '93 19.02 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.00 Košarka -Euroliga: Scavolini - Cibona 21.50 Brooklynski most, ameriška nanizanka 22.20 Palača vetrov, angleška nadaljevanka 23.10 Svetovno prvenstvo v alpskem smučanju -Morioka, posnetek 22.66 Horoskop 0.00 Video strani
KANALA
10.16 A Shop 10.30 Astrološka napoved 10.36 RIS, risanke in spoti 11.00 Drugačen svet, ponovitev ameriške nadaljevanke 11.60 Dober nakup 12.00 A Shop 12.15 Video strani 18.06 Elizije - rajski vrtovi 18.35 A shop 18.60 Dober nakup 19.00 Ninja želve 19.25 A shop 19.40 MCM 20.00 Risanka 20.15 Dnevno informativni program 20.32 Dance session, oddaja o plesu 21.00 Ljudje proti, italijanski barvni film 22.40 Drugačen svet, ameriška nadaljevanka 23.30 Dnevno informativni program 23.46 Poročila v angleščini: Deutsche vvelle 0.00 A shop 0.15 Astrološka napoved 025 MCM 1.00 Video strani
SLOVENIJA 2
Goli in mrtvi, ameriški barvni film
Režiser Raoul Wals je literarno predlogo po zajetnem romanu pisatelja Normana Mailerja s pomočjo scenaristov skrčil na precej shematično in stereotipno vojno zgodbo o vodu v pacifiškem peklu druge svetovne vojne. Vnanja, recimo ji pirotehnična plat filma kar ustreza dogodkom, pozorni gledalci so bolj kritični do posameznih likov, ki so si jih ob branju romana zamišljali drugače. Pa vendar - film je korektna vojna drama, o ljudeh, ki v posebnih okoliščinah zgubijo orientacijo in najosnovnejše človeško dostojanstvo. Vojna pač rojeva zločince; trdnost vojaške discipline in avtoriteto lahko zmanjša zlo na minimum.
TV AVSTRIJA l
6.00 Teletext 9.00 Jutranji program; Čas v sliki 9.05 Družinske vezi, ponovitev 920 Zemlja in ljudje 10.00 Francoščina 10.30 Po dolgem času, ponovitev nadaljevanke 11.55 Oddaja 12.15 Stalingrad, ponovitev 13.00 Čas v sliki 13.10 Svet sredi stoletja 1326 Sinha Moča, serija 14.00 Trojica s štirimi pestmi 14.50 Oddaja 15.00 Jaz in ti, otroški program 15.06 Knjiga o džungli, risana serija 15.30 Am, dam, des 15.50 Alfred J. Kvvak: Vrtalna plošča, risana serija 16.15 Artefix, otroški kulturni klub 16.30 The real ghostbu-sters 17.00 Mini čas v sliki 17.10 VVurlitzer 18.00 čas v sliki 18.06 Družinske vezi: Primer za psihiatra 18.30 Hribovski zdravnik, serija 1922 Znanost danes 19.30 čas v sliki/Vreme 20.00 Šport 20.16 Donavska princesa, serija 21.10 Pogledi od strani 2120 Starflight one, ameriški film 23.06 Čas v sliki 23.10 Piranhe, ameriška grozljivka 0.40 Zakon v Los Angelesu, serija 120 Poročila/1000 mojstrovin
TV AVSTRIJA 2
8.30 Vremenska panorama 9.00 Čas v sliki 9.06 SP v alpskem smučanju 9.30 Vremenska panorama 12.50 1000 mojstrovin 13.00 čas v sliki 13.10 SP v alpskem smučanju 14.00 Univerzum: igre življenja 14.46 Oddaja 1520 Naš torpedo se vrača, angleška komedija 16.46 Stiftland, dokumentarna oddaja 17.30 SP v alpskem smučanju 1820 Kdo je kdo, igra 19.00 Regionalna poročila 19.30 Čas v sliki/Vreme 20.00 Kultura 20.15 Domače reportaže 21.00 Trailer 21.30 Pozor kultura 22.00 čas v sliki 22.30 šport 22.40 KU 1 - Zadnja skrivnost 2325 Jour fixe 025 Hello Austria, Hello Vienna 0.66 Poročila/1000 mojstrovin 125 SP v alpskem smučanju -Morioka
RADIO TRŽIČ
Oddajamo v četrtek od 16. do 19. ura: Aktualno v Tržiču - do četrtka: Kontaktna oddaja: Koliko poznamo naše vino, kako ga pijemo, Lestvica: "Tržiški hit".
I. RADIO TRIGLAV JESENICE
8.00 - Napoved, telegraf, horoskop, obvestila - 9.30 - Novice, aktualno, Naše stranke so stranke - 11.30 -Novice, zimzelene melodije, danes do 13-ih - 13.30 - Napoved popoldanskega programa, novinar na obisku - 14.15 - Obvestila, popoldanski telegraf, rezervirano za stranke, dogodki in odmevi - 16.15 - Obvestila, novice, spoznajmo se -18.00 - Voščila, novice -18.46 - Dogodki jutri, prenos Radia Slovenija
1. RADIO ŽIRI
14.00 - Napoved programa -14.15 -Naše okno - 14.30 - Devizni tečaj -14.40 - Vse o cvetju - 15.00 - Dogodki danes - jutri -1620 - Prenos dnevno-informativne oddaje RA Slovenija -16.00 - Radio Žiri spet z vami - napoved programa - 16.15 -EPP - 17.00 - športni utrinki - 17.10 - Oddaja iz kulturno-verske zgodovine - 18.00 - Novice - osmrtnice -obvestila - 18.15 - Iz zgodovine naših kajev -18.30 - Lepota not in tonov - 19.00 - Odpoved programa -
KINO
4. februarja
CENTER amer. erotična kriminalka PRVINSKI NAGON ob 15.45 in 18. uri, FILMSKI ČETRTEK: amer. erotična kriminalka PRVINSKI NAGON (BASIC INSTINCT) OB 20.15 uri STORŽIČ amer. komedija DRAGNET ob 18. in 20. uri ŽELEZAR premiera amer. zgodovinskega filma ODKRITJE KRIŠTOFA KOLUMBA ob 17.45 in 20. uri DUPLICA amer. pu stolovski film VRNITEV V PLAVO LAGUNO ob 16. uri KINO BLED slovenska komedija BABICA GRE NA JUG ob 18. in 20. uri
Gorenjska banka d.d., Kranj
PREJELI SMO
J
V rubriki Odmeri, Prejeli smo objavljamo pisma bralcev po presoji in izboru uredništva. Vse. ki nam pišejo, prosimo, da pisma niso daljša od 60 tipkanih vrstic. Daljša pisma smo prisiljeni krajšali, ne glede na vsebino. Vabimo k sodelovanju! Pišite na naslov: Gorenjski glas, Moie Pijadeja 1, 64000 Kranj, za rubriko Odmeri.
Mar res previsoke provizije SDK ?
V Gorenjskem glasu smo 5. januarja 1993 lahko prebrali kratko vest o seji izvršilnega odbora Združenja bank (Slovenije?) pod naslovom "Previsoke provizije SDK". Poročevalec se je pri tem omejil samo na provizije SDK in na plačilni promet, ki da spada v bančni sistem. Omenil je tudi, da je Ljubljanska banka d.d. Ljubljana plačala v letu 1991 kar 20 milijonov SIT provizije.
Resnici na ljubo bi morali bralci zvedeti še za obseg debet-nega prometa na žiro računu te banke, saj bi si nato lahko izračunali, kolikšni del gre SDK za provizijo. V podjetju, ki ga vodim, smo v letu 1992 za debetni promet 74 milijonov SIT plačali 63 tisoč SIT provizije ali 0,85 promila. Zdi se mi, da banke, ki si za plačilni promet s tujino odmerijo 2 odstotka, ne morejo očitati SDK, da je predrag Bojim se še, da bo plačilni promet v bančnem sistemu, kamor v resnici sodi, bistveno dražji in veliko manj prijazen do podjetij, kot je sedaj v SDK, če bo zakon, ki bo na novo uredil to področje, napisan v dobro bank in ne v dobro podjetij in drugih pravnih oseb -deponentov teh bank.
Državni zbor bo moral z zakonom naložiti bančnemu sistemu, da s prevzemom plačilnega prometa njegovi uporabniki ne bomo v manj ugodnem položaju kot sedaj, ko SDK ob ustreznih pokritjih na žiro računih brez zadrževanja izvršuje naloge pravnih oseb. V podjetjih nas sedaj ne skrbi, da z nujnim nalogom, ki ni bistveno dražji kot navadni, naš poslovni partner ne bi dobil plačila še isti dan. Bojimo pa se, da nam bo v podjetjih, ko bo plačilni promet v bančnem sistemu, marsikateri posel splaval po vodi, če bodo banke prednostno izvrševale svoje naloge in ne bodo imele več sredstev za izvršitev nalogov svojih deponentov, tudi nujnih. Zato bo zakon moral zavezati banke, da pri opravljanju plačilnega prometa ne bodo dražje in počasnejše, kot je sedaj SDK, da bodo prednostno izvrševale naloge svojih deponentov in da bodo deponentu sredstva prispela na njegov žiro račun takoj na razpolago. Zakon bo moral določiti visoke sankcije za zadrževanje nalogov in prispelih sredstev ter povrnitev škode, ki jo bo s tem banka povzročila svojemu deponentu. Deponentu pa bo zakon moral dovoliti, da lahko v takem primeru takoj zamenja banko - depozitarja. Zakon bo moral določiti tudi sicer kratek rok za zamenjavo banke - depozitarja, če se bo deponent odločil prenesti svoja sredstva v drugo banko, za katero bo ugotovil, da opravlja plačilni promet bolj zanesljivo, hitreje in ceneje.
Prepričan pa sem, da bi bilo zanimanje bank za plačilni promet veliko manjše, če bi že danes morale opravljati plačilni promet s sredstvi na žiro in drugih računih občanov pod takimi pogoji.
Marko Bezjak Radovljica
Odstrte zavese Ivana Jana
Ob predstavitvi knjige "Odstrte zavese" v vašem časopisu z dne 24. novembra bi l. Jana rada vprašala, kdaj bodo odstrti partizanski dokumenti?
Kdaj in kje je partija priznala svoje napake, saj jih vendar vztrajno taji, tudi s pomočjo te knjige. S pobijanjem duhovnikov in vernih ljudi med vojno in množično po njej, je vendar dokazano, da so imeli vzrok upreti se komunističnemu nasilju, s tisto obrambo, ki jim je bila dosegljiva.
Kako je mogoče govoriti o partizanski prizanesljivosti - je to morda pokol tisočev po vojni. Čudim se, da zdaj, ko se lahko javno govori o povojnih zločinih, partija in partizani še upajo zagovarjati svoje zločine.
Smrtna hinavščina brez primera pa je zapisana v njegovi knjigi, ko pravi: "naj bi tisti, ki niso hoteli iti v partizane, ostali vsaj doma." O da, mnogi z mojim bratom vred bi bili srčno radi ostali doma, če ne bi hodili večer za večerom partizani s puškami v rokah po vaseh od hiše do hiše z ukazom "Vstani, z nami greš!" Ugovora ni bilo. Vrnitve tudi ne, ne za brata kot ne za mnoge druge.
Prav partija je že ob začetku okupacije preprečila, da bi se pod kakšnim drugim poveljstvom ustanovil odpor proti okupatorju. Saj dokler si nista skočila v lase Rus in Nemec, niso bili Nemci nič napoti komunistom. Škoda, da tako vseveden človek, ko je I. Jan tega ne ve. In zdaj hoče s to knjigo še naprej širiti sovraštvo med mladino. Je to po njegovem - sprava?
Če je lahko dobila toliko prostora predstavitev njegove knjige, naj bo, prosim, prostor še za te vrstice.
Ana K., Lesce
Krvavški biser nekoč in nikdar več!
Dokler je na Krvavcu stal samo stari planinski dom, smo krajani Cerkelj pili iz vodovoda res kvalitetno vodo, poimenovano - "Krvavški biser". Odkar pa so se na Krvavcu pojavili gostin-sko-turistični objekti (hoteli) in po krvavških strminah rastejo vikendi kot gobe po dežju, pa iz vodovodnih pip v Cerkljah (tudi v drugih krajih krvavškega zajetja) vedno pogosteje priteče za življenje - zdravje nevarna mešanica vode, fekalij, nevarnih kemičnih snovi, klora in še česa, v zadnjem času pa menda celo neke vrste praživalic, kar vse skupaj vse pogosteje povzroča že prave epidemije črevesnih obolenj.
Kljub vse pogostejšim po lem-nikam okrog vode krvavškega zajetja in uradnem zagotavljanju o neoporečnosti te vode, nam je krajanom Cerkelj prekipelo in zahtevamo takojšen pristop k sanaciji tega problema.
Menimo, da so moralno in materialno dolžni problem rešiti vsi pristojni politični in strokovni elementi - institucije KS in občine, seveda ob poglavitnem tehničnem in finančnem bremenu Vodovoda Kranj, ki je od potrošnikov - graditeljev najprej pokasiral dovolj visoke priključne in investicijske pristojbine, od mesečnih, oziroma dvomesečnih plačil porabe vode pa iztrži kar znatne zneske, saj je cena 1 kubičnega metra vode (ki jo narava nudi civilizaciji brezplačno) v zadnjem času kar preveč korajžno poskakovala. Končno pa bi svoj finančni delež bremena novega zajetja ali preusmeritve morali nositi nesporni krivci za vse bolj zaskrbljujočo opore-čnost krvavškega zajetja pitne vode.
Krajani Cerkelj smo prepričani, da bodo odgovorni forumi resno in takoj pristopili k reševanju stanja in ne bo treba za to uprizarjati dandanes "modernih" oblik protestih shodov, demonstracij, bojkotov in podobnega.
Avgust Perne, Cerklje
Še pismo kranjskemu županu Grosu
Ker se gonja sovraštva proti kranjskemu županu g. Grosu stopnjuje, navajam nekatera znana dejstva.
Za našega župana ni noben državljan Slovenije vreden tako malo, da ga on ne bi sprejel in mu vsaj skušal pomagati odstraniti oziroma odpraviti krivice, ki so jih mnogim povzročili prav njegovi prehodniki.
Ti in taki ljudje se sedaj tresejo od strahu, da ne izgubijo skoraj brezmejne privilegije in oblasti, katere se kot blazni še vedno oklepajo.
Ni g. G ros povzročitelj sploš-noslovenske polomije in revščine, ki jo občutimo le tisti, ki smo zanjo najmanj odgovorni, povzročitelji pa imajo krasne pokojnine ali pa se valjajo v foteljih, ker bruhajo ogenj sovraštva na vsakega, ki jim upa povedati resnico. Naj dodam še to, da je prav kranjski župan toliko pogumen in pošten, da se javno zavzema za navadnega človeka in mu želi pomagati, če je le mogoče.
Nimam vikendov in ne krasnih avtomobilov, vozim se kar s kolesom, denarja za avtobus nimam, po 32 letih službe prejemam na borzi kar 10.000 SIT mesečno, to je povprečje v letu 1992, medtem pa tovariši iz delavske avantgarde prejemajo samo 20-krat ali 30-krat in še več od nas, samo zato, ker so gospodarsko uničili Slovenijo, velik del ljudstva pa pahnili v revščino in obup.
Sprašujem bralce Gorenjskega glasa, kdaj bomo Slovenci imeli toliko poguma in poštenja povedati resnico in pokazati na prave krivce za nastali položaj, kajti še vedno je v modi že 44 let staro pravilo: gorje, če si pošten in če govoriš resnico.
Pozivam vse pogumne in poštene Slovence, organizirajmo podpise v podporo g. Grosu, v podporo pravici in svobodi, saj je še vedno velik del ljudstva zatiranega in diskriminiranega, prav kranjski župan pa se zavzema, naj bo deležen pravice in svobode vsak Slovenec. 27. januarja
Ivan Skodlar
Lokalna samouprava
Zelo pogosto so razprave o organiziranju lokalne samouprave, tudi v Gorenjskem glasu se pojavljajo članki, pogosto z zahtevami po lastni občini. Razprave, ali naj bo v sedanji občini pet, šest ali sedem in več novih občin. Skoraj pa ni razprav, ali se bo nova občina lahko preživela, od kod sredstva in kakšne naj bodo pristojnosti nove občine. Republiška merila za ustanavljanje novih občin so bila preohlapna in prav to je povzročilo prevelike apetite za ustanavljanje novih občin.
Normalno bi bilo, da bi se najprej pogovorili, kakšne pristojnosti bodo imele nove občine, in na podlagi tega, kakšni bodo stroški in seveda, kako te stroške pokrivati. To naj bi bila osnova za dogovore in odločanje, ali je smotrno ustanoviti občino ali ne.
Nove občine morajo pred nastankom vedeti, na katere izvirne dohodke lahko računajo. Izračun stroškov za delovanje in pričakovan dohodek naj bo tisto, kar naj bi dalo osnovo za odločitev za ali proti novi občini. Odločitve, ki so v veliki meri do sedaj, mi moramo imeti lastno občino, ne bo nam gospodarila sosednja vas, ne bo dobra. Izrek "deli in vladaj" se prav pri organiziranju lokalne samouprave lahko uresniči, če nove občine ne bodo imele gospodarske osnove. Tako ne bo gospodaril sosed, kot pogosto pravimo, gospodarila bo stara občina, pa naj bi se imenovala občina, okraj ali srez. Preden se bomo odločali, bo potrebno dobro premisliti.
Andrej Babic
Pomen prireditev v Dražgošah
Letošnja, že 36. spominska prireditev v Dražgošah, kije privabila blizu 6000 udeležencev iz mnogih krajev Slovenije, je bila enkratna! Posebno tisti, a teh je bilo več kot dve tretjini, ki so sodelovali na večumih pohodih, so po zanimivem programu, zelo odmevnem govoru predsednika Republike Slovenije Milana Kučana in nastopu partizanskega pevskega zbora, srečni in zadovoljni zapuščali v zimskem soncu okopane Dražgoše.
Kako naši voditelji in politiki cenijo dražgoško bitko, naj navedemo le nekaj utrinkov njihovih izjav: predsednik ZZB NOV Slovenije Ivan Dolničar - Jano-šek" ... Dražgoše so bile edinstvena bitka v času, ko je bila nemška sila na vrhuncu svoje moči, to je bila iskra upora, kije vnela upor v vsej Sloveniji in bila velika moralna spodbuda vsemu odporniškemu gibanju v Evropi!" Generalmajor Janez Slapar: "... V boju Cankarjevega bataljona v Dražgošah so elementi, ki so zanimivi za poučevanje v naših oboroženih silah," predsednik Slovenske ljudske stranke Marjan Podobnik: "... Dražgoše jemljem kot simbol dejanskega odpora za osamosvojitev, brez ideoloških predznakov... Mislim, da je prav, da se dražgo-ška srečanja ohranijo..." Slavnostni govornik predsednik Milan Kučan je med drugim še posebej poudaril: "Dražgoška bitka in zločinsko uničenje vse vasi s cerkvijo in šolo vred je več kot samo herojski boj peščice slovenskih partizanov. Je mogočen izraz pokončne drže našega naroda in njegovega boja za preživetje..." (Gorenjski glas, 12. januarja).
To je nekaj misli in besed izrečenih v imenu tisočev na letošnji dražgoški proslavi.
Zato so mnogi Slovenci s presenečenjem in ogorčenjem poslušali oddajo na valu 202 v ponedeljek, 11. januarja 1993, ki jo ureja gospod Marko Zorko 'Točno opoldne", v kateri je med drugim rečeno da se vsa leta nazaj praznuje in časti boj tudi zato, ker so vedeli, da se lahko umaknejo. Pravi junaki, heroji, žrtveno jagnje in tragične žrtve obenem pa so bili neoboroženi vaščani..., če bi se poklonili spominu na mrtve, najbrž ne bi spuščali slovenskega promocijskega balona, ne bi nastopili padalci teritorialne obrambe in šolani psi.
Dobro, da ni bilo mažuretk... ker bi lahko povedali zgodbo o dražgoški bitki tudi v stilu alpske poskočnice... Partizani so delali politično propagando, pa so prišli Nemci in so jih dražili s streljanjem, pa so jo partizani pocvirnali, nas pa so, kot videti spoštovani potomci, Nemci po-strelili..."
Človek se vpraša, odkod ljubljanskemu novinarju toliko nizkih udarcev, omalovaževanja, laži, cinizma in zakaj toliko sovraštva? Gospod urednik, odločno protestiramo proti takim in podobnim pamfletom in blatenjem NOB.
Zgodovina je dražgoško bitko postavila na pravo mesto in nije sile, ki bi to spremenila. Še so živi borci Cankarjevega bataljona, ki bodo govorili in obranili njegovo in svojo čast. Kako se organizatorji in udeleženci s piete-to vsako leto spominjajo 41 pobitih vaščanov in 9 padlih cankar-jevcev, naj povedo vaščani Dra-žgoš. Organizatorji prireditev (posamezniki so sodelovali na vseh prireditvah) smo ponosni, da je na vseh 36. prireditvah sodelovalo več kot 150.000 ljudi iz vse Slovenije, da so prav spominske prireditve "Po stezah partizanske Jelovice", skupaj s knjigo Ivana Jana Dražgoška bitka, ponesle epopejo o bitki v sleherno slovensko vas in tudi čez mejo, tako da je dražgoška bitka postala legenda in ponos slovenskega naroda! Na pripombo in kritiko letošnjega programa dajemo pojasnilo, da so slovenski policisti skupaj z GRS prikazali humanitarni del svojega delovanja, šolanje policijskih in lavinskih psov, reševanje ponesrečencev izpod plazov, da so promocij-
DENAR ZA AKTIVNE
Plačilno kreditna kartica
ACTIVA
Ar
Poslovanje z ACTIVO je mogoče na vseh prodajnih mestih, označenih z nalepko.
TRENUTNI SEZNAM GORENJSKIH PODJETIJ,
ki imajo z našo banko sklenjeno pogodbo o poslovnem sodelovanju in v katerih trgovinah lahko tudi plačujete z ACTIVO:
• mELITA" - trgovsko podjetje, Kranj
• "KOKRA" - trgovsko podjetje, Kranj
• "LOKA " - proizvodno, trgovsko in gostinsko podjetje, Škofja Loka
• "MERKUR" ■ trgovina na drobno, Kranj
• "PEKO" - tovarna obutve, Tržič
• "PORENTA FELIKS" - usnjena galanterija, Škofja Ijoka
• "ZARJA" ■ trgovsko podjetje, Jesenice
• "ŽIVILA " - trgovina in gostinstvo, Kranj
/o ljubljanska banka
ski balon Slovenija skupaj s številnimi praproti, vrhunski padalci svetovne kakovosti in zmajarji izredno popestrili dopoldanska dogajanja, po prihodu pohodni-kov in udeležencev, pred začetkom osrednje proslave pred spomenikom dražgoški bitki.
Organizatorji prireditve v Dražgošah smo ponosni, da so vsi udeleženci zadovoljni in razpoloženi zapuščali letošnjo druženje in legendarni vasici pod Jelovico, zato kličemo: januarja 1994 pa zopet nasvidenje! Škofja Loka, 26. januarja 1993 Miloš Rutar
Novinarju, kije v tej oddaji iz spomina na 51. obletnico dražgoški' bitke napravil neprimeren komentar glede praznovanja in spomina na pobite Dražgoša-ne, odgovarjam kot domačinka, Dražgošanka.
Gospod novinar, verjetno ne veste, da je tako imenovana dražgoška bitka zgodovinsko dejanje. Z njo so se Slovenci zavestno uprli nemškemu fašizmu, brez vsake druge politične etikete. Ljudje, ki so tvorili Cankarjev bataljon, so bili na en ali drug način preganjani od Nemcev, to je bila huda človeška stiska in boj za preživetje.
Vemo. da je ta bitka nepozabna tragedija za vso našo vas. Dražgošani se vsako leto svojih pobitih sovaščanov na tak ali drugačen način spominjamo od prvega leta dalje. Med vojno so gorele posamezne sveče na njihovem skupnem grobu na tako imenovanem starem pokopališču. Po vojni smo Dražgošani vsako leto imeli mašo zadušnico za padlimi Dražgošani. Za datum spomina smo si izbrali 6. januar. Kasneje sta jim bila postavljena spomenika v Jelenščah in pri razvalinah stare cerkve, torej na mestih, kjer so bili pobiti. Ko je bila zgrajena nova cerkev, so imena vseh padlih napisali na ploščo pred vrati cerkve. Ob poti med obema vasema pa stoji spo-
menik vsem padlim v dražgoški bitki in okolici Dražgoš. Verjetno vi tega ne veste!
Vsi ti spomeniki so skromni in neupadljivi. Vsako leto vaščani in ZB poskrbijo, da so pri spomenikih 6. januarja venci in sveče, v cerkvi pa maša zadušnica-
Od leta 1976 imamo republi' ški spomenik, ob katerem so vsakoletne slovesnosti v spomin nO držagoško bitko. Za to spomi' njanje je bila izbrana prva nedelja v januarju, kije najbližja datumu 9. - 11. januarja. Tudi kosti, oziroma prst iz skupnega groba na starem pokopališču, so prenesli z vojaškimi častmi na mesto z novim spomenikom. Kadarkoli in kakršnekoli so slovesnosti ob tem spomeniku, položijo tudi venec za padle Dražgošane in druge. To napravi šola z vaščani in ZB.
Zunanja slavja dražgoške bitke skozi leta so bila različna, času primerna: od skromnih pohodov iz bližnjih vasi do manifesta-tivnih spominskih svečanosti, obogatenih z različnimi športnimi in vojaškimi predstavami nastopi.
Vsaka vojna je človeško brezumje. Vsak jo želi preživeti in tistim, ki ne preživijo, preživeli natikajo razne parole, zakaj so umrli: seveda vsi za domovino itd. Tudi za domovino ni prijetno umirati, raje imamo mir in tr vljenje.
Kaj se bodo najstniki učili o dražgoški bitki in sploh o NOB in kaj o prisegi domobrancev 20. aprila 1944 Hitlerju na ljubljanskem stadionu, bo povedal čas -zgodovinarji, ki ne bodo obremenjeni s takimi čustvi, kot smo danes mi.
Torej gospod novinar, prosimo vas, ne bodite več zagovornik ne mrtvih ne živih Dražgošanov it* prepustite praznovanja obletnic dražgoške bitke času.
Ne živi in ne pobiti Dražgošani ne rabimo vašega norčavega komentarja   dražgoške bitke Žalite nas! 28. januarja 1993
Dr. Slavica Lotrič - Pentek
POSLI IN FINANCE
ureja: marija volčjak
Pohištvo iz ratana tudi v Sloveniji
Na Slomškovem trgu v Mariboru so minuli teden odprli prvi prodajni center v Sloveniji s sodobno izdelanim in oblikovanim pohištvom iz ratana. Ratan v malezijskem jeziku označuje skupino tropskih rastlin iz družine palmovcev, iz katerih že stoletja izdelujejo pohištvo. S prodajo pohištva iz ratana se bo ukvarjalo mešano podjetje Yves Rattan, ki ga je ustanovilo podjetja Komu-naprojekt Maribor v sodelovanju s francoskim partnerjem iz Cannesa, ki je prispeval ustanovni kapital v znesku 150.000 ameriških dolarjev in zagotovil poslovno sodelovanje z indonezijsko firmo Sulavvesi. V Mariboru pohištvene polizdelke opremijo z blazinami iz dekorativnega tekstila, za sodelovanje pa so pridobili tudi znanega arhitekta za interierno pohištvo Mirka Blaznika, ki bo po povratku s Švedske pripravil novo kolekcijo pohištva iz Ratana.
Elektronski zemljevid
Ljubljana je dobila prvi elektronski turistično poslovni zemljevid, ki so ga v občini Ljubljana - Center namestili na zunanjo stran občinske stavbe (pred vhodom v Kresijo). Zemljevid je sestavljen iz dveh delov: monitorja in navadnega zemljevida, velikosti 1,90 x 1,65 metra. Uporaba je zelo enostavna: dovolj je, da pritisnete na eno od štirih tipk, in že se vam na ekranu izriše slika z nazivom, podatki in naslovom iskanega objekta, pokažejo pa se tudi podatki o avtorju in opis kulturnozgodovinskega objekta, banke, gostilne, podjetja... Napisi so za zdaj samo v slovenščini, vendar pa bodo kmalu tudi v angleščini, nemščini in italijanščini. Kot navaja Slovenska tiskovna agencija, je turistično poslovni zemljevid delo medvoškega Sotočja in škofjeloškega Tola. Zemljevid je doslej stal 75 tisoč mark, končna vrednost pa bo še enkrat večja.
Veliko orodjarn je zašlo v težave
Združenje kovinske industrije Gospodarske zbornice Slovenije bo 15. in 16. februarja letos pripravilo v Slovenskih Konjicah posvetovanje z naslovom Slovensko orodjarstvo na zahtevnih trgih. Na posvetovanju se bodo opredelili do tega, kako se razvijati in kako nastopati na svetovnih trgih. Večje orodjarne so bile doslej del velikih podjetij, ki so bile tudi glavni naročnik in kupec njihovih storitev. Ker pa so ta podjetja z izgubo jugoslovanskega trga zašla v težave, so se močno zmanjšala naročila tudi za orodjarne. V težavah pa niso samo velike, ampak tudi male in srednjevelike orodjarne, ki tudi izdelujejo kakovostna orodja. Kot navaja Slovenska tiskovna agencija, imajo orodjarne v Sloveniji zmogljivosti, ki bi zadoščale za proizvodnjo v vrednosti 500 milijonov ekujev. Pred petimi leti so naredil za 200 milijonov ekujev prometa, v zadnjih letih pa zaradi težav približno četrtino manj.
Z Euro Dominom ceneje po Evropi
Slovenske železnice so se januarja letos vključile v evropsko železniško tarifo Euro Domino, ki potnikom omogoča
potovanje po ugodnejših cenah. Vozovnice Euro Domino veljajo tri, pet ali deset dni, razdeljene pa so v dva cenovna
razreda: za mlade do 26. leta in za starejše. Za lažjo predstavo povejmo, da stane, na primer.
tridnevna vozovnica za potovanje z vlaki po vsej Avstriji 189 mark za starejše in 145 mark za mlade, petdnevna 209 oz. 161 mark, desetdnevna pa 418 oz. 321 mark. Za tridnevno potovanje z Euro Dominom po Italiji morajo starejši odšteti 249 mark, mlajši pa 187. Slovenske železnice dajejo kupcem tovrstnih vozovnic za vožnjo do meje 25-odstotni popust.
r.
mira
In pc
Radovljica, Sercerjeva 22 tel: 715-036, 715-862
Do 26. februarja nudimo posebne prodajne pogoje za program strešnih oken:
- za takojšnje plačilo 25-30 % popusta
- za plačilo na tri obroke (čeke) 10-15 % popusta
Dobava takoj, montaža možna takoj ali v pomladanskih mesecih. Nudimo tudi zamenjavo oken po sistemu staro za novo. Nova okna so narejena po dejanskih merah in Vaših željah.
Zahtevajte predračun!
TOP d.o.o.
REGIONALNI IZOBRAŽEVALNI CENTER
Kranjska 2 Radovljica
PO NOVIH POTEH DO NOVEGA POKLICA
V VERIFICIRANIH PROGRAMIH
- pomožni predilec
- pomožni tkalec
- pomožna pletilja
- pomožna šivilja
- zidar za zidanje in ometavanje
- tesar opažev
- polagalec keramičnih oblog
- krovec
- kuharski pomočnik
- natakarskl pomočnik
- bolničar
V tečaje:
- poslovne nemščine
- poslovne angleščine /jezikovna delavnica s predavateljico iz tujine/
Poiičlmo skupaj najustreznejši programi
Informacije: osebno Kranjska 2, Radovljica, telefon: 715-585.
Trg vrednostnih papirjev
Tečaji vrednostnih papirjev, ki so se oblikovali v četrtek in petek, in sicer na borznem sestanku in na osnovi prijavljenih poslov na OTC trgu, se niso bistveno spremenili glede na predhodni dan.
Tečaji večine obveznic so ostali na nivojih prejšnjega borznega sestanka z izjemo obveznic Gorenja, ki jim je tečaj v petek padel za 4,5 % na SH.l; medtem ko so tečaji delnic bolj nestabilni.
Skupno ustvarjeni promet vseh poslov na borzi in na OTC trgu je bil v četrtek 2,4 milijona DEM, v petek pa 3,5 milijona DEM.
Pregled tečajev nekaterih vrednostnih papirjev:
OBVEZNICE	28. 1. 1993                  29. 1. 1993	
RS L 1	116,2	116,0
RSL2	89,9	89,8
MU	93,0 a	94,9
GOR	92,3	88,1
PU	99,2	99,3
OZG	80,0	79,8
RGS 1	88,7	89,0
RGS 2	48,1	48,2
DELNICE		
DADAS	19.583	19.779
MKZ	2.940	2.934
NIKA	36,451	36.308
RGS prednostna	2.933	2.804
SKB prednostna	17.816	17.560
LEK	13.126	13.813
Borzna posrednika	LB GB Kranj:	
		Brane Čare, Hermina Krt
		
BORZNI POSREDNIK] tet; Mtm>X)		/O    ljubljanska banka i Gorenjska banka d.d., Kranj
	tam 212*422	1 Ko želite svojemu kapitalu dan drugačno obliko
Zvišanje dnevnega limita dviga pri poslovanju z bančnimi avtomati
V začetku februarja bo zyišan dnevni limit pri poslovanju z bančnimi avtomati Ljubljanske banke s sedanjim 5.000 na 7.000 tolarjev. Temu ustrezno se bodo spremenili tudi izbirni zneski, tako da bodo bankomati lahko izplačali 500, 1.000, 1.500, 2.500, 3.500, 4.500, 5.500 in 7.000 tolarjev.
Dnevni limit predstavlja zavarovanje uporabnikov bankomatov pred zlorabo ob morebitni izgubi ali kraji kartice. Dvig z bankomatov ni možen brez osebne identifikacijske številke, ki pa seveda ne sme biti shranjena v isti listnici kot kartica. Banka svetuje uporabnikom, da odtujitev kartice čimprej prijavijo najbližji enoti Ljubljanske banke, ki lahko preko svoje računalniške povezave nemudoma blokira uporabo izgubljene ali ukradene kartice na vseh bankomatih v Sloveniji.
I
ZLAT0TISK
t>**X> KRAKI. Slovaški uy 7 0 G * / 'i J 7  4 2 4
TRANSPORT LESA • JEMEC
64260 BLED, ZASIP, Blejska 19-tel.: 064/77-854
** UČINKOVITO " "HITRO" " SOLIDNO "
PRIPOROČAMO:
v
' Trajne klobASE, bARJENE klobASE, suhomesnati i/drlki,
pollRAJNE klobASE, IdobASE ZA pEČENJE, kullANE klobASE...
NA VAŠI MU!
***
MESNINE ATA JOŽA
IcmaIu tudi pni vašem procJajaIcu. ***
MESNINE ATA JOŽA za Vas iN Vašo (Jru/ino.
KOLIKO JE VREDEN TOLAR
KAIUmmODAM			NAIUnMtODAJNl		lUUlODUl
MENJALNICA	DEM		ATS		HRD
A banka Kranj(Tržič, Jesenice)	61,55	62,45	8,70	8,81	6,8/9,8
AVAL Bled	61,80	62,40	8,70	8,87	
COPIA Kranj	61,90	62,45	8,75	8,95	
CREDITANSTALT N. banka Lj.	61,70	62,40	8,75	8,95	
EROS (Stari Mayr),Kranj	61,90	62,30	8,75	8,80	9/11
HRANILMCA LON, d. d. Kranj	61,70	62,48	8,60	8,90	
HIDA-trinica Ljubljana	61,50	62,40	8,75	8,85	7/10,5
HIPOTEKARNA BANKA, Jesenice INVEST Škofja Loka ,	61,75	62,40	8,60	8,80	7/11
	61,70	62,50	8,74	8,95	7/13
LB-Gorenjska banka Kranj	61,00	62,85	8,49	8,93	
MERKUR-Partner Kranj	62,15	62,19	8^3	8,83	
MERKUR-Železniska postaja Kranj	62,15	62,19	8,83	8,83	7/11
MIKEL Straiiiče	62,07	62,35	8,75	8,87	7/11
OTOK Bled	61,88	62,65	8,74	8,85	6/11
POŠTNA BANKA,d. d. (na poštah)	61,40	62,50	8,44	8,79	
SHP-Slov. hran. in pos. Kranj	62,00	62,30	8,70	8,86	
SKB Kranj (Radovljica, Šk. Loka)	62,15	62,19	8,83	8,83	7/12
SLOGA Kranj	61,90	62,55	8,72	8,86	
SLOVENUATURIST Bob. Bistrica	61,00		8,49		
SLOVENUATURIST Jesenice	61,80	62,45	8,70	8,80	8/12
VVILFAN Kranj	62,00	62,35	8,77	8,85	
F-AIR d.o. o. Tržič	62,00	62,48	8.70	8,85	
POVPREČNI TEČAJI
61,77  62,42     8,69    8,85 7,2/11,2
Pri nakupe la prodaji SKB in MERKUR
zaračunavata 1% provizije, pri prodaji DEM 5000 ali več pa 2,5%.
B O R Z N O POSREDNIŠKA H I Š A d.d.
VREDNOSTNI PAPIRJI
K & K INVESTMENT d.o.o., KRANJ, J. Platiše 17. tel. 331-045
iji nič vec osvinčenega bencina
Kot poroča Slovenska tiskovna agencija, na avstrijskih bencinskih črpalkah od 1. februarja dalje ne točijo več osvinčenega bencina oz. bodo zaloge, ki jih imajo črpalke, lahko točile najdlje do 1. novembra letos. Za vozila, ki potrebujejo osvinčeni bencin, pa bo v Avstriji kmalu na voljo super neosvinčeni bencin z 98 ok-tani, v katerem so svinec nadomestili z ustreznimi dodatki.
OBČINA JESENICE
Komisija za raziskovalno dejavnost
OBJAVLJA
RAZPIS ZA RAZISKOVALNE NALOGE ZA LETO 1993
s področij:
- varstvo okolja
- razvoj turizma
- kmetijstvo in gozdarstvo
- energetskih virov
- informatika
- družboslovje
- naravoslovje in medicina
K razpisu so vabljeni
- raziskovalne institucije in podjetja
- raziskovalci v podjetjih, zavodih in drugih institucijah, ki opravljajo raziskovalno dejavnost
- raziskovalci in inovatorji v svobodnem poklicu in drugi občani, ki delajo v raziskovalnih dejavnostih
Prijava mora vsebovati:
1. naslov predlagatelja raziskovalne naloge
2. naslov raziskovalne naloge
3. ime nosilca in izvajalca raziskovalnega dela
4. izhodišča, cilji in namen
5. uporabnost
6. časovni potek, finančni predračun in predvideno sofinanciranje.
Prijave pošljite na naslov Občina Jesenice, Sekretariat za gospodarstvo in negospodarstvo - za raziskovanje, Titova 78, 64270 JESENICE, do vključno 1. marca 1993.
Trgovina SK0KjCA
Gregorčičeva 8 (nasproti Chema) 64000 KRANJ
TEKSTIL 25 o/o OPREMA 10 o/o
OBIŠČITE NAS!
KAM	NA		I ZLjFT y		
i CILJ, ČAS POTOVANJA, 1 PRIJAVE	DATUM ODHODA	CENA	PREVOZ	GOSTINSKE STORITVE	OPIS POTOVANJA
1 RIM                   3 dni 1 KOMPAS KRANJ T«l.:211-022 1 ŠKOFJA LOKA Tel.:620-960	[ februarja in marca	169 OEM	bus	noč., zajtrk	[ Rimske znamenitosti in Vatikan
m RIM • NEAPEU - CAPRI     4 dni I KOMPAS KRANJ Tel.:211-022 1 ŠKOFJA LOKA Tel.:620-960	1 24/3 23/4	310 OEM 330 DEM	bus	pol-penzioni	[ Rim, Capri, Pompeji j Vezuv, Neapelj
Objave za rubriki sprejemamo na fax 215-366 oziroma v oglasni službi, Bleivveisova 16, KRANJ
KMETIJSTVO
ureja: cveto zaplotnik
Upravljanje z eno mlekarno, sodelovanje pa z drugo?
Kmetijske zadruge in temeljne organizacije kooperantov, ki so v času od 1986. do 1990. leta poslovno sodelovale z družbenimi mlekarnami, klavnicami, vinskimi kletmi in drugimi živilsko-predelovalnimi podjetji, so po zakonu o zadrugah upravičene do 45 odstotkov vrednosti njihovega družbenega kapitala.
Ministrstvo za.kmetijstvo in gozdarstvo, ki naj bi odločilo o lastninskih zahtevkih zadrug in TOK-ov,je že začelo s postopki, pri katerih pa se ubada tudi s takimi vprašanji in primeri, kijih zakon ni predvidel niti niso o njih govorili v zunajparla-mentarni ali parlamentarni razpravi. Kako, na primer, ravnati v primeru, ko je bilo pod okriljem zadruge ali temeljne organizacije kooperantov tudi družbeno posestvo? Ali v takem primeru pri zahtevku upoštevati samo mleko, odkupljeno od kmetov, ali tudi mleko z družbenih posestev? Če se bodo pristojni odločili, da je v zahtevek zadruge ali TOK-a mogoče prišteti tudi "družbeno mleko", je pričakovati, da bodo reagirale tudi družbene farme, ki niso bile del zadrug in TOK-ov, ampak večjih "družbenih sistemov".
In kako ravnati v primeru, ko je zadruga oz. temeljna organizacija kooperantov v času od 1986. do 1989. leta poslovno sodelovala z družbeno mlekarno oz. klavnico, zdaj pa ne sodeluje več ali pa sodeluje z njo bistveno manj kot nekdaj? Bo torej dobila lastninski in soupravljalski delež v eni mlekarni oz. klavnici, mleko oz. meso pa bo prodajala v drugo? Če v takšnih primerih že na načelni (zakonski) ravni ne bo zadržkov ali ovir, pa bodo zanesljivo v praksi. • C. Zaplotnik
Tudi letos tekmovanje
Mladi in kmetijstvo
Kranj - Republiška uprava za pospeševanje kmetijstva in Zveza slovenske podeželske mladine tudi letos razpisujeta tekmovanje Mladi in kmetijstvo. Občinska in regijska tekmovanja bodo končana do konca marca, sklepno, republiško tekmovanje pa bo predvidoma 3. aprila. Tekmujejo lahko mladi kmetje in podeželska mladina ter dijaki srednjih kmetijskih šol, ne pa tudi študentje višjih in visokih šol. Tričlanske ekipe naj bi odgovarjale na vprašanja o sadjarstvu, razvoju podeželja, higienskem pridobivanju mleka, vrtninah in škodljivcih v okopavi-nah, prireditelji (kmetijska svetovalna služba in društva podeželske mladine) pa lahko glede na posebnosti kmetijstva na njihovem območju vključijo v tekmovanje še dodatno tematiko. • CZ.
Danes in jutri na Bledu
Živilska industrija se predstavlja
Bled - Združenje za gostinstvo in turizem Gospodarske zbornice Slovenije bo tudi letos, tako kot že trikrat prej, organiziralo po slovenskih regijah srečanja med predstavniki živilske in vinarske industrije, proizvajalci pijač, opreme in inventarja za kuhinjo in strežbo, vinskimi svetovalci, vodji nabave, kuhinje in strežbe, odgovornimi za hrano in pijačo, predstavniki menz, šol, vzgojnovarstvenih ustanov, bolnišnic, upokojenskih domov in drugih ustanov. Za Gorenjsko bo takšno srečanje danes, v torek, in jutri v hotelu Park na Bledu. Strokovnjaki z različnih področij bodo govorili o aktualnih vprašanjih hotelsko gostinske stroke in o sodobnem načinu prehranjevanja; gostinski delavci pa se bodo seznanili z izdelki živilske, vinarske in ostale industrije. Danes bodo dali poudarek slovenskim vinom v gastrokulturi, jutri pa sodobni ponudbi hrane za različne vrste porabnikov.* C. Z.
Pogled v preteklost
Zadruge plačevale štiri vrste davkov
Kranj - Ker je zadružništvo v zadnjem času v Sloveniji (in na Gorenjskem) zelo aktualna tema, je ob problemih sedanjosti dobro pokukati v stare knjige in se, denimo, vprašati, kako je bilo urejeno zadružništvo pred osmimi, devetimi desetletji in kakšne "pristojbine" in davke so morale plačevati tedanje zadruge. O tem so 1915. leta kar precej pisali tudi v Koledarju Mohorjeve družbe.
Zanimivo je, da so takratne zadruge morale plačevati kar štiri vrste davkov: neposredne pristojbine, pristojbinski namestek, rentni davek in pridobnino. Neposredne pristojbine so plačevale od vplačanih in izplačanih zadružnih deležev, od vplačanih pristopnin, od izplačanih obresti deležev ali od kakega drugega dobička članov ter od obresti tekočega računa. Plačevale so jih vse zadruge, izjema so bile le Riaffeisnove posojilnice.
In kakšen davek je bil pristojbinski namestek? To je bil davek, ki so ga morale plačevati od svoje nad deset let trajajoče premoženjske posesti. Če je, na primer, mlekarska zadruga kupila zemljišče 15. maja 1902, ji deset let ni bilo treba plačevati pristojbinskega namestka, ampak ga je morala začeti s 15. majem 1912. Zadruge, ki so poslovale samo s svojimi člani, so plačevale "namestek" le od svojega nepremičnega premoženja; tiste, ki so poslovale tudi z nečlani, pa od premičnega in nepremičnega premoženja. Davčno napoved so morale narediti ločeno za zemljišča, stavbe in premično premoženje, za vsak predmet navesti tudi njegovo vrednost in "odtegniti" dolg, ki ga je "obremenjeval".
Rentnina (prihodnina) je bil davek, ki so ga plačevale hranilnice in posojilnice od izplačanih in "kapitalizovanih" obresti hranilnih vlog. Davek je bil 1,5-odstotni. Kreditne zadruge so ga morale plačevati štirikrat na leto, Raiffeisno-vim pa je finančno ministrstvo dovolilo, da so ga lahko le enkrat na leto.
Poleg teh davkov in pristojbin so v tedanjem času poznali še pridobninski davek, ki pa so ga morale plačevati le nekatere zadruge. • C. Z.
Po novih pogajanjih - štrajk
Kmetje ne odstopajo od svojih zahtev
Če ne bodo uspeli v pogajanjih z vlado, bodo 11. marca pripravili štrajk, ki ga bodo stopnjevali, dokler njihove zahteve ne bodo uresničene.
Ljubljana - Kot smo zvedeli, so se predstavniki Slovenske kmečke zveze, Zadružne zveze Slovenije in Slovenskega kmečkega gibanja v četrtek na sestanku v Ljubljani dogovorili, da bodo še enkrat v pogajanjih s predstavniki vlade poskušali doseči, kar slovenski kmetje zahtevajo že nekaj časa. Če bodo pogajanja, ki bodo predvidoma ta teden, neuspešna, bodo 11. marca pripravili vseslovenski štrajk, ki se bo začel z zaporo pomembnih cest in križišč in nadaljeval tudi s "težjimi oblikami". Med drugim naj bi zasedli tudi kmetijsko ministrstvo.
Slovenski kmetje, ki so na opozorilnem protestnem shodu pred vladno "palačo" enkrat že opozorili na težavne razmere v kmetijstvu, ne odstopajo od svojih zahtev. Zahtevajo sprejetje ukrepov za zaščito domače kmetijske pridelave, uvedbo prelevma-nov na uvoz kmetijskih pridelkov do višine razlike med uvozno in intervencijsko ceno (izračunano v absolutnih zneskih), red in nadzor pri uvozu kmetijskih pridelkov in proizvodov, sprejetje takšnih odkupnih cen pridelkov, ki bodo povprečno produktivnim proizvajalcem pokrile pridelovalne stroške, vzpostavitev ustreznega razmerja med proizvodno in maloprodajno ceno in takšno kmetijsko politiko, ki bo dolgoročno zagotavljala stabilne razmere za kmetovanje in gospodarjenje.
Kmetje se zavedajo, da so tudi drugi sloji prebivalstva v težavnem položaju, zato ne "navijajo" za višje drobnoprodajne cene kmetijskih pridelkov in izdelkov, ampak le za drugačna razmerja med odkupnimi in drobnoprodajnimi cenami.
Kmetje poudarjajo, da liberalno tržni koncept, kakršnega je zagovarjala prejšnja vlada, ni primeren za slovensko kmetijstvo, ki ima v primerjavi z nekaterimi drugimi državami veliko težje pridelovalne možnosti in tudi številne neproizvodne naloge: varovanje okolja, ohranjanje poseljenosti hribovskega in
višinskega sveta, zagotavljanje obdelanosti zemlje, negovanje pokrajine... Ker sedanja kmetijska politika ne omogoča razvoja, ampak vodi v nazadovanje, kmetje vztrajajo pri zahtevi, da slovenski parlament čimprej sprejme dolgoročno strategijo razvoja kmetijstva, ki bo tudi osnova za vladno ukrepanje.
In s čim kmetje utemeljujejo svoje zahteve?
Vlada je že pred enim letom pripravila osnutek zakona o posebnih dajatvah pri uvozu in izvozu kmetijskih pridelkov in živil in ga poslala v skupščinsko obravnavo, vendar zakon še vedno ni sprejet. Še več: (prva) Drnovškova vlada je v drugi polovici minulega leta vztrajno odlagala predloge ministrstev za kmetijstvo in trgovino
Slovenski kmetje imajo z opozorilnimi shodi, bojkoti, štrajki in protesti že precej izkušenj. Ko jih je pestila nizka odkupna cena mleka, so pripravili bojkot oddaje mleka. Ko so jugoslovanske oblasti hotele razširiti mejni pas, so se s traktorji pripeljali na mejne prehode (odkoder je tudi naš posnetek) in protestirali. Pred lanskimi božičnimi prazniki so se zbrali na opozorilnem protestnem shodu v Ljubljani in vladi povedali, da se ne strinjajo z njeno liberalno tržno politiko kmetijstva ne z uvozom mesa brez ustrezne zaščite domače pridelave. Bodo ponovno odšli štrajkat 11. marca letos?
o uskladitvi višine posebnih dajatev pri uvozu kmetijskih pridelkov, oktobra je celo sprostila uvoz živine in mesa, proti koncu leta pa še znižala že tako nizke izvozne spodbude.
Odkupna cena mleka je že od aprila dalje "zamrznjena". V zadružni zvezi so izračunali, da so slovenski kmetje v desetih mesecih samo zaradi razkoraka med odkupno ceno in pridelovalnimi stroški utrpeli že več kot 3,2 milijarde tolarjev škode. Še bolj kot odkupna cena mleka pa je za rastjo cen industrijskih izdelkov zaostala cena klavne živine (goveda).
V zadružni in kmečki zvezi ter v kmečkem gibanju poudarjajo, da ne zahtevajo za kmetijstvo boljšega položaja, kot ga imajo drugi deli gospodarstva; želijo le normalna cenovna razmerja, kakršna veljajo v državah Evropske skupnosti in na svetovnih trgih. Ker so v zadnjem letu drobnoprodajne cene mleka in mesa naraščale hitreje kot odkupne cene mleka, vztrajajo pri tem, da se vzpostavijo ustrezna razmerja med proizvodno in maloprodajno ceno in da se breme težav enako-merneje porazdeli med pridelavo, predelovalno industrijo in trgovino. • C. Zaplotnik
Kmetijski nasvet
@@HS^qMM glas
Apnenje kislih zemljišč
Med najstarejše ukrepe za izboljšanje rodovitnih zakisanih tal spada apnenje. Z apnenjem vnašamo v zemljo večjo količino apna, ki popravlja ter izboljšuje neugodne talne lastnosti. Malo je gnojil, ki imajo za tla in rastline tako velik pomen kot apno. V prisotnosti apna se začno najdrobnejši glinasti delci družiti in kosmičiti v skupke različne velikosti. Pri tem mu pomagajo humus in drobno-živke, rastlinske koreninice pa tako nastale skupke povežejo v obstojno strukturo. S tem postane zemlja godna in lahka za obdelavo. Z apnenjem zboljšamo strukturo in zračnost zemlje.
Rastline potrebujejo za rast tudi nekaj apna, vendar vidimo, da ima to gnojilo še drug pomen. V zemlji namreč nastajajo kisline, ki lahko povzročajo premočno kislost zemlje. V premočno kisli zemlji se ne morejo razvijati in delovati drobnoživ-ke. Premočno kislo zemljo je treba razkisati z apnom ali apnencem. Talna kislost se z apnenjem močno zmanjša ali celo izgine in s tem se spremenijo kemične lastnosti zemlje.
Preiskava zemlje nas pouči, ali je zemlja kisla, nevtralna, ali ima dovolj ali celo preveč apna (reakcija tal).
Inštituti izražajo reakcijo tal s pH vrednostjo. PH vrednost oziroma reakcija talne raztopine nas usmerjata k pravilni oceni stopnje preskrbljenosti tal s potrebnimi rudninskimi hranili. Čim nižja je pH vrednost tal, torej čim bolj so tla kisla, tem močnejša je stopnja izčrpanosti tal.
Kakšne so optimalne pH vrednosti na njivah in travinju?
Optimalni pH njive travniki
lahka tla 5,5 5,0
srednje težka tla 6,5 5,5
težka tla 7,0 6,0
Vsaka rastlina uspeva najbolj le pri neki določeni reakciji zemlje, ki ji najbolj prija. Najugodnejšo reakcijo za večino kulturnih rastlin ima zemlja takrat, ko je njena pH vrednost 6,5. Če nima rastlina te reakcije v zemlji, ne more dati velikih pridelkov in pogosto hira.
Posebno pozornost moramo posvetiti zemljam, ki so kisle, zlasti zato, ker se pri nas zaradi obilice dežja vsako leto sperejo znatne količine apna v globino. Kisle zemlje moramo razkisati ali nevtralizirati. Najprej določimo stopnjo njene kislosti, na ^osnovi katere odmerimo potrebno količino apna ali apnenca za razkisanje.
Na splošno uvrščamo zemljo glede kislosti in potrebe po apnenju takole:
pH vrednost kakšna je reakcija       kakšna je potreba
zemlje zemlje po apnenju
4,5 in manj močno kisla zelo velika potreba
4,51 do 5,5 kisla velika potreba
5,51 do 6,5 lahko kisla umerjena potreba
6,51 do 7,0 nevtralna ni potrebe po apnenju
7,1 do 7,5 lahno bazična apnenje ni potrebno
peščena	srednje težka	težka zemlja
zemlja	zemlja	
5 ton	7 ton	10 ton
4 tone	6 ton	8 ton
3 tone	4,5 ton	6 ton
2 toni	3 tone	4 tone
1 tono	1,5 tone	2 toni
Osnovno načelo pri apnenju zemlje je, da uporabljamo drobno mleti apnenec, katerega moramo enakomerno raztrositi in temeljito pomešati v zemljo.
Ugodno spremembo glede izboljšanja zemlje nastanejo samo takrat, če smo pravilno apnili, to je, če smo dodali le toliko apna, kolikor ga primanjkuje.
Pravilno količino drobno mletega apnenca za 1 hektar določijo v laboratoriju.
Potrebo po apnencu določimo po naslednji razpredelnici:
Količina mletega apnenca na 1 hektar, ki je potrebna, da bo po apnenju imela zemlja pH - vrednost : 6,5
pH - vrednost zemlje
4
4,5
5
5,5 6
Prevelike količine apna ali apnenca škodijo zemlji in rastlinam. Zato potrosimo naenkrat največ 4 tone drobno mletega apnenca na hektar. Če so potrebne večje količine apna za razkisanje zemlje, jih potrosimo šele naslednje leto. V primeru, da zemljo premočno razkisamo, škodujemo n.pr. krompirju, ki mu prija slaba kisla zemlja.
Vsekakor se pred nadaljnjim apnenjem prepričamo o uspehu že opravljenega apnenja in pri tem znova določimo reakcijo zemlje.
Najbolj primeren čas za apnenje je v jeseni, če pa v tem času tega nismo opravili, počakamo na primerno suho vreme pozimi ali zgodaj spomladi.
Kot smo že omenili, je ugodno pH območje za večino kulturnih rastlin pH 6-7. Glede na reakcijo tal ločimo kulturne rastline na dve veliki skupini:
1. Manj zahtevne rastline, ki uspevajo na lahkih tleh in prenašajo kislo reakcijo: krompir, rž, oves, ajda.
2. Zahtevne rastline, ki zahtevajo dobro zemljo in ne prenašajo kisle zemlje: pšenica, ječmen, koruza, pesa, detelje.
Kmetijski svetovalec: Anton Potočnik, dipl. ing. agr.
Društvo podeželske mladine
Tečaj nege govejih parkljev
Kranj - Društvo kranjske in tržiške podeželske mladine prireja v petek, 5. februarja, ob 19.30 v sejni sobi zadružnega doma na Primskovem tečaj nege govejih parkljev. Tečaj bo vodil dr. vet. med. Borut Sajovic, ki bo tudi pokazal, kako ozdraviti in zaščititi bolni parkelj.    C. Z.
ZA UUDI, KI CENIJO KVALITETO
Pristavika c. 77,64290 Tržič Tel. (064) 57 713
Novo iz našega programa:
pporbTo perilo JEXOTEX
' smučarski ptiliji iz polar
• planinske športne jakne iz dvojnega Polar velurja
ureja: vilma stanovnik
GLASOVA
Prijetno branje Vam želi
ČAR MAN IVO
škofja loka sveti duh 38
JUTRI SE BO ZAČELO SVETOVNO PRVENSTVO V ALPSKEM SMUČANJU
Jure košir: "želje so velike!"
Kranj, 31. januarja - Večina alpskih smučarjev in smučark, ki bo Slovenijo zastopala na svetovnem prvenstvu, je že v Morioki na Japonskem.
h«l«na
Pri Hotelu Transturist v Škofji Loki, Titov trg 4/B
NUDIMO VAM
- dekorativno kozmetiko
- kozmetiko za nego telesa in obraza
- kolekcije parfumov
SVETOVNO ZNANIH
PROIZVAJALCEV
Navijači so s slovensko zastavo in s transparentom pospremili z brniškega letališča "naše največje upanje" - Jureta Koširja na pot na Japonsko. Slika: D. Ga/voda
Že v ponedeljek so odpotovali v Korejo Matej Jovan, Aleš Brezavšček in Andrej Miklavc, ki v teh dneh nastopajo na mednarodnih FIS tekmah, vendar pa bo proti Japonski nadaljeval pot le Miklavc, medtem ko se bosta Jovan in Brezavšček vrnila domov. Tako je namreč po protestu blejskega smučarskega kluba, nezadovoljnega, da v ekipi ni "njihovega" Jerneja Koblarja, odločilo vodstvo alpske reprezentance. Že v četrtek je z brniškega letališča poletela proti Daljnemu vzhodu ženska reprezentanca. Smučarke Špela Pretnar, Urška Hrovat, Nives Sitar in Mojca Suha-dolc so bile pred odhodom dobro razpoložene, vodja ekipe Jaro Kalan pa je bil realen: "Hrovatova in Pretnarjeva še nista pozdravili poškodovanega gležnja. Na kolajno bomo verjetno morali počakati še kakšno leto."
V nedeljo je na prvenstvo "odletela" še glavnina moške reprezentance - namreč Jure Košir in Mitja Kune, poleg njiju pa še spremljevalci na čelu z direktorjem alpskih reprezentanc Tomažem Cerkovnikom. Jutri, na dan otvori-
tve prvenstva, bo odšel na pot tudi Grega Grilc iz Šenčurja* z njim pa bo potoval tudi trener moške ekipe Pavel Gra-šič. V moškem taboru ne skrivajo, da so cilje, ki so jih načrtovali za letošnjo sezono, že dosegli in presegli. Kolajna na svetovnem prvenstvu je bila sicer najprej tiha želja, po uspehih Jureta Koširja iz Mojstrane na zadnjih dveh tekmah svetovnega pokala (drugo mesto v Lec-hu in četrto v Vevsonnazu) pa je po oceni vodstva reprezentance in trenerjev postala realnost. Jure je vse presenetil: vedelo se je, da je izjemen talent, vendar pa tako hitrega vzpona ni nihče pričakoval. "Mojc želje so velike. Upam na kolajno," je dejal Jure pred odhodom in še poudaril, da je slalom-ska proga v Morioki precej podobna tisti v Lechu, na katero ima najlepše spomine. Mitja Kune si želi, da bi na Japonskem ponovil vsaj uvrstitev s prvenstva v Saalbachu, kjer je bil v veleslalomu šesti. Grega Grilc je dneve pred prvenstvom izkoristil predvsem za počitek. Že mesec dni je namreč občutil bolečine v trebuhu. • C. Zaplotnik
V TAMARJU SE JE KONČALO DRŽAVNO PRVENSTVO V SMUČARSKIH TEKIH
PO ŽALOSTNIH DNEVIH TUDI VESELJE
Andreja Grašič (Kranj) je po dveh odstopih in izgubljenih dvobojih z Natašo Lačen (Črna) nazadnje le zmagala.
Tamar, 31. januarja - S štafetnimi teki se je v nedeljo v Tamarju končalo državno prvenstvo v smučarskih tekih. Tekmovanje, ki se je Zftčelo že prejšnji konec tedna, nadaljevalo pa v četrtek, soboto in nedeljo, bi sicer moralo biti na Kokrici, vendar ga je Tekaški klub Kranj zaradi "zelene zime" prestavil v dolino Tamar. Napovedi, da J°žko Kavalar ne bo ostal samo pri zmagi, ki jo je dosegel prejšnjo nedeljo v zasledovalnem teku, in da bo pri članicah tudi v nadalje-#£nJu g'nvni obračun med Natašo Lačen (Črna) in Andrejo Grašič CKranj), so se uresničile. V prosti tehniki teka sta tako kot v zasledovalnem teku slavila Kavalar in Lačnova, v sobotnem klasičnem teku pa Robert Kerštajn (Planica) in Grašičeva.
javalar in lačnova-mojstra prostega sloga
Dobri poznavalci razmerja m°či v našem tekaškem športu so B'h še pred začetkom četrtkovih tekov v prostem slogu prepričani, đa bo med moškimi prvi pritekel v CI'J Jožko Kavalar, med ženskami pa Nataša Lačen. Tako se je udi zgodilo. Čeprav je Kavalar Po prvem krogu teka na 30 kilometrov malenkostno zaostajal za *[ubskim kolegom, mladincem Malejcm Sokličem, pa je bilo že Pfl desetem krogu jasno, da ne . 0 imel enakovrednega tekmeca jO da je vprašanje samo še, kdo °° drugi - Robert Kerštajn (Pla-n'Ca) ali Tomaž Globočnik ^ranj). Ce nekoliko poenostavi-m°. je Kavalar "odloČil" tudi o ?rugem mestu. Koje dohitel svojega prijatelja Kerštajna, ki je 'artal poldrugo minuto pred "juti, ga je spodbudil k hit rej še-p111 teku. Najprej je zmanjšal že *a<" precej velik zaostanek za Soncem in Tomažem Globočni-k°m, nazadnje pa ju je še prehi-J* • Pri ženskah, ki so tekle na 15 *''onietrov, se je ponovila slika z zasledovalnega teka: do težko £r'čakovanega spopada med La-
anka mohorič in matej soklič veliko obetata
V soboto so bile na sporedu teki v klasični tehniki. Člani in mladinci so tekli na IS kilometrov, članice in mladinke pa na 5 kilometrov. Pri moških je Robert Kerštajn že na petih kilometrih imel osem sekund prednosti pred
šlo, ker je Kranjčanka že na šestem kilometru (znova) odstopila - in žalostna zapustila dolino Tamar. Lačnova je v cilj pritekla z več kot dveminutno prednostjo pred Anko Mohorič (Kranj) in skoraj sedem minut in pol pred Vido Bertoncelj, ki zdaj teče za Celje, nekdaj pa je tekmovala za Kranj. Med mladinci je zmagal Matej Soklič, ki je drugouvršče-nega Gregorja Malija (Kranj) prehitel za približno dve minuti in pol. Tretji je bil Peter Torkar (Bled), četrti njegov klubski tekmec Ivan Maric, peti pa Sandi Vidovič (Planica). Prvenstvo mladink bi lahko označili kot klubsko tekmo, saj so prva štiri mesta zasedle tekačice TK Kranj: prva je bila z več kot petimi minutami prednosti Anka Mohorič, za njo pa so pritekle v cilj Markičeva, Racetova in Igličeva.
On
°vo in Grašičevo sploh ni pri-
Trener tekaških reprezentanc Jure Žerjav je po državnem prvenstvu v Tamarju predlagal, .la b? na svetovno prvenstvo v Falun potovali Jožko Kavalar (desno) in Robert Kerštajn (levo) ter Nataša Lačen (Črna). Predlog mora potrditi še predsedstvo tekaške zveze.
Markom Dolencem (Brdo), 10 sekund pred Kavalarjem in 30 sekund pred Sokličem, pri desetih kilometrih je prednost še povečal in na koncu pustil za sabo Kava-larja skoraj za eno minuto. Tretji je bil Dolenc, četrti Soklič in peti Globočnik. Pri članicah je bil tudi tokrat v središču pozornosti dvoboj Grašič - Lačen, vendar do pravega dvoboja znova ni prišlo. Ce je na prvih dveh dvobojih odstopila Grašičeva, je tokrat predčasno končala tekmo Lačnova. Grašičeva, ki je startala minuto za svojo najhujšo tekmico, jo je pri dveh kilometrih in pol ujela; Lačnova pa je reagirala tako, da je odstopila. V tekmi mladincev so prva tri mesta zasedli tekači Planice: prvi je bil Matej Soklič, drugi Igor Bašelj in tretji Sandi Vidovič. Pri mladinkah je bila najhitrejša Mohoričeva, izmed gorenjskih tekmovalk pa se je dobro izkazala še Lucija Larisi (Gorje), ki je bila tretja.
planica le pet sekund pred gorjami
V nedeljo so se tekači pomerili še v štafetnih tekih. Pri članih je bilo pričakovati, da bo prva Planica, vendar pa njena zmaga ni bila niti malo prepričljiva. Kavalar, Kerštajn in Trstenjak so pritekli v cilj le s petimi sekundami prednosti pred mladinci Gorij (Larisi, M. Poklukar, J. Poklu-kar), ki so tudi zmagali med mladinci. Tudi pri članicah ni šlo vse po napovedih: pričakovati je bilo zmago Kranjčank, vendar pa so Logatčanke izkoristile slabosti Markičeve in zanesljivo zmagale. Druga je bila prva ekipa Kranja (Mohorič, Markič in Grašič). • C. Zaplotnik
občni zbor kolesarskega kluba sava kranj
Sava ponovno najboljša
Kranj, 29. januarja - Člani Kolesarskega kluba Sava Kranj so se v petek zbrali na rednem letnem občnem zboru, na katerem so razpravljali o delu v minuli kolesarski sezoni ter o pripravah za letošnjo, v kateri želijo ponovno postati najboljši kolesarski klub v državi. Predsednik kluba bo tudi v tem letu Janez Bohorič.
V minulem letu so v KK Sava Kranj opravili večino zastavljenega operativnega dela, pa tudi z dosežki v tekmovalni sezoni so dokaj zadovoljni. Ob nadaljevanju strokovnega dela s tekmovalci in skrbi za podmladek so se udeležili vseh dirk v državi in tudi nekaterih pomembnejših v tujini, kar jih uvršča med uspešnejše kolesarske klube tudi v evropskem merilu.
Z zaposlitvijo direktorja Franca Hvastija so izboljšali tudi poslovno plat delovanja, saj je direktor poskrbel za sponzorske pogodbe, ki ob pomoči dolgoletnega sponzorja tovarne Sava Kranj zagotavljajo sredstva za pokrivanje stroškov tekmovalcev in prireditev. V lanski tekmovalni sezoni sta se v članski konkurenci najbolj izkazala Aleš Pagon in Igor Bertoncelj, trener Matjaž Zevnik pa je dejal, da je z dosežki zmerno zadovoljen. Drugi trener Milan Kavaš, ki skrbi za mladince in pionirje je povedal, da imajo vključno s sekcijo v Tržiču trenutno okoli 25 mladih kolesarjev, največ težav pa je s pomanjkanjem ustrezne opreme in trenerskega kadra. V letošnji sezoni bo z najmlajšimi delal tudi Marko Polanc Glede na lanskoletne uspehe mladih kolesarjev v kategorijah BMX in MTB bodo del sredstev namenili tudi tema sekcijama, vendar bo glavnino še vedno zastopalo klasično kolesarjenje.
Za letošnjo sezono kolesarji KK Sava pričakujejo, da se bodo na dirkah državnega prvenstva uvrščali na mesta od prvega do tretjega, prav tako pa naj bi se v vrh uvrščali na mednarodnih dirkah, kar naj bi jih ponovno uvrstilo v družbo najboljših kolesarskih klubov. • M. G.
srečanje jeseniških športnikov
Podelitev občinskih priznanj
Jesenice - Skupščina občine Jesenice in športna zveza prirejata v četrtek ob 18. uri v restavraciji Kazina na Jesenicah tradicionalno srečanje športnikov in športnic jeseniške občine. Predsednik občinske skupščine dr. Božidar Brudar bo podelil najvišja občinska športna priznanje, Gregorčičeve plakete za minulo leto, predsednik športne zveze Janez Štojs pa velika, srednja in mala priznanja zveze. V kulturnem programu bodo nastopili mladi folkloristi Svobode Hrušica in pevci iz Žirovnice, program pa bo povezoval Janko Rabič. Po podelitvi priznanj najboljšim športnikom bo družabno srečanje. • B. R.
plavalci radovuice in triglava na tekmi v nemčiji
nova državna rekorda
Kranj - Plavalci kranjskega Triglava in Radovljice so nastopili na mednarodnem plavalnem mitingu v Bad Reichenhallu v Nemčiji, na katerem je sodelovalo okoli 400 plavalcev iz devetih evropskih držav ter iz Malte in Izraela. Nataša Kejžar (Radovljica) je zmagala v treh disciplinah (100 in 400 metrov kravi ter 200 metrov mešano), njena sestra Alenka Kejžar na 100 metrov prsno in na 100 metrov hrbtno, kjer je z rezultatom 1 .-04,30 dosegla tudi nov mladinski državni rekord. Radovljičanka Polona Rob je bila najhitrejša v dveh disciplinah: na 100 metrov kravi in na 200 metrov mešano, v tej disciplini pa je postavila tudi nov absolutni državni rekord. Na najvišjo stopničko zmagovalnega odra je stopil tudi Aberšek iz kranjskega Triglava, ki je bil najhitrejši na 100 metrov delfin in 200 metrov mešano. Uspešni so bili tudi ostali gorenjski tekmovalci. • B. Gašperlin
14. FEBRUARJA
Tek treh dežel
Kranjska Gora - Turistična društva Kranjska Gora, Rateče in Trbiž ter organizacijski komite Ski tour 3 Podklošter prirejajo v nedeljo, 14. februarja, tradicionalni, 12. smučarski Tek treh dežel. Udeleženci bodo startali ob 10. uri % urejenega štartnega mesta nedaleč od hotela Kompas v Kranjski Gori, nato pa bodo izjemoma (zaradi gradbenih del na italijanski strani) tekli preko meje do Bele peči v Italiji, odtod nazaj proti Tamarju in do cilja v Kranjski Gori. Proga bo dolga 25 kilometrov. Tekmujejo lahko moški in ženske, starejši od 18 let, časovna omejitev za tek pa je tri ure.
Prireditelji sprejemajo prijave z vplačilom 150 šilingov oz. v ustrezne« protitolarskem znesku (po tečaju Banke Slovenije) do H. februarju po poštni nakaznici na naslov: Turistično društvo Kranjska Gora, 64280 Kranjska Gora ali pri blagajni društva (od 8. do 1«. ure). Vsi udeležene« morajo imeti s sabo potni list ali maloobmejno prepustnico. Razglasitev rezultatov bo ob 14. ur! pri osnovni šoli. Dodatna pojasnila o teku dajejo v ID Kranjska Gora (tel.: 88-17-68).• C. Z.
O     GLASOVA k
StotinkA
VATERPOLO
Zmagi v avstrijskem prvenstvu
Kranj, januarja - Vaterpolisti Triglava so minuli konec tedna odigrali dve tekmi in obakrat zmagali. Čeprav so nastopili v pomlajeni postavi, so v prvem srečanju visoko premagali WBCT iz Innsbrucka, v drugem pa še PALO iz Salzburga. Triglav : VVBCT 16 :4 (4 : 1,6 : 0,4 : 1,2 : 2); Triglav je igral v postavi: Homovec, Hajdinjak, Margeta, Antonijevič 2, Grabeč 1, Bukovac 1, Klofutar, Begič, Košir 3, Štirn 1, Peranovič 2, Klemen Štromajer, Troppan 6.
Triglav : PALO 14 : 8 (8 : 3, 2 : 1, 0 : 3, 4 : 1); Čimžar, Hajdinjak 2, Teo Galič, Klančar, Matej Nastran, Praust, Antonijevič 4, Bečič 2, Bukovac, Štirn 1, Peranovič 2, Klemen Štromajer, Troppan 3.
Brez presenečenj v 7. kolu
Kranj, januarja - V nedeljo so odigrali tekme 7. kola v občinski ligi. Tokrat ni bilo presenčenj, saj je Triglav v prvem srečanju visoko premagal Omnio šport, Kokra je premagala Vodovodni stolp, Kranj 90 pa Kamnik.
Rezultati: Triglav : Omnia šport 18 : 2 (4 : 1, 6 : 1, 3 : 0, 5 :0); strelci: Teo Galič 3, Matej Nastran 3, Antonijevič 3, Alidžanovič 1, Bukovac 4, Klemen Štromajer 2, Pikec 2 za Triglav, Za Omnio šport pa Strgar 1 in Stražnik 1; Vodovodni stolp : Kokra 6:9(2:1, 1 : 3, 1 : 2, 2 : 3); strelci za Vodovodni stolp: Farčnik 1, Blaž Rebolj 1, Naglic 2, Podvršček 1, Veličkovič 1, za Kokro pa: Brinovec 1, Krelj 1, Perčič 1, Čalič 3,. Wagner 1, Krašovec 1; Kamnik : Kranj 90 9 : 14 (5 : 2, 1 : 4, 1 : 4, 2 : 4), strelci: Pestotnik 1, Pibernik 2, Žnidaršič 1, Homar 5 za Kamnik, za Kranj 90 pa: Vončina 4, Zu-panič 3, Jerman 3, Rozman 3 in Rauter 1. V vodstvu je še vedno Triglav pred Kranjem 90, Kokro in Vodovodnim stolpom. • J. Marinček
T( KOŠARKA
Kokra lipje premagala vodilno savinjsko polzelo
Kranj, 31. januarja - Košarkarice škofjeloške Odeje Marmor so v tretjem kolu drugega dela državnega prvenstva doma premagale mlade Ježičanke s 83:61 (37:36), Kranjčanke pa so gostovale v Mariboru, kjer so po podaljšku izgubile z domačim Api-som s 83:72 (70:70, 39:32). Pol minute pred koncem tekme je izenačila Žnidarjeva, v podaljšku pa so gostje dale vsega en koš. V ekipi Kranja so največ košev dosegle: Aličeva 23, Žnidarjeva 17 in Virantova 18. V skupini, ki igra za uvrstitev od 7. do 12. mesta, je jeseniški Oniks doma tesno, s 83:82 (37:26), premagal Domžale. Največ košev so "prispevale" Jovanoviče-va 25, Gašperinova 22 in Gričarjeva 17.
V rdeči skupini I. moške lige je Kokra - Lipje na gostovanju v Polzeli zasluženo premagala vodilno ekipo, Savinjsko Polzelo. V prvem polčasu sta se ekipi menjavali v vodstvu, v nadaljevanju pa so se Kranjčani izkazali predvsem s trojkami in zmagali z 88:80 (43:44). To je bil po osmih zmagah prvi poraz Polzelanov. V II. slovenski moški ligi - zahod je bilo na sporedu zadnje kolo: Radovljica Didakta je doma tesno, z 88:87 (41:52), premagala Litijo, Jesenice pa so gostovale pri vodilnem Kraškem zidarju in visoko izgubile - 90:65 (47:28). Med desetimi ekipami je Didakta zasedla tretje mesto, Jesenice pa zadnje. • C. Z.
odeja marmor ! jezica ml. 83:61 (37:36)
Škofja Loka, sporna dvorana Poden, gledalcev 100, sodnika Schulz in Glušac (oba Ljubljana).
Odeja Marmor: Kržišnik 19 (6:6), Maček 16 (4:8), Bizjak 3 (0:2), Antič 25 (9:13), Baligač 20 (6:8). Domačim igralkam je v tretjem poskusu le uspelo premagati neugodno mlado ekipo Jezice. Gostje so imele pobudo do 10. minute, potem pa so se Ločanke zbral in v 15. minuti prek Mačkove povedle. V dragem polčasu je bilo na igrišču videti le eno ekipo, saj so gostje nepričakovano popustile. Za nameček pa je kar pet igralk Jezice moralo zapustiti igrišče s petimi osebnimi napakami. V domači vrsti je treba pohvaliti vse igralke, še posebej pa najstarejšo Olgo Baligač. • D. Rupar
Didakta končala prvenstvo neporažena
Radovljica - Okoli 300 gledalcev se bo še dolgo spominjalo zadnjega kola 2. SKL - zahod.
Ker so domačini do zadnjega obračuna v sezoni 1992/93 ostali neporaženi pred domačim občinstvom, so številni navijači poti-hem pričakovali še zmago nad prvouvrščeno Litijo in potencialnim novim članom I. SKL.
Prve minute so bile za vse v dvorani pravi šok. Domači so po-vedli z 2 :0, nato pa se je začela vladavina Litijčanov. Radovljičani niso uspeli najti prave igre za nezgrešljive goste. Ti so vodili že za dvajset točk v sredini prvega polčasa. Do konca polčasa pa je na veselje navijačev skopnela prednost na enajst točk (41 : 52). Drugi polčas je bila igra na nož, ekipi sta se borili za vsako žogo in domačim je uspelo priti do samo sedmih točk zaostanka. Rutinirani gostje se niso pustili zmesti in so uspešno odbijali domače napade vse do zadnjih dveh minut pred koncem, ko so Radovljičani izvedli preobrat, vreden vrhunske ekipe. Že izgubljeno tekmo so štiri sekunde pred koncem obrnili sebi v prid in s tem košem zmagali z 88 : 87. Navdušenja v dvorani kar ni bilo konec.
Vseeno pa kaže omeniti vlogo sodniške dvojke, ki je s svojimi odločitvami nemalokrat vplivala na potek igre. Že v prvih minutah je domača klop dobila kar dve tehnični napaki. Res škoda, da sta nedorasla sodnika vrgla slabo luč na pravo "prvoligaško" predstavo. # Aleš Smrekar
•r- KEGLJ
Favoriti zmagujejo
Kranj - Ob koncu minulega tedna je bilo na sporedu 8. kolo gorenjske kegljaške lige. Rezultati - Triglav : S. Jenko 5:3 (4907: 4891), Kranjska Gora : Elan 6:2 (5010:4806), Lubnik : Adergas 7:1 (5011:4790), Ljubelj : Jesenice 2:6 (4858:4926). Vodijo Jesenice s 15 točkami pred Kranjsko Goro 13, S. Jenkom in Lubnikom po 10. • T. Bolka
PROTEST BLEJSKEGA SMUČARSKEGA KLUBA
Zakaj koblar ne gre na svetovno prvenstvo
Matej Jovan in Aleš Brezavšček, ki sta že bila v Koreji, se bosta vrnila domov.
Bled - Vodstvo moške smučarske reprezentance se je po protestu smučarskega kluba Bled odločilo, da bodo na svetovnem prvenstvu v Morioki na Japonskem nastopili le tekmovalci, ki so izpolnili normo. Matej Jovan (SK Radovljica) in Aleš Brezavšček (SK Mojstrana), ki sta že bila (na tekmah) v Juži Koreji, se bosta, kot je napovedal šef moške reprezentance Tomaž Cerkovnik, vrnila domov in bosta tako kot tretji sporni reprezentant Jernej Koblar z Jesenic svetovno prvenstvo lahko gledala le po televiziji. V smučarskem klubu Bled se za takšen zaplet ne čutijo krive: že ko so opozarjali na nepravičen izbor potnikov za Japonsko, so predlagali rešitev, ki ne bi prizadela smučarjev iz sosednjih klubov. Vodstvo reprezentance se je očitno odloČilo drugače!
Ko so v Smučarskem klubu Bled iz časopisa zvedeli za imena alpskih smučarjev, ki naj bi nastopili na svetovnem prvenstvu v Morioki na Japonskem, so bili nemalo presenečeni in nezadovoljni. Čeprav so vseskozi poudarjali, da ne želijo kaliti dobrih odnosov s smučarskim klubom Radovljica, pa so iz "poštenosti do športnika" zahtevali od pristojnih na smučarski zvezi pojasnilo, zakaj v ekipi ni njihovega tekmovalca Jerneja Koblarja, ki je bil na dosedanjih tekmah vselej, razen enkrat, boljši od Radovlji-čana Mateja Jovana, ki pa naj bi šel na prvenstvo.
Direktor alpskih reprezentanc Tomaž Cerkovnik je Blej-cem pojasnil, da so normo za nastop na svetovnem prvenstvu na Japonskem izpolnili le štirje tekmovalci in sicer Jure Košir, Mitja Kune, Grega Grilc in Andrej Miklavc, ki so se uspeli na eni od tekem svetovnega pokala uvrstiti v finalno vožnjo oz. med prvih trideset. Ker je smučarska reprezentanca decembra dobila povabilo, da se med potjo na Japonsko na stroške organizatorja udeleži še mednarodnih tekem v Koreji, se je vodstvo odločilo, da poleg štirih tekmovalcev, ki so izpolnili normo, prijavi še dva - Aleša Brezavščka in Mateja Jovana. Slednjega predvsem zato, ker je bil pred operacijo naš
Blejci so reagirali tudi zato, ker se je nekaj podobnega z Jernejem Koblarjem zgodilo že pred leti, ko je šlo za nastop na svetovnem mladinskem prvenstvu, in ker ni dosti manjkalo, da bi tudi "njihova" Spela Pretnar zadnje olimpijske igre v Albertvillu gledala le po televiziji. Med otvoritvijo iger je bila še doma, potem pa so jo poklicali... "V blejskem klubu se s takim načinom dela ne strinjamo," pravi Ciril Kraigher in poudarja, da bi Jernej verjetno tudi izpolnil normo za svetovno prvenstvo, če bi večkrat dobil priložnost nastopiti na tekmah svetovnega pokala. Priložnosti je imel le dve: v Kranjski Gori in v Bad Kleinkirchheimu, ki pa jih, žal, ni izkoristil.
Da Koblar dosega solidne rezultate, priznava tudi direktor alpskih reprezentanc Tomaž Cerkovnik, ki Blej-ce tolaži takole: "Če bo Jernej tako nadaljeval, bo imel možnost, da se uvrsti najprej v A ekipo in nato v ekipe za velika tekmovanja, ki bodo v prihodnjih letih.
tretji najboljši smučar in ker je kljub pomanjkljivim pripravam zmagal na močni F1S sla-lomski tekmi v Mariboru in bil celo boljši od Jureta Koširja. Tomaž Cerkovnik je - kot navaja - obema tekmovalcema tudi pojasnil, da se svetovnega prvenstva ne bi udeležila, če ne bi bilo ugodnega povabila iz Ko-
Jernej Koblar z rezultati na zadnjih tekmah dokazuje, da ga zaplet ni vrgel s tira.
reje; nakazal pa jima je tudi možnost, da se bosta vrnila domov, če na Koreji ne bosta pokazala dobre forme.
Ker je bil nastop na FIS tekmah pomemben tudi iz finančnih razlogov (brezplačno so prišli do letalskih vozovnic tudi trije spremljevalci reprezentance), se je direktor Cerkovnik kljub načelnemu stališču, da gredo na prvenstvo lahko le tisti, ki so izpolnili normo, odločil za kompromisno rešitev.
V blejskem smučarskem klubu z odgovorom niso bili zadovoljni, še manj z grožnjami, češ - če boste Blejci vztrajali pri Koblarju, bosta pa še Jovan in Brezavšček prišla s Koreje domov. Smučarski zvezi so predlagali, da naj v reprezentanci najde mesto tudi za Koblarja oz. naj poišče rešitev, ki ne bo prizadela drugih tekmovalcev. Vodstvo reprezentance se je očitno odloČilo drugače in bo oba sporna reprezentanta po
končanih FIS tekmah v Koreji poslalo domov. V blejskem smučarskem klubu se za to ne čutijo krive, hoteli so le opozoriti na nepravičen izbor potnikov za svetovno prvenstvo, ne pa prizadeti tekmovalcev, ki sta povrh vsega še člana sosednjih smučarskih klubov.
In zakaj so se Blejci odločili, da protestirajo pri smučarski zvezi? Kot poudarjata predsednik smučarskega kluba Ciril Kraigher in trener Mojmir Fa-ganel, je za to več razlogov, najpomembnejši pa je vsekakor ta, da je 21-letni Jernej Koblar z Jesenic, sicer član B reprezentance, z dosedanjimi uspehi in trenutno formo upravičil uvrstitev v reprezentanco za svetovno prvenstvo. Ko so skrbno analizirali njegove rezultate, so ugotovili, da je bil na devetih tekmah boljši od Jovana, le enkrat pa slabši. Odlično formo je pokazal tudi na zadnjih tekmah. V Cortini d' Ampezzo je z 18 stotinkami zaostanka za zmagovalcem dosegel svoje doslej najboljše super-veleslalomske FIS točke, na tekmi v St. Michaelu v Avstriji pa je v isti disciplini premagal tudi oba potnika za Japonsko -Jureta Koširja in Mitjo Kunca, ki pa naj bi - vsaj tako je poročalo dnevno časopisje - zaradi novozapadlega snega vozila precej previdno. • C. Zaplotnik
HOKEJISTI BLEDA SE DOMA NE DAJO
Bolto je težko premagati
V četrti polfinalni tekmi končnice državnega hokejskega prvenstva je Bled v petek doma premagal Acroni Jesenice z 2:1 (1:0, 1:0,0:1). Peta, odločilna tekma bo drevi ob 18. uri na Jesenicah.
Bled, 29. januarja - Ko so hokejisti Acroni Jesenic v sredo i dvorani Podmežakla gladko, s 5:1, premagali "sosede" z Bleda, je bilo osrednje vprašanje: ali bodo uspeh ponovili tudi na četrti tekmi v športni dvorani na Bledu in se uvrstili v finale, kjer jih že čaka ljubljanska Olimpija Hertz. V jeseniškem taboru je bilo pred petkovo tekmo kar precej optimizma: ne samo zaradi gladke zmage na tretji tekmi, ampak tudi zato, ker so se sicer razredčene vrste začele "polniti" z igralci, ki so bili poškodovani in bolni.
A eno so napovedi, želje, drugo pa boj na ledeni ploskvi. Trener Bleda in državne reprezentance, nekdaj odlični hokejist Rudi Hiti je na petkovi tekmi dokazal, da je dober strateg in da je
tudi s kadrovsko maloštevilno ekipo mogoče premagati bolj slovito moštvo z Jesenic, če je bilo v dvorani, v kateri se je zbralo okrog 2500 gledalcev, ob uspelih akcijah gostov slišati navijaško
skandiranje "Je-se-ni-ce", pa so domači navijači vzklikali: "Bolta, Bol-ta...r In Zvone Bolta je bil res najboljši na ledu in ob dobri obrambi domačinov tudi glavni "krivec", da so "železarji" odšli domov praznih rok. Jeseniški hokejisti so predvsem v drugi in tretji tretjini močno oblegali blejska vrata, streljali od daleč in blizu, iz gneče ali neovirano, a Bol-tov gol je ostal kot - turška trdnjava. No, če smo natančni: Jeseničani so v 16. minuti sicer dosegli gol, a so imeli to "smolo", da je sodnik Zoran Rozman že prej zapiskal in zadetek razveljavil. Med jeseniškimi navijači je bilo po tem kar precej besedičenja o tem, ali se je sodnikova piščalka oglasila prezgodaj ali ne. Naj bo tako ali drugače: Blejci so prvo tretjino dobili z 1 jO, gol pa je že v četrti minuti dosegel Jure Vnuk, ki je najprej lepo preigral Mura-
ROKOMET
jico Pajiča, nato pa premagal še jeseniškega vratarja Cveta Pretnarja. V drugi tretjini so gostje silovito krenili v napad in po nekaj lepih priložnostih se je zdelo, da je plošček v blejski mreži samo še vprašanje časa. No, zgodilo se je drugače! Hokejista iz nekdanje Sovjetske zveze sta za "trenutek" vzela niti v svoje n> ke, pridrsala pred Pretnarja in si razdelila vloge: Rožkov je podal Anfjorovu, ta pa je z močnim strelom z desne strani poslal ploščico v jeseniški gol. 2:0 za Bled -in še 31 minut upanja za moštvo Jesenic, ki tudi v nadaljevanju ni več zmoglo preobrata. Ko je Anf-jorov v 59. minuti moral na kazensko klop, so gostje vložili še zadnje moči, da bi ob kancu športne sreče najprej dosegli en gol, nato pa še drugega. Načrt bi se jim skoraj posrečil. Potem ko so zadnjih Štirideset sekund igrali brez vratarja, je M. Smolej 13 sekund pred koncem-'ploščku le utrl pot v blejsko mrežo (2:1). V zadnjih trenutkih tekme je bilo sicer še nekaj dvomov in ugibanj o zmagovalcu, vendar le za kratek čas: /. dobrim posredovanjem v poslednji sekundi igre jih je dokončno razblinil, kdo drug kot -Zvone Bolta.« C. Zaplotnik, slika: G. Šinik
PlNESTA IN PIZZERIJA POLANA
Kranj, januarja - V športni dvorani na Planini so v soboto in nedeljo odigrali tekme predzadnjega in zadnjega kola v skupini C, finale v skupini B ter četrtfinale, polfinale in finale v skupini A. V skupini C so največ pokazali nogometaši Pineste, ki so brez poraza zasluženo postali prvaki, za njimi pa so Športna zveza, Intercambio in Restarvacija Mahne. Pinesti je pripadla zmaga še v skupini B, v skupini A pa so bili najboljši nogometaši Pizzerija Polana, ki so v finalu premagali Pizzerijo Ortv. V tekmi za tretje mesto v skupini A pa so slavili QPR, ki so premagali Viktorijo. • J. Marinček
Poraz kranjčank,
preddvor odščipnil točko novogoričanom
Kranj, 31. januarja - Kranjčankam tudi v tretjem kolu slovenske lige ni uspelo zmagati. Tokrat so tesno izgubile v Ribnici z Opremo, ki je njihov že tradicionalno neugoden nasprotnik. Rezultat - 19:17 (89) za Opremo! Prvo zmago pričakujejo v 4. kolu, ko bodo njihove nasprotnice igralke Burje. V II. slovenski moški ligi - zahod je šešir visoko, s 25:13, zmagal v Izoli, preddvorski Infotrade pa je na gostovanju v Novi Gorici odščipnil točko istoimenskemu moštvu (rezultat 25:25). Vodi Kodeljcvo z 20 točkami pred šeširjem 18, Novo Gorico 17 in Preddvorom Infotradom 12.
Derbi srečanja 11. kola med Preddvorom Infotradom in Novo Gorico je bil izredno razburljiv, največ po zaslugi celjskih sodnikov Re-penška in Požešnika, ki sta tri minute pred koncem srečanja, pri rezultatu 25:21 za Preddvorčane, z nerazumljivimi odločitvami in izključitvami "uspela" izenačiti rezultat na 25:25. Novogoričani so tako zelo poceni prišli do točke, gostje pa so napovedali, da bo tudi sobotno srečanje (ob 16. uri v športni dvorani na Planini) proti ekipi Gro* šuplja zelo zanimiva.• M. Dolanc, J. Kuhar
O     GLASOVA k
StotinkA
ZGODBA O NAKLANSKEM NOGOMETNEM IGRIŠČU SE VLEČE ŽE NAD 20 LET
Kdor je igrišče vzel, naj ga tudi vrne
Naklanskemu športu, predvsem pa nogometu, je bilo v preteklih dvajsetih letih marsikaj vzetega, od telovadnice in garderob v domu, do nogometnega igrišča na zemljišču ob železnici, kjer so zdaj Živila. Prvo nogometno moštvo je "brezdomec" in je bilo prisiljeno vzeti kranjski stadion za matično igrišče, doma v Naklem pa je z igriščem kup problemov. O tem v pogovoru s predsednikom Nogometnega kluba Živila Naklo JANEZOM ZUPANOM.
Čeprav ste morali jeseni na kranjski stadion in se je marsikdo bal za tradicionalno dober obisk tekem v Naklem, so bile tudi v Kranju tribune vedno polne. Ste med najbolj gledanimi klubi v Sloveniji. Kolikšen je delež vstopnine v klubskem proračunu?
"Prepričan sem, da imamo največ gledalcev. Na gostovanjih vidimo, da so v sredstvih javnega obveščanja napisane številke pretirane. Za Novo mesto je na primer pisalo, da je bilo na stadionu 2500 ali 3000 gledalcev, v resnici pa jih je bilo okrog 1500. Mislim, da so Živila Naklo na gostovanjih in doma rado videna ekipa. Vstopnina predstavlja blizu 20 odstotkov klubskega proračuna. S sponzorstvom Živil smo zadovoljni tudi v gmotnem smislu. Dobro dela tudi naša komisija za marketing, ki zagotovi okrog 30 odstotkov proračuna. Zato naša iskrena zahvala vsem, s katerimi sodelujemo na propagandnem in marketinškem področju. Tako sodelovanje pričakujemo tudi v prihodnje. Izredno pičla pa je pomoč države. Od nje dobimo le slaba 2 odstotka potrebnega denarja. Kranj je mesto športa, preveč je športnih panog in zato dobi vsak od države manj. Za sedanjost in tudi za prihodnost kranjskega športa je in bo velika finančna cokla zimski bazen. Ne bom govoril, po kakšnih političnih in pravnih fintah so prišli do dovoljenja za začetek gradnje.
Danes smo soočeni z dejstvom, da je tako velika naložba takšno breme za kranjski šport, da blokira razvoj vseh ostalih športov. Samo primer. Naš generalni sponzor Trgovsko podjetje Živila Kranj je moral dati lani za bazen dvakrat več od letnega prispevka našemu klubu. Ob tem naj vsak sam presodi, kje je večji učinek tega denarja: ali v vreči brez dna, kar bazen trenutno je, ali pri nas, ki podjetje uspešno reklamiramo po Sloveniji. Tisti, ki so z gradnjo začeli, naj najdejo rešitev, da bazen ne bo tudi v prihodnje breme drugih kranjskih športov. Glede našega gmotnega položaja še tole. Naši projekti trženja reklam, tekem in drugih prireditev so priložnost za mlade menedžerje. Kdor vidi v tem svojo priložnost, naj se obrne na upravo kluba ali na podjetje Živila."
kranjsko igrišče je preobremenjeno
Lansko jesen ste morali začeti igrati na kranjskem stadionu. S Spojno zvezo ste sklenili ustrezen dogovor. Je za spomlad kaj novega?
"Naš prihod v Kranj je stadion poživil. S svojo marketinško službo smo pripeljali na stadion reklame, ki je dobil I tem pravo podobo in nov utrip. Tribune smo napolnili z
zvestimi navijači z vse Gorenjske. Ko so imeli atleti neko tekmovanje, so nas celo prosili, da bi reklame pustili na stadionu in ustvarili pravo tekmovalno vzdušje. Za spomladanski del tekmovanja je načelen dogovor s Športno zvezo enak. O reklamah pa se bo treba še pogovarjati. Tu se srečujemo z Nogometnim klubom Jelen Triglav, s katerim težko najdemo skupni dogovor. Naša tekme so na televiziji in ni prav, da se razen naših reklam pojavljajo tudi druge. Svoje mora reči predsedstvo Športne zveze. Pojavlja pa se še nov problem. Naše igranje v Kranju je dodatno veliko breme za travno površino. Njena lanska obnova je stala 25.000 mark. Narejena je bila z vso strokovnostjo, vendar so se dela začela nekoliko pozno, bila pa je tudi suša. Igrati smo začeli na ne še povsem utrjeni ruši. Ker smo na območju z več padavinami, tako igrišče lahko zdrži le eno moštvo. Dejansko pa sta na tem igrišču jeseni igrali dve prvi moštvi prve in druge državne lige in še mladinci Jelena Triglava v slovenski mladinski ligi. Da bi rušo čim manj poškodovali, smo se mi in Jelen Triglav odpovedali pravici do enkratnega tedenskega treniranja na stadionu. To je bil hendikep, ker smo tako prihajali na igrišče samo na tekme vsakih 14 dni. Tega se vedno ne zavedajo navijači in površni poznavalci športa. Manj pa je razumljivo, da se tega ne zavedajo na občini in v drugih okoljih, ki imajo kakršenkoli vpliv na izgradnjo športnih objektov v Kranju. Enostavno govorijo, da je eno igrišče za vse dovolj. Travo pa tako ali drugače uničujejo tudi atleti in drugi uporabniki stadiona."
samo z zemljiščem nismo zadovoljni
Nasilno, bi rekli, ste morali v Kranj, ker v Naklem ni primernega igrišča. Samo začasna naj bi bila ta rešitev, dokler v Naklem ne bo primernega igrišča. Kar precej občinskih in drugih
kljuk ste že ubrali. Kdaj se vračate v Naklo?
"Odločbo o neustreznosti igrišča v Naklem nam je izdala Nogometna zveza Slovenije, ker je naše igrišče dolgo 96 in široko 55 metrov, minimalno pa bi moralo biti dolgo 100 in široko 64 metrov. Sam problem naklanskega igrišča pa je starejši. Začetek problema sega 25 let nazaj, v leto 1968, ko so bile s tem v zvezi izdane prve odločbe in poslani prvi dopisi. Na nekaj se pozablja. TVD Partizan Naklo je imel, po načrtih inž. Stanka Bloud-ka, na zemljišču, kjer so sedaj Živila, športni park z nogometnim igriščem, atletsko stezo, odbojkarskim igriščem in ska-kališčem za skok v daljino ter smučarsko skakalnico. Igrišče je imelo tudi ograjo, kar ni nepomembno. To poudarjam zato, ker danes na kranjski občini ugotavljajo, da so dolžni preskrbeti le enako veliko zemljišče, kot je bilo leta 1972 odvzeto. Naklo rabi manjši športni park. To ni luksuz za tako velik kraj. K tem objektom sodijo tudi garderobe. Te smo imeli prej v kulturnem domu. Ob izgubi telovadnice, v kateri so zgradili telefonsko centralo, smo ostali tudi brez garderob. Vse smo zgubili brez povračila. Na občini so spoznali, da imajo določene obveznosti do naklanskega športa in do nogometa, vendar se pogovarjajo samo o nadomestni površini. Občasno pa je slišati tudi drugačna mnenja. Take ponudbe mi ne moremo sprejeti. Sicer je zelo težko v kratkem opisati zadevo, ki se vleče nad 20 let. Mi vztrajamo, da občina začne resno pridobivati ustrezno zemljišče in pripravljati dokumentacijo. Lahko je tudi sedanje igrišče, ki ga je mogoče razširiti s pokritjem kanala Dupeljščice, ob gozdu pa je prostor za manjše tribune. Tu se zapleta z lokacijsko dokumentacijo in nasprotovanjem soseda gospoda Zaplotni-ka. Izgradnja nogometnega igrišča na osnovi lokacijske dokumentacije iz leta 1972, to je pravokotno na sedanje igrišče, pa je v osnovi odvisna in povezana z neodkupljenim zemljiščem in po novem še s programom izgradnje osemletke v Naklem. Na osnovi obljub gospoda Perčiča iz kranjske občine pričakujemo sedaj širši sestanek, kjer bi se vse strani sporazumele za dokončno rešitev tega problema."
V osnovi je res problem nogometno igrišče. Vendar gre tudi za lociranje celotnega športnega parka, prostora za šport in rekreacijo.
"Prevečkrat se v Naklem govori samo o prvem moštvu, ki je res vrh naklanskega in gorenjskega nogometa. Mlajši gorenjski igralci vidijo v nas simbol športnega uspeha manjšega slovenskega kraja. Na to se prevečkrat pozablja. Naklo ne sme biti fenomen samo eno leto, ampak mora ostati še naprej. Nogometni klub ima še pet drugih ekip, od mlajših pionirjev do članov B. Razen prvega moštva tako aktivno tekmuje in igra še od
80 do 100 mladih, ki so pretežno iz Nakla in sosednjih vasi. V teh ekipah praktično ni igralcev iz Kranja. Nogomet torej spodbuja k športnemu udejstvovanju. Lani je minilo že 55 let od ustanovitve prvega nogometnega kluba v Naklem. Navajam samo en pomemben podatek: v teh letih je igralo nogomet nad 1000 krajanov Nakla in bližnjih vasi, predvsem Strahinja, Cegelnice in Pivke. Tudi sosed nogometnega igrišča gospod Zaplotnik pozablja, da na igrišču ni samo prvo moštvo, teh dvajset igralcev, da gre za veliko otrok, da prihajajo na igrišče otroci iz šole in vrtca. Zahteva prepoved naše dejavnosti na sedanjem igrišču, kar bi pomenilo smrt naklanskega nogometa. Želimo dobiti manjši stadion. Ne gremo se megalomanije. Zgraditi želimo nekaj prijetnega, Naklu primernega. Mi vidimo svojo identiteto in prihodnost v Naklem. Vrnitev v Naklo bi bila dodaten motiv za igralce, delavce v klubu in navijače."
pripavljeni na pogovor s sosedom
S sosedom igrišča gospodom Zaplotnikom ne najdete skupnega jezika. Pri njem je že lepo število nogometnih žog. Je ta problem sosedstva res nerešljiv?
"Za nastali položaj nismo krivi ne mi, niti gospod Zaplotnik. Zdi se mi pa nerazumljivo, da se zadnji dve leti, ko se je vodstvo Nogometnega kluba Živila Naklo skoraj v celoti spremenilo in smo prišli novi ljudje, noče pogovarjati z nami. Vem, da s tem ne bomo rešili probiema igrišča, lahko se pa uredijo naši medsebojni odnosi. Zadnje leto sem spokušal vse, da bi do razgovora prišlo. Odkrito bi se rad pogovoril o problemu, kako živeti skupaj, dokler problem igrišča ne bo' rešen. Nekaterih dejstev pa gospod Zaplotnik ne more zanikati. Eno je, da igrišče ni več samo travnik za nogometaše, kar stalno poudarja v dopisih na občino, ampak je bilo odkupljeno kot travnik, z odmikom od urbanističnega načrta pa je zemljišče spremenjeno v prostor za šport in rekreacijo. Drugo dejstvo je, da smo leta 1976 podpisali dogovor, ki je obsegal izgradnjo ograje in oddajo določenega zemljišča njemu v uporabo, v zameno pa nam bi moral vračati na njegovo parcelo priletene žoge. Tretje dejstvo pa je, da se je lani pri njem nabralo 50 žog, vrednih okrog 6000 nemških mark. Skrbi me, da te žoge propadajo. Veliko bolje in uspešneje bi bilo, če bi skupno iskali rešitev. Tudi mi nismo zadovoljni s sedanjim stanjem. Medsebojno usklajeni bi problem lažje rešili, spor pa reševanje otežuje. Na občini sem že večkrat povedal, da se problema lotevajo napak. Rešuje se trenutni spor, ne pa vzroki za spor. Mi nismo krivi, da imamo tam igrišče. Mi bi najraje ostali na stari lokaciji, kjer bi zanesljivo že imeli lep manjši stadion. V miru bi delali in se posvečali vzgoji mladih igralcev." • J. Košnjek, slika G. Šinik
IrODBOJKA
Pomembna zmaga žirovničanov
V 1. DOL so igralci PROMa gladko premagali neposredne tekmece za obstanek v ligi, moška ekipa Minolta Bled je tesno izgubila na Ravnah proti Fužinarju, dekleta Autohit z Bleda pa so zmagala v Ljubljani in so se po točkah izenačila s tretjeuvrščenim Ll.rnosom. Enako točk pa imata še ekipi LIK Tilia in Krim. V zad-nJ'n 5. kolih se nam obeta še dramatičen boj za 3. mesto, ki še vodi * PLAY-OFF. Rezultati - moški: PROM : Granit Preskrba 3 : 0 (9, £ 5), Fužinar : Minolta Bled 3 : 2 (12, -13, -8, 6, 9), Kamnik Novi ganiti : Šempeter 3 : 0, Pomurje Vigros : Pionir 0 : 3, Olimpija : Salonit 2 : 3. Vrstni red: Salonit 26, Kamnik Novi Graniti 22, Pio-nir 20, Olimpija 16, Pomurje Vigros 14, Fužinar 12, Minolta Bled ' P ROM 6, (iranit Preskrba 4 in Šempeter 2 točki Rezultati - ženske: ŠD Tabor : Autohit Bled 1 : 3 (-14, 13, -14, -11), HIT Casino : ^/•m 2 : 3, LIK Tiha : A bes I rade I 3, Topolšica : Branik Rogoza Magic 3 : 2, Gornji Grad : Cimos 3:1. Vrstni red: Abes Trade Cc-'Je.24, HIT Casino 20, Cimos Koper, Autohit Bled, LIK Tilia in ls-r|m 16, Gornji Grad 10, Šl) lahoi 6, Topolšica 4 in Branik Rogo-2a Magic 2 točki. • M. Branko
Dvojica v. oman - mihelič najboljša
Kranj - Na kegljišču kranjskega Triglava se je najboljših dvanajst članskih dvojic pomerilo za naslov gorenjskega prvaka. Zmagala je dvojica. V. Oman - Mihelič (Triglav), ki je drugouvrščeno prehitela kar za 112 kegljev.
Rezultati: 1. V. Oman-Mihelič (Triglav) 3577, 2. Boštar-Beber (Triglav) 3465, 3. Geršak-Jan (Jesenice) 3460, 4. Čerin-Potočnik (Ljubelj) 3451, 5. Česen-M.Oman (Triglav) 3409, 6. Juvančič-J. Draksler (S. Jenko) 3404, 7. Cvirn-Šimnovec (Triglav) 3402, 8. Praprotnik-Poga-čnik (Ljubelj) 3394 » T. Bolka
V gorenjskem derbiju boljši ljubelj
Kranj - Kegljači v medregijski ligi so začeli s spomladanskim delom prvenstva. Gorenjska predstavnika v ligi, Ljubelj (Tržič) in Sava (Stražišče), sta se pomerila že v uvodni tekmi. Po razburljivi in kakovostni igri so zmagali Tržičani, ki so obdržali vodstvo na lestvici in imajo tudi dobre možnosti za končni uspeh. Rezultat - Sava : Ljubelj 0:2 (3:5), 5129:5131. V naslednjem kolu, 6. februarja, gostuje Ljubelj pri Geološkem zavodu, Sava pa pri Slovanu.• M. Silar
r   SMUČARSKI SKOKI
čavlovič tretji na državnem prvenstvu
Gorenja Sava, 31. januarja - Skakalni skub Triglav je organiziral prvenstvo Slovenije za dečke do 10 let. Na tekmovanju je nastopilo 35 tekmovalcev iz 12 slovenskih klubov. Pomerili so se na 22-metrski skakalnici. Največ uspeha so imeli Ljubljančani. Prvak Slovenije je postal Uroš Vrhovec iz Ilirije Centra pred klubskim kolegom Janezom Rukšetom in članom Triglav Telinga Gašperjem Čavlovičem. Nagrade za najboljše sta prispevali Pizzerija Karantanija iz Drulovke in Videoteka A & D iz Orehka.
Rezultati - prvenstvo Slovenije: 1. Uroš Vrhovec 193,8 (20 in 20,5), 2. Janez Rukše (oba Ilirija Center) 188,5 (19,5 in 19,5), 3. Gašper Čavlovič (Triglav Teling) 183,0 (19,5 in 19,5), 4. Blaž Jordan (Tržič) 180,0 (19,5 in 19,5). Tudi ostali gorenjski predstavniki so se dobro izkazali: 6. Luka Harinski (Stol), 8. Domen Ribnikar (Tržič), 9. Anže Brankovič (Triglav Teling), 10. Domen Dvoršak (Stol). Obenem so dečki do 11 let imeli tekmovanje za pokal Slovenije. Nastopilo je 69 tekmovalcev iz 13 klubov. Rezultati: 1. Matjaž Jurman (Dolomit) 197,3 (20,5 in 20 m), 2. Mitja Žnidaršič (Tržič) 196,7 (20 in 20), 3. Marko Šimic (Triglav Teling) in Uroš Vrhovec (Ilirija Center) 193,8 (20 in 20,5). 6. Urban Zupan (Tržič), 7. Gaber Šorn (Stol), 8. Miha Albreht (Alpina).
Dobre uvrstitve na alpskem pokalu
Reit im Winkl, 30. januarja - 62 tekmovalcev iz 8 držav se je v tem turističnem kraju na Bavarskem pomerilo za točke alpskega pokala. Največ uspeha so zopet imeli Avstrijci, naši pa so se uvrstili takole: 7. Zoran Zupančič (Alpina), 10. Anže Zupan (Stol), 13.Rok Polajnar (Triglav Teling).
Zaključek šole skokov s tekmovanjem
Gorenja Sava, 30. januarja - Začetniki, ki so se udeležili tečaja smučarskih skokov, so se ob koncu pomerili na tekmovanju. Nekateri skakalci so pokazali soliden napredek in so se dobro izkazali na tekmovanju. Tekmovali so na 7- in 12-metrski skakalnici. Najboljši so bili: letnik 87: Primož Zupan, letnik 83 Uroš Zvokelj, letnik 80 - 82 Marko Ropret. Tekmovalce so obdarili s praktičnimi nagradami, ki so jih prispevali starši tekmovalcev.
Drugo mesto za triglav teling
Ravne, 31. januarja - SK Fužinar je na 60-metrski skakalnici na Ravnah organiziral moštveno državno prvenstvo za mladince do 18 let. Vrstni red: 1. Ilirija Center 771,5 točke, 2. Triglav Teling I (Franc, Polajnar, Zvikart in Martinjak) 734,5, 3. Velenje I 733,5,. 4. Alpina Žiri, 6. Triglav Teling II, 8. Triglav Teling III, 9. Tržič, 11. Triglav IV; kombinatorci so se pomerili še v tekih. Državni prvak je postal Roman Perkožž iz Tržiča. Gorenjci pa so dosegli še nekaj dobrih uvrstitev: 5. Robi Vertnik, 10. Miha Eržen, 11. Tadej Zvikart, 12. Igor Cuznar (vsi Triglav Teling). • Janez Bešter
SMUČANJE
Vrhovnik dvakrat zmagal
Rahtel - Na umetno zasneženem smučišču Rahtel pri Slovenj Gradcu je Smučarski klub Fužinar z Raven na Koroškem organiziral FIS tekmovanji v slalomu, ki se ju je udeležilo 85 tekmovalcev iz Avstrije, Španije, Nizozemske, Hrvaške, ZDA in Slovenije.
Na sobotnem in nedeljskem tekmovanju je slavil Matjaž Vrhovnik iz ljubljanskega Novinarja pred Jernejem Koblarjem z Bleda.
Rezultati - slalom: 1. Matjaž Vrhovnik (Slo) 1:21,08, 2. Jernej Koblar (Slo) 1:21,68, 3. Mitja Kune (Slo) 1:21,98, 4. Uroš Pavlovič (Slo - Mojstrana), 9. Matjaž Stare (Slo - Bled), 10. Primož Jazbec (Slo - Tržič); drugi slalom: 1. Matjaž Vrhovnik (Slo - Novinar) 1:21,71, 2. Jernej Koblar (Slo - Bled) 1 22,01, 7. Matjaž Stare (Slo -Bled).    90 Janez Šolar
Dečki in deklice tekmovali v kranjski gori
Podkoren - Smučarski klub Blejska Dobrava je v nedeljo na smučišču v Podkorenu izvedel tekmovanje v veleslalomu zahodne regije za dečke in deklice. Skupno je nastopilo 60 deklic in 105 dečkov.
Rezultati - mlajše deklice: 1. Urška Čadež (Tržič) 42,85, 3. Špela Jelene (Jesenice) 44,24, 4. Ana Mesaric (Rudar Idrija), 5. Saša Gort-nar (Železniki); starejše deklice: 1. Lidija Bijol (Bled) 41,24, 2. Nina Bernik (Kr. Gora) 41,94, 3. Polona Polajnar (Bohinj) 42,39, 4. Barbara Kalan (Alpetour), 5. Sanja Košir (Kranjska Gora); mlajši dečki: 1. Andi Viser (Gorica) 41,38, 2. Boštjan Križaj (Tržič) 41,78, 3. Blaž Erjavšek (Jesenice) 43,07, 5. Uroš Ambrožič (Bled); starejši dečki: 1. Mitja Valenčič (Triglav) 39,46, 2. Andrej Jerman (Tržič) 39,71, 3. Peter Draksler (Triglav) 40,23, 4. Grega Mandeljc (Radovljica), 5. Domen Grah (Jesenice). • J. Šolar
*    NAMIZNI TENIS
Uspelo osnovnošolsko občinsko prvenstvo
Preddvor - Na osnovni šoli Matija Valjavec Preddvor je bilo občinsko prvenstvo osnovnih šol v namiznem tenisu za šolsko leto 1992/93. V štirih kategorijah je nastopilo več kot sto mladih tekmovalcev. Največ uspeha so imeli učenci osnovne šole Simon Jenko.
Rezultati - mlajši dečki - posamezniki: 1. Klemen Fortuna (OŠ Simon Jenko), 2. Jerše - Šenk (OŠ Predoslje) 3. Blaž Šparo-vec (OŠ Matija Čop)-dvojice 1. Jerše - Šenk (OS Predoslje), 2. Šparovec - Burgar (OŠ Matija Čop), 3. Porenta - Andoljšek (OŠ Simon Jenko); ekipno: 1. OŠ Simon Jenko, 2. OŠ Lucijan Seljak, 3. OŠ Predoslje; mlajše deklice - posamezno: 1. Špela Gašperšič (OŠ Lucijan Seljak), 2. Petra Ramovš (OŠ Stanko Mlakar), 3. Meta Vidic (OŠ Lucijan Seljak); dojice: I. Vidic - Gašperšič (OŠ Lucijan Seljak), 2. Žibert - Mohorič (OŠ Predoslje), 3. Pangeršič -Stojkovič (OŠ France Prešeren); ekipno: 1. OŠ Simon Jenko, 2. OŠ France Prešeren, 3. OŠ Lucija Seljak; starejši dečki - posamezno: 1. Jure Maček (OŠ Lucijan Seljak) 2. Tadej Crijevič (OŠ Matija Valjavec), 3. Sebastijan Sajevic (OS Predoslje); dvojice: 1. Maček - Oman (OŠ Lucijan Seljak), 2. Crijevič - Markun (OŠ Matija Valjavec), 3. Giakomini - Aljančič (OŠ Matija Valjavec); ekipno: 1. OŠ Lucijan Seljak, 2. OS Predoslje, 3. OS Matija Valjavec; starejše deklice - posamezno: 1. Nada Klun, 2. Irena Klun (obe OŠ Predoslje), 3. Lidija Oman (OŠ Lucijan Seljak); dvojice: 1. Klun - Klun (OS Predoslje), 2. Markič - Češenj (OŠ Predoslje), 3. Šimenc - Brankovič (OŠ Davorin Jenko); ekipno: 1. OŠ Simon Jenko, 2. OŠ Predoslje, 3. OŠ Lucijan Seljak. Prvenstvo je vzorno organizirala in vodila prof. Jeli Cuderman. • J. Kuhar
Menjava deviz je v banki zanesljivejša
Iz kuverte ukradel 1.300 DEM
Jesenice, 1. februarja - Pri menjavi deviz na črno se sem in tja dogajajo prav čudne reči, med njimi na Gorenjskem niso tako redki primeri, da je kupčija že na pol sklenjena, kupec odhiti v banko po denar, nazaj pa ga ni več. Presenečni prodajalec kasneje ugotovi, da je iz njegovega šopa izpuhtelo nekaj bankovcev...
To se je 25. januarja zgodilo tudi Ivanu G. iz Mojstrane. Šel je v banko na Jesenice, da bi tam zamenjal 3.000 mark v tolarje. Ko je stal v vrsti, je k njemu pristopil neznanec in mu ponudil menjavo po ugodnejšem tečaju, kot je veljal v banki. Moža sta se dogovorila, da denar menjata v bližnji mlečni restavraciji. Tam je neznanec Ivanove marke hotel videti, pregledati, če so prave in jih prešteti, ko je bil "zadovoljen", jih je spravil nazaj v kuverto in jo celo zalepil. Nato je odšel v banko, da bi dvignil tolarje. Ivan G. je na neznanca zaman čakal. Ko je odprl kuverto, je bilo v njej samo še 1.700 mark. Policisti so tatu in goljufu že na sledi. • H. J.
Z nožem nad policista
Kranj - Jože Š. iz Trboj pri Kranju je v petek zvečer doma pretepal svojo življenjsko sopotnico. Kranjska policista, ki sta hotela možakarja pomiriti, je napadel z nožem z 12-centime-trskim rezilom. Z nožem je mahal proti njima, vendar sta ga
uspela obvladati in ga odpeljala na streznitev v "samico" na kranjsko policijsko postajo.
Kozarec ženi v oko
Jesenice - Ne več ravno mladi Ivo D. iz Planine pod Golico, star je že 67 let, je v petek popival v domu Varnosti. Oskrbnica v domu mu ni hotela več po-streči s pijačo, svetovala mu je, naj gre domov, vendar je Ivo ni ubogal. Da bi ga vendarle spravila iz lokala, je oskrbnica prosila njegovo ženo, naj pride ponj. Žena ga je res hotela odv-
leči domov, a možakar je bil trmast. Tridecilitrski kozarec je ženi vrgel v obraz in jo tako nesrečno zadel v desno oko, da so jo morali odpeljati v ljubljansko kliniko. Jeseniški policisti bodo proti Ivu D. napisali kazensko ovadbo.
Nesrečna vožnja z zračnico
Zelenica - V soboto je skupina otrok iz Ljubljane pod strokovnim vodstvom bivala v Iskrški hiši na Zelenici. Otroci so se igrali na snegu in se vozili z napihnjeno zračnico po strmini. Okrog pol petih popoldne so se spet spustili trije. Med vožnjo z zračnico so se prevrnili. Pri padcu se je 12-letni otrok hudo ranil po glavi, dobil je tudi pretres možganov. Gorski reševalci in policisti iz Tržiča so ga pripeljali z Zelenice, v UKC je ostal na opazovanju.
CENTER SLEPIH IN SLABOVIDNIH DR. ANTONA KRŽIŠNIKA, ŠKOFJA LOKA, Stara Loka 31,
1. TEHNIČNO-KOMERCIALNEGA VODJE MIZARSKE, ŠČETKARSKE IN METLARSKE ENOTE
2. VODJE ENOTE OSKRBE
Kandidati morajo poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom, izpolnjevati še naslednje: pod 1.:
- višja strokovna izobrazba lesarske ali komercialne smeri
- 5 let delovnih izkušenj na enakih ali podobnih delih
- organizacijske in komercialne sposobnosti
Pod 2.:
- višja strokovna izobrazba socialne smeri
- 5 let delovnih izkušenj na enakih ali podobnih delih
- organizacijske sposobnosti.
Izbrani kandidat bo imenovan za štiri leta. Delovno razmerje sklenemo za nedoločen čas s polnim delovnim časom.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati prinesejo v splošni sektor v 8 dneh po objavi oglasa ali pošljejo po pošti. O rezultatih razpisa bom o kandidate obvestili v 8 dneh po izbiri.
SANITARNE ARMATURE ARMAL IN SCHMIEDL - Zaradi spremembe poslovnega programa nudimo izredno ugoden nakup sanitarnih armatur Mariborske livarne ARMAL in avstrijske firme SCHMIEDL. Do konca februarja pri takojšnjem plačilu priznavamo še posebni popust na cene proizvajalca. Poleg sanitarnih armatur nudimo tudi nove in rabljene stroje za obdelavo lesa podjetja LESTRO - LEDINEK. Stroje si lahko ogledate v skladišču Murke (Lipce) v Lescah. Vse informacije o strojih lahko dobite tudi na tel. št. (064) 714-172 in (061) 315-336. Kl-MEX d.o.o., Bežigrad 7, tel.: 061/315-336, odprto od 8. do 16. ure, sobota zaprto.
MALI OGLASI
^217-960
aparati stroji
PANASONIC - brezžični telefoni, tajnice in faxi, novo, nerabljeno, prodam. ® 632-595 153
AGROIZBIRA KRANJ, zasebna trgovina, nudi ugodno vse vrste akumulatorjev Vesna in Topla. Primer: 12 V 40 Ah - 3.450; 12 V 50 Ah - 4.650; 12 V 15 Ah - 5.650 Sit. Rezervne dele za generalno popravilo motorja za traktorje TV, Univer-zal, IMT, Store, Ursus, Zetor. Cene konkurenčne. Pokličite nasi ® 064/324-802 . 1769
OVERLOCK PFAFF, nov, nerabljen, z garancijo, ugodno prodam. ® 215-650 914
PODJETJE RELAX d.o.o. Kranjska Gora,
objavlja prosta dela
KVALIFICIRANEGA NATAKARJA
Prijavijo se lahko tudi kandidati, ki bi želeli v našem podjetju
opraviti gostinski tečaj za natakarja.
Pogoji:
- nedokončana poklicna šola IV. stopnje - natakar
- znanje nemškega in italijanskega jezika
Kandidati naj svoje vloge pošljejo na naslov: Relax d.o.o., Vrši-ška 23, 64280 Kranjska Gora v roku 8 dni od objave. Informacije po telefonu 064/883-055.
Obveščamo cenjene odjemalce električne energije, da s 1.2.1993 ukinjamo nočno dežurstvo svojih delavcev.
Zaradi tega bodo v prihodnje delavci napake na nizkonapetostnih priključkih, varovalkah in na instalacijah do števca v času med 21. uro zvečer in 7. uro zjutraj odpravljali samo, kadar bi bila zaradi njih ogrožena varnost ljudi, oziroma če bo obstajala nevarnost nastanka večje materialne škode.
Za razumevanje se Vam zahvaljujemo.
Elektro Gorenjska
javno podjetje za distribucijo električne energije, p.o. Kranj
OSMRTNICA
V boju z zahrbtno boleznijo je omagala naša najdražja
ELA POGAČNIK
roj. Osterman
Od nje se bomo poslovili v petek, 5. februarja 1993, na kranjskem pokopališču v družinskem krogu. Cvetje hvaležno odklanjamo v korist sklada za boj proti raku.
Žalujoča družina, sorodniki in prijatelji
TECHNO
FOTO HI-FI VIDEO * * *
Ljubljanska 1, KRANJ tel.-fax.: 064/221-112 /za hotelom Jelen/
Starejši barvni TELEVIZOR Grun-ding, z daijincem, prodam za 15.000 SIT, g 620-512 1800
TRAKTOR TV 420, letnik 1988, lepo ohranjen, in FERRARI 18 KS, ugodno prodam. ® 66-304 1798
Novejši tip Commodore 64, s kase-tarjem, 2 joystickoma in turbo lo-ad ploščico, prodam. ® 633-949
_1801
Novi ALG 100, s priborom, prodam 20 % ceneje. ® 062/685-258, po 18. uri_1803
V prodaji razni INDUSTRIJSKI Si VALNI STROJI. Ugodno. ® 323-319_1809
Industrijsko ENTLERICO, enoigel-no, prodam, ® 633-806 1819
ŠIVALNI STROJ Bagat prodam. 9 66-148
Ružica 1822
BRUSILNI STROJ LTH Škofja Lo-ka, nov, prodam po ugodni ceni. ® 312-426_1832
TRAKTOR Eicher, 13 konj, prodam ali menjam za živino, ® 70-732 VIDEOPLAYER   ter GLASBENI STOLP, še v garanciji, ugodno prodam.® 65-488 1842
VIDEORECORDER Amstrad, nov, dvojni, VHS, HQ, VPS, idealen za presnemavanje videokaset. Iščem cisterno za olje iz poliestra. ® 44-624, 215-102, zvečer 1846
Električni BOJLER, 80 I, in APA-RAT CQ2, prodam, ® 215-197
Ugodno prodam novo PEČ 35 Kcal ITP z bojlerjem. ® 061/374-635 _1856
Črnobeli TV, v manjši okvari, cena 4.000 SIT, prodam. ® 323-131
RAČUNALNIK Commodore 64 tur-bo, z vso dodatno opremo ugodno prodam« 327-195 1877
ELEKTROMOTOR, dam.® 48-737
7.5 KVV,
pro-1878
MOTOR za BCS bencin petrolin, malo     rabljen,    prodam. ^
065/75-414, po 15. uri_1891
COMMODORE 64, star eno leto, dobro ohranjen, cena 400 DEM, z vso opremo, prodam.® 51 -624
MOLZNI STROJ VVestfalia pro dam.® 46 159_1909
glasbila
Električni KLAVIR Fender rhodes 73 mark II prodam. ® 714-657
cr. material
Pet trokrilnih zastekljenih OKEN, rabljenih, in ROLETE prodam. ® 329 826_1845
izobraževanje
INSTRUIRAM angleščino za osnovne in srednje šole. ® 50-836 846
Uspešno in poceni INSTRUIRAM angleščino za osnovne in srednje šole. ® 328-480_1024
INSTRUIRAM matematiko za os novne in srednje šole. Šoštarič Tatjana, Begunjska 8, Kranj 1278
INSTRUIRAM matematiko in ke-mijo® 217-344 1410
JEZIKOVNA ŠOLA MARK Kranj vabi k vpisu v intenzivne tečaje angleškega in nemškega jezika. Nudimo tudi individualni pouk in pomoč pri učenju osnovnošolcem in srednješolcem. ® 213-983    1720
Diplomirani inženir poučuje matematiko, fiziko in kemijo. ® 217-817 _1858
izgubljeno
Izgubil se je nečistokrven bel PU-DEU, z dolgim repom. Sliši na ime PER. Doma je z Dob na Bledu. ® 76-338 1887
kupim__
ODKUPUJEMO starinsko POHIŠTVO ter ostale starinske PREDMETE. Kirka antika, ® 52-360 ali
48-545_1461
Smrekove in macesnove HLODE
kupim.® 64-103_1678
Macesnovo HLODOVINO kupim
® 66-463_1821
REDUKTOR v isti osi, moč motorja 1 KW, končni obrati reduktorja 80-100/min, kupim.® 41 149 1828 Odkupim karambolirano VOZILO! Takojšnje  plačilo  v  DEM. UP
061/218-941_183J
Kupim OPEL KADETT - VW GOLF B, UNO ali R 5 Campus, letnik 1988 do 1990. Takojšnje plačilo. ® 81-615_1838
SNOVVBOARD, rabljen, kupim. ® 720-196_1852
BUTARE za krušno peč kupim. ® 733-152 _1874
STARO POHIŠTVO iz trdega lesa^ skrinje, predalnike, omare, kupim. ® 45-655_ 1888
Večjo PISALNO MIZO kupim. ® 621-794_ 1903
BIKCA simentalca, starega 10 dni, kupim. ® 70-624_1916
lokali_
ODDAMO: fitness center na Go; renjskem; gostinski lokal v Škofji Loki in v Podnartu; trgovino v Kranju in bližini Kranja; gostinski objekt v bližini Begunj; prostore za obrt v Predosljah, Radovljici, Dor-farjih. APRON NEPREMIČNINE, ® 064/214-674 1915
kolesa
GORSKO 65-708
KOLO
prodam. ® 1813
APN 6 prodam. ® 66-044 1839
APN 4 prodam po delih. ® 421-687 1884
obvestila
OPRAVLJAM adaptacije, ELEK-TROINŠTALACIJE, PLESKARSKA in MIZARSKA DELA. ® 47-445
_899
Enodnevni nakupovalni IZLET z avtobusom na Madžarsko, dne 6/2/1993. Prijave na ® 49-442, po
16. uri_1177
MAŠKERADNE KOSTIME za otro^ ke lahko naročite po ® 061/448-475 1303
Elektroinštalacije, pleskarsko mizarska dela, novi in stari objekti -adaptacije.® 311 033, popoldan ___1725
Cenjene stranke obveščamo, da bo gostilna Marinšek Slavica v Podbrezjah zaprta do 15/2/1993. Hvala za razumevanje. Za nadaljni obisk se priporočamo. 1796
Charles Webb
83
DIPLOMIRRNEC
Prevedle
kranjske gimnazijke pod mentorstvom prof. Mihe Mohorja
Vrsti v obeh hodnikih sta se vedno bolj krajšali, ko se je samopostrežna počasi napolnjevala. Končno so bila v vsej dvorani prosta le še kaka tri mesta in obe vrsti sta skopneli in izginili. Benjamin si je še zadnjič pozorno ogledal vsa omizja, potem pa je pohitel k mizi ob robu dvorane.
"Rad bi si izposodil vaš stol," je rekel dekletu, ki je sedelo tik ob steni. Obrnila se je in ga pogledala izpod čela. Benjamin je položil roke na naslonjalo njenega stola. Počasi je vstala in potegnil ga je čisto k zidu.
"Rad bi, da potrkate po svojem kozarcu," je rekel naslednje-
mu dekletu za mizo. "Kaj?"
"Takole," je pojasnil Benjamin. S pladnja ji je vzel nož in z ročajem začel trkati po kozarcu. Nato ji ga je podal. "Prosim, naredite to zame," jo je prosil. Dekle se je za trenutek namrgodilo nad nožem, potem pa je začelo z njim trkati po kozarcu.
Benjamin je stopil na stol. Dekleta, ki so sedela za bližnjimi mizami, so že prenehala jesti in se zastrmela vanj. Potem so utihnila še omizja sredi dvorane in končno je vse obmolknilo. Vsa dekleta in starci in starke za pulti so bili popolnoma tiho in negibni.
Benjamin seje odkašljal. "Iščem dekle z imenom Elaine Ro-binson!" je dejal. Njegov glas se je razlegal po jedilnici. Nihče se ni premaknil. "Ali je v tej dvorani kdo, ki pozna Elaine Robin-son?"
Nekaj trenutkov se še vedno ni nihče zganil. Potem je nekaj deklet na različnih koncih začelo počasi dvigovati roke. Benjamin je počakal, dokler njihove roke niso bile dvignjene visoko nad glavami, potem pa je pokimal.
"Ali bi dekleta, ki so dvignila roke, prosim, prišla k meni!" je rekel. "Hvala!"
Stopil je s stola in ga porinil nazaj k dekletu, od katerega si ga je sposodil. Usedla se je in se spet lotila kosila.
Dekleta, ki so dvignila roke, so si počasi utirala pot med mizami in stoli skozi jedilnico do Benjamina. Prva je prišla do njega in ga nezaupljivo gledala.
"Ali jo poznaš?" jo je vprašal Benjamin.
"Ja."
"Kje pa je?"
"Ne vem," je reklo dekle. "Ali je ni tukaj?" Benjamin se je obrnil k naslednjemu dekletu, ki se je prebilo do njega.
"Ali jo poznaš?" Pokimala je. "Pa veš, kje je?" "Je ni tukaj?" "Ne."
Dekle je za hip uprlo pogled v tla. "Najbrž je v knjižnici," je rekla.
"Si prepričana?"
"Mislim, da ima popoldne izpit. Najbrž se v knjižnici pripravlja nanj. Ali je kaj narobe?"
"Ne." Utrl si je pot med dekleti. "Hvala," je dejal. "Lahko se vrnete k jedi."
V knjižnici je ni bilo. Benjamin je skoraj celo uro hodil po hodniku in skozi čitalnice in jo iskal med regali in policami. Končno je stopil do pulta z informacijami, ki je bil takoj za glavnim vhodom.
"Ali je kakšna možnost, da v tem poslopju nekoga najdem?" je vprašal.
Ženska ga je pogledala čez knjigo, ki jo je brala, in se na--smehnila. "Ne," je odgovorila.
Benjamin je naslednjo uro porabil za preiskovanje knjižnice, nato pa se je vrnil do svojega stanovanja. Očeta ni opazil, dokler ni bil skoraj pred vhodnimi vrati.
"Zdravo, Ben."
V hipu se je ustavil in dvignil pogled. "Očka!"
"Mislim, da bi se morala pogovoriti," je dejal g. Braddock. Benjamin je še za trenutek strmel vanj, potem pa je zmajal z glavo. "Očka," je rekel. "Nerad ... nerad ti rečem. Ampak sedajle nikakor nimam časa za pogovor!"
"Mislim, da ga imaš, Ben!"
"Očka..."
G. Braddock ga je prijel za roko. "Greva noter?" je rekel.
«m.~ * razpisuje TEČAJE ANGLEŠČINE z* drugi semester.
febna ponudba BOTNI TEČAJI ZA MLADINO Informacije po tel 064/310-644
foceni TRENIRKE, velike, majhne; ženske HLAČNE NOGAVICE. ® 241-038 _1510
VODOVODNO INSTALACIJO V HISl (solidne cene, štemamo sa-mil). ter razna drobna popravila, npr. popravilo pip, čiščenje bojler-jev in odtokov, razne montaže itd. vam kvalitetno in z garancijo naredimo. Delamo po celi Sloveniji! Kranj,® 218-427_1873
oblačila
Nosečnice - v butiku ORHIDEJA dobite oblačila. Stari del mesta
Kranja, nasproti cerkve_809
genske BARETE, dvojne in otroške *APE dobite. ® 715-050 1417 Usnjen SUKNJIČ, cena 6.000 SIT, s krznom, prodam. ® 329-181
_1818
otr. oprema
Otroško POSTELJICO ter ZIBKO P/odam® 216-976_[576
Okroglo STAJICO poceni prodam. * 311-476 1872
ostalo
DRVA, meterska, razžagana, TRSKE z dostavo, žagamo tudi na gomu, prodam. ® 325-488    1384
Hladilno odprto stensko VITRINO 28 trgovino LTH, 2 m, ugodno prodam. Trgovina Resman, Naklo _1747
ORODJE za plamensko varjenje (manometri, cevi, gorilniki) ugod-r^oprodam. ® 84-451_1793
GAJBICE, cena 250 SIT/kom, prodam. Ličar, Posavec 78 ali 48, Pod-nart__1814
TAPISERIJE Skrivnost sistema univerzalnega znanja in večne n^adosti^prodam. ® 310-588 1823
^^DENAR prodam. * 66-939
__________1830
INVALIDSKI VOZIČEK, skoraj ne-rabljen, prodam za polovično ceno. ® 77-609_1836
Zlato VERIŽICO, 33 g, ter ZAPEST-NICO, 31 g, unikat, novo, prodam ceneje® 213-440_1841
Suha hrastova DRVA prodam. Sr. _as 41, Šenčur_1848
KLETKO za kokoši nesnice prodam ceneje. ® 802-040 1850
Suha hrastova DRVA prodam. ® 45-368___1892
ZRAČNO PUŠKO, novo, cena 150 OEM, prodam. Zariška 13, Drulov-_a. Kranj_1910
pridelki
Semenski KROMPIR sante in ke-nebec prodam. Benedičič, Prezre-__eJ9, Podnart___1805
•-epVneškropljene VOŠČENKE in s"ho SADJE prodam. ® 57-825 _____1862
Balirano SENO prodam. Kalan, __j__ica 6, ® 70-225 1880
Semenski KROMPIR jearla in desi
r___P_odam ® 45-368_1893
SENO prodam. Krivic Janez, Zgo-i_22. Begunje 1905
Posesti
Starejšo HIŠO na Jesenicah, kate ra vsebuje 13 prostorov, klet, drvarnico in garažo, prodamo. Skupka površina 202 kvad. m ter 280 *yad. m zemljišča. Primerna je za obrt ali podjetje, potrebna adapta-c,ie ® 063/721 052, od 8. do 16. "_e__1797
BRUNARICO, 5x4 m, prodam. _°stič, C. na Loko 15, Tržič    1883
NJIVO, 3.OOO kvad. m, v Šenčurju, c«na 6.5 DEM, prodam. ® 45-655
/POON
NEPREMIČNINE
Likozarjeva la, Kranj 064/214-674
HIŠE PRODAMO: novogradnjo v Zasipu in Bledu; nedokončano v Selcah; novo v Sv. Duhu, Kovorju, Drulovki (vrstna), Šenčurju in v Lescah; starejšo v Stražišču, Kamni Gorici, Sorici - Danje in Lescah; polovico hiše za vikend v Boh. Bistrici in sodobno graščino v bližini Bleda. APRON NEPREMIČNINE, ® 064/214-674_1913
prireditve
PLESNA ŠOLA KRANJ - šola za vse generacije. ® 41-581 1408
PLESNA ŠOLA KRANJ - Delavski dom Kranj vpisuje v tečaje. ®
41-581_1409
TRIO igra na porokah ali v lokalih. Veliko petja. ® 70-015_1420
poslovni stiki
ZAVAROVANJE vas in družine že danes in v prihodnosti. ® 311 -078 _1354
razno prodam
TRAJNOŽAREČO PEČ in domače ZAJCE, za nadaljno rejo, prodam. ® 58-092, popoldan_1895
stan- oprema
SEDEŽNO GARNITURO, kavč, 2 fotelja, prodam.® 216-976 1572
Prevzamem posek in izvlek lesa in odkup na panju. ® 51-006 1808
SEDEŽNO GARNITURO poceni prodam® 214-120 1826
SEDEŽNO GARNITURO in plinski pretočni BOJLER ugodno prodam. ® 47-239, po 16. uri_1901
storitve
J & J SERVIS vam nudi popravila TV, VIDEO, HI-FI naprav vseh proizvajalcev. Smledniška 80, Kranj, del. čas: 9. do 17. ure, ® 329-886
_2
HIŠNI SERVIS - vodovodne, elek-troinstalacije, gospodinjski stroji, bojlerji, slikopleskarstvol ® 325-815, 323-171_65
SERVISIRANJE in OBNOVA pral-nih strojev! ® 713-235_264
SERVISIRANJE in OBNOVA pral-nih strojev.® 713-235_642
FRIZERSKE STORITVE tudi na vašem domu. ® 50-383 871
AVTODVIGALO za popravila streh in žaganje drevja vas čaka. ® 733 120 _963
EMAJLIRANJE kopalnih kadi, garancija 2 leti, možnost plačila na dva čeka. ® 66-052_1163
POSLIKAVA sten v otroških sobah z liki iz pravljic. ® 57-909, popol-dan_1182 -
SATIR v7m nudi usluge SITOTI vozila SKA in OFFSETA. ® 312-166 1332 _
POSTAVITEV kmečkih PEČI, zida-nih ŠTEDILNIKOV, KAMINOV, polaganje keramike. ® 65-773 1346
Nudim PREVOZE do 17 oseb. ®
65-461_1799
Nudim PREVOZE s kombijem. ®
70-728_181_
IZDELUJEM in prodajam SMETNJAKE - kontejnerje. ® 324-457 __1831
ROLETE, ZALUZIJE, lamelne ZA-VESE izdelujemo, montiramo, servisiramo in Čistimo. Lahko tudi na obroke® 216-919_1849
FARADAY D.O.O. - NON STOP: -RTV SERVIS, -prodaja novih da-Ijincev, -prodaja SAT sistemov z montažo že od 650 DEM. PRIDEMO TUDI NA DOM. ® 064/218-210_18929
CINKANE SMETNJAKE na kolesih in ŽEBLJE izdelujemo. Prebačevo 32/a, ® 326-426_19839
ROLETE, ZALUZIJE, LAMELNE ZAVESE nudimo. Kvalitetno in ugodno. Roletarstvo BERČAN, ® 061/342-464 ali 061/342-703 19842
stanovanja
STANOVANJSKO PRAVICO v Kranju odkupim.® 216-976   1 569
STANOVANJSKO  PRAVICO kupim.® 329-875, od 16. do 19. ure _1620
STANOVANJE na relaciji Koroška Bela - Mojstrana, za dve leti, nujno najamem. Predplačilo v DEM. ® 891 -354_1635
GARSONJERO v Škofji Loki, 17.40 kvad. m, prodam. ® 632-548 ali 622-371 51, dopoldan_1837
Odlično    ohranjeno komfortno 2-sobno STANOVANJE v Kranju prodam. ® 328-169, po 15. uri _1857
V Radovljici takoj prodamo GARSONJERO z balkonom (31 kvad. m - pritličje) ® 327-464_1885
SOBO s souporabo kopalnice in kuhinje oddam ženski ali paru brez otrok - Slovencem. ® 48-621 1902
PRODAMO: garsonjere v Radovljici, Kranju, Jesenicah in Bledu; 1.5-sobno v Lescah in na planini; 2-sobno v Kranju (Planina in Vodovodni stolp), Radovljici in Medvodah; 2.5-sobno v Šorlijevem naselju in na Planini; 3-sobno v Lescah, Tržiču, Medvodah in v Kranju (Planina in šorlijevo naselje). APRON NEPREMIČNINE,® 064/214-674 1914
varstvo
V bližini Jesenic sprejmem VARSTVO otroka do 5 let na svojem domu® 218-556 1806 Iščete VARSTVO za vašega otro-ka?® 76-018_1907
vozila deli
CITROEN AVTOODPAD, rabljeni rezervni deli za vozila Citroen in odkup vozil za avtoodpad. ® 692-194_1J42
Dve dobri, rabljeni ZIMSKI GUMI Bridgestone, 175 x 13, prodam. ® 241-103 1862
Veliko REZERVNIH DELOV za R 4 TLS ugodno prodam. ® 691-835, popoldan 1881
ROLETE, žaluzije, lamelne zavese in POPRAVILA naročite na ® 712-019_1539
PIŠUAR SERVIS TV, VIDEO, AV-DIO - popravilo vseh proizvajalčevi  Smledniška 37,  Kranj, ®
323-159_1584
ČISTIM talne obloge, oblazinjeno pohištvo, stekla in avtosedeže. ® 632 437_1616
IZOLIRAM cevi centralnih kurjav z alu pločevino, cena ugodna. ® 329 374_1788
MONTIRAM vlečne kljuke. ® 633-506, popoldan 1794
MENJALNICA VILFAN v Delavskem domu nasproti Globusa. ® 211-387_706
Akumulatorji Topla 12 V 40 Ah -3.400; 12 V 50 - 4.650, 12 V 75 -5.850, Plačilo s čekom 30 dni. Se priporoča Agroizbira Kranj, Smledniška 17, Kranj_1770
GOLF, letnik 1979, ugodno prodam® 77-389_1792
ZASTAVO 750 maestral 9, letnik 1983, in TOMOS 4, prodam. ® 46 482_ 1802
FORD ESCORT GL, letnik 1981, prodam. ® 620-483 1804
YUGO 45, letnik 12/1981, registri-ran do 22/12/1993, prodam. Vošče 2/a,® 712-255 1812
IMATE BOLEČINE V HRBTU?
VAM JE ZDRAVNIK SVETOVAL TELOVADBO.
Zdaj imate možnost, da pod strokovnim vodstvom Jožice S. Žnidar iz Komende, izboljšate svoje počutje in I preženete bolečine.
® V fitnes studiu
FLORIDA na Brdu pri Kranju, bo vsako SREDO OB 17. URI VADBA ZA HRBTENICO S KALANETIKO, primerno za oba spola, za starejše.Informacije in prijave po tel. 061/841-328 (J. S. Žnidar) in 064/221-13S (Brdo za Fitnes).
Hotel
TRANSTURIST
Škofja Loka vabi v soboto na rodni
PLES
z ansamblom Jevšek. Rezervacije po tel: 064/621-261. Sprejemamo Z« rezervacija za pustno soboto In torek.
CITROEN GS 1.300, letnik 1980, registriran do konca 5/1993, prodam. ® 218-820, Maja_1815
GOLF JXB 1.3, letnik 6/1989, menjam za Avdi 80. Doplačilo tapiseriji, dogovor. ® 310-588 1824
FIAT 126 BIS, vodno hlajenje, le-tnik 12/1990, prodam. ® 44-274, popoldan, od 18. ure dalje; 217-271, int. 446, dopoldan 1825
ZASTAVO 101, letnik 1976, regi-strirano do 4/1993, cena 500 DEM, prodam. ® 46-746_1827
Prodam Z 750, letnik 1976. Mehle, Drulovka 54, Kranj 1855 LADO KARAVAN, letnik 1990, prodam. ® 733-023_1863
ZASTAVO 101, letnik 1981, prodam. Guzelj, Frankovo naselje 112, Škofja Loka_1864
YUGO 45, letnik 1982, prodam po delih.® 41-641_1870
ZASTAVO 850, letnik 1985, pro-dam. ® 58-206_1882
UNO 60, letnik 1987, dobro ohranjen, prodam ali menjam za cenej-še vozilo® 312-255_1886
R 4 GTL, letnik 11/1990, registriran do 11/1993, prvi lastnik, garažiran, prevoženih 23.000 km, cena 6.800 DEM, prodam.® 872-016 1898 YUGO 55, letnik 1989, ohranjen, cena 5.100 DEM, prodam. ® 45-532 _1899
SIMCO 1.307 GLS, registrirano do 8/1993, rdeče barve, dobro ohranjeno, ugodno prodam. ® 45-170
'_1900
ŠKODO FAVORIT 136 LS, letnik 1990, prodam. Zariška 13, Drulov-ka, Kranj_1911
FIAT TIPO 1.4, letnik 1991, registri-ran do 1/1994, prevoženih 32.000 km, prodam. ® 57-716, med 16. in 20. uro _1912
KADETT, letnik 1975, registriran celo leto, prodam ali menjam za manjši avto. Kriška 3, stan. 2, Kranj _1917
zaposlitve
Ne čakajte, da vam usodo krojijo drugi. Postavite se na lastne noge in postanite uspešen poslovnež. Zagotavljamo vam napredovanje pri delu, redno zaposlitev in odličen zaslužek. Pismene ponudbe pošljite pod Šifra: TERENSKO DELO_1350
Iščemo POTNIKA, možna tudi red-na zaposlitev. ® 214-115 1477
Bi radi postali 6voj gospod? Podjetje Leksis vam pokaže pravo pot. ® 325-265_ 1545
Pražarna JANCO išče ZASTOPNI-KE za delo na terenu. Ponudbe na ® 217-584, vsak delavnik od 8. do 18. ure, sobota od 8. do 12. ure _^_1609
DRUŠTVO PARTIZAN GORENJA VAS išče najugodnejšega PONUDNIKA za prekritje strehe na domu društva. ® 68-450, od 7. do 9. ure; 68-631, od 20. do 22. ure
_1738
Različne vrste samostojnih del na domu. Podrobna navodila z naslovi za nabavo materiala in za prodajo izdelkov vam pošljem po pošti. Pišite Kerec, poštno ležeče 61261 Ljubljana Dobrunje! 1807
Sposobna in samostojna CVETLIČARKAdobi službo TAKOJ.    .   Tel. (621-000)
Dejstvo je, da je zastopništvo za Atlas Slovenije in Veliko ilustrirano otroško enciklopedijo najbolje plačano honorarno delo. Ker je še nekaj prostih delovnih mest, vabimo predvsem LJUDI z delovnimi navadami, da pokličejo na ® 632-330 in 50-846_1844
Želite honorarno delo. Pobiranje naročil za DZS. ® 51 -960      1847
Nudim honorarno terensko delo. Pogoj - znanje slovenščine. ® 46 702_1853
Zaposlimo mlajšega izučenega ali priučenega AVTOKLEPARJA. Av-tokleparstvo Jereb Lesce, ® 712 142_1859
Redno ali honorarno zaposlitev (predstavljanje enciklopedij, atlasov, slovarjev) nudimo. OD okoli 100.000 SIT. ® 714-584, v tprek
med 9. in 12. uro_1866
Za prodajo svetovno priznane kozmetike vam nudimo odličen zaslužek do 40 % provizije ter dodatno izobraževanje na področju kozmetike. Uresničite vaše življenjske cilje in postanite naš sodelavec. ® 733 810 ali 715-417 1868
Iščemo ŠOFERJA z izpitom C ka-tegorije za pogodbeno dopoldansko delo - prodaja. Šifra: SADJE -ZELENJAVA_1869
Redno ali honorarno zaposlimo DEKLE za strežbo. Zaželjena praksa. Dober OD. Zglasite se osebno ali po® 70-142_1879
živali_
Prodajamo KOKOŠI NESNICE sta-re eno leto. Cena za kokoš je 150 SIT. Voklo 49, ® 49-250 1504 PRAŠIČE od 30 do 100 kg prodam. Krivic - Resman, Zgoša 22, Begu-
nje, ® 733-232_1791
BIKCA, starega do 10 dni, kupim.
® 45-307_1795
TELIČKA, starega 10 dni, kupim.
® 68-502_1816
PSE mešance, stare 2 meseca,
prodam® 421-412_1820
BIKA prodam. ® 66-939 1829
Dve TELIČKI simentalki, stari eno leto, prodam. ® 47-485 1833
PRAŠIČA, težkega cca 140 kg, do-mača krma, prodam. Zg. Brnik 56,
® 421-239_1843
Prodam rjavo teličko, staro eno leto, za nadaljno rejo. Žerovnik, Na vasi 7, Voglje Šenčur 1854
KRAVO križanko, ki bo čez mesec dni teletila, prodam. ® 51 -289 _1865
Črnobela TELETA, težka 40 do 70 kg, prodam. ® 57-280_1894
PRAŠIČE, težke cca 140 kg, domača krma, prodam. ® 061/841-349, Cerkljanska Dobrava 1 1896
Mlade SKOBČEVKE - samice brezplačno, NIMFE, avstralske CELNICE in KAČE prodam. ® 76-342_1897
TELICO simentalko prodam. Leše 7, Tržič__1904
BIKCA simentalca, starega 8 tednov, prodam. Prebačevo 2, Kranj
SPOROČILO O SMRTI
Umrla je upokojena delavka naše bolnišnice
DRAGICA NOVAK
Od nje smo se poslovili v nedeljo, 31. januarja 1993, na pokopališču v Radovljici. Ohranili jo bomo v lepem spo-
PSIHIATRIČNA BOLNIŠNICA BEGUNJE NA GORENJSKEM
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega
FRANCA KOŠIRJA
se iskreno zahvaljujemo za vso skrb in delo ženi Heleni in družinama Aljančič. Hvala!
Njegovi
ZAHVALA
Ob boleči izgubi ljubljenega moža, očeta, starega očeta in strica
FLORIJANA ŽURA
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom za izraze sožalja, podarjeno cvetje in spremstvo na zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi zdravstvenemu osebju, gospodu duhovniku in gospodu Janežiču za zaigrano Tišino.
Vsi njegovi
Zalog, 21. januarja 1993
ZAHVALA
Ob smrti dragega
FRANCA KOŠIRJA
iz Retenj 31
se najlepše zahvaljujemo sorodnikom, znancem in prijateljem za izrečena sožalja, darovano cvetje in nesebično pomoč v teh hudih trenutkih. Vsem imenovanim in neimenovanim iskrena hvala. Naj nam ostane v lepem spominu.
Vsi njegovi
Panasonic servis
telefoni - brezžični telefoni telefaksi - tajnice - centrale -originatn i rezervni deli
ZAŠČITA nuni si Iti II
cena SO DEM
enostavna montaža
UUSl JAUA 8RIL E JE VA 1Z. Id 573-209 KRANJ l JU81JAHSNA1. NI. J2M50 UP<UVA. OPRESNlKUVA 88 KRANJ. 1(1 222 m t|i 212 Ul
TELEF0NTRG0VINASERVIS
Sveče, 31. januarja - V nedeljo je bila na pokopališču v Svečah v Rožu na Koroškem množična slovesnost ob obletnici smrti narodnega heroja Matije Verdnika - Tomaža. Spominu tega koroškega rojaka, ki je živel na Jesenicah, tu začel svojo partizansko pot in za posledicami ran umrl v tej slovenski vasici ob Dravi, se je poklonilo več sto Korošcev in Gorenjcev. Slavnostna govornika sta bila predsednik Zveze koroških partizanov Janez VVutte - Luc in predsednik Zveze slovenskih organizacij na Koroškem dr. Marjan Šturm. Slednji je v svojem govoru poudaril, da te naše zgodovine ne more nihče izničiti tudi zato, ker sta svoboda in demokracija v Evropi povezani s tem bojem in je prav antifašizem rešil Evropo pred barbarstvom. Danes nacionalizem nevarno oživlja in to je močan izziv novi civilizaciji. Čim avstrijski nacionalisti začno izražati svoje sovraštvo do tujcev, se to sovraštvo kaj hitro obrne tudi proti Slovencem, je opozoril dr. šturm, zato je treba zaveznike iskati v večinskem narodu. - Foto: D. Dolenc
Gorjanska olimpiada
Kreda v Radovni, 31. januarja - V okviru Gorjanske olimpiade je bilo ob 10. uri organizirano kegljanje na ledu. Tekmovali so moški in ženske stari nad 16 let. Ob koncu tega tekmovanja pa je bilo še tekmovanje za posebno nagrado Kreda 93.
Trgovcem je očitno vseeno
Zapravljal na tuje čeke
V gorjanski fari se je letošnje leto zbralo 12 ljudi in sklenilo organizirati svojo Gorjan-sko olimpiado, katere namen je združiti vse male vasi, ki spadajo v KS Gorje in mlade spraviti iz svoje telesne neaktivnosti. Tako da so se odločili in določili 11 disciplin, ki jih bodo izvajali skozi vse leto z mladimi, starimi in malo manj starimi krajani.
V nedeljo so se zbrali na za-ledenelem bajerju Kreda, ob njem pa postavili šank in ob šank dežnik ali senčnik, saj je bil, zaradi napetega tekmovanja in kuhanega vina dan vroč. Za mirno roko, ostro oko in ne-spolzki led so s seboj prinesli tudi ritem alpske poskočnice, ki je odmeval iz kasetofona preko zvočnikov in ob pesmi naših standardnih Avsenikov je bil že sicer lep dan, še lepši.
Predsednik olimpijskega odbora je Jože Pretnar, ki zatrjuje, da bodo vsi udeleženci v katerih koli panogah imeli ob koncu poletja piknik, ki pa se bo po številu povabljenih verjetno spremenil v pravo vsegor-jansko veselico.
Tekmovanje v prvi panogi seje že odvilo in sicer je bilo to tekmovanje v sankanju. Za sankaško progo so si izbrali kar gozdno pot nekje na Zatr-niku. Ta del tekmovanja je bil organiziran v športno-tekmo-valnem duhu, za sprostitev, zabavo in razvedrilo, pa so organizirali še tekmovanje s sanmi samotežnicami. To so sani iz časov naših babic in dedkov, ko so z njimi vozili drva, seno in druge stvari. Na te velike sani se je spravilo šest članov ekipe in se pognalo po zatrniškem gozdu. Zmagale so ženske re-kreativke, vse stare nad 50 let, katerih geslo je bilo hiti počasi. Vse ostale ekipe je namreč s svojimi samotežnicami vred vr-
Kranj, 1. februarja - Zaradi suma kaznivega dejanja ponarejanja   DrSCl 300 ITlCtrOV DO
vrednotnic in zatajitve bo moral na sodišče 20-letni prodajalec zelenjave Mirsad D.
Mirsad D. in njegov kolega Safet M. sta 18. decembra lani v kiosku za prodajo sadja in zelenjave na Hujah, kjer delata, našla čeke, ki jih je tam pozabila ena od strank. Fanta sta čeke spravila, nakar jih je Mirsad D. vnovčeval v trgovinah. Kupoval je predvsem oblačila. Izkazoval se je s čekovno izkaznico prave lastnice, trdil, da je njen sin, v trgovinah so bili s takšnim pojasnilom očitno zadovoljni. Edino v trgovini Planike v Kranju mu niso nasedli. Na tuje čeke je zapravil za skupaj 61.800 tolarjev. • H. J.
Z naravnim bogastvom kot krava z mehom
Izsekal lastni gozd
Kranj, 1. februarja - Zaradi suma kaznivega dejanja uničevanja gozdov so kranjski policisti ovadili tožilstvu 30-letnega Janeza M. iz okolice Kranja.
Janez M. naj bi v začetku januarja začel na golo sekati v svojem gozdu. Najprej listavce, nato še vse iglavce. Na enem hektaru gozda naj bi posekal skupaj 300 kubičnih metrov lesa (kubik stane okroglo 150 mark). Za sečnjo ni imel odkazila, iz Gozdnega gospodarstva so ga opozorili, naj neha, vendar strokovne pameti ni hotel poslušati. Gozd je posekal do konca, napravil iz njega golicavo. Šele konec januarja je na občini vložil prošnjo za odkazilo za posek. • H. J.
Fanta so našli mrtvega
Lesce - V noči s četrtka na petek prejšnji teden je odšel od doma 23-letni Dean Perkovič iz Lesc. Radovljiški policisti in Leščani so organizirali več iskalnih akcij, žel, neuspešno.
V nedeljo popoldne so fanta našli mrtvega v bližini Bodešč pri Bledu blizu reke Save pod skalnato steno, visoko blizu 40 metrov, imenovano Peči. Po ugotovitvah Urada kriminalistične službe, ki je opravila ogled trupla, je Dean očitno zašel iz neznanega razloga in padel. Pravijo, da ne gre za samomor, pač pa nesrečno smrt.
Goljufija pri sposoji
Škofja Loka - Dva neznanca sta 20. januarja zvečer prišla k Simonu Š. iz Škofje Loke, ki je v časopisu objavil oglas, da posoja video opremo. Eden od neznancev se je izkazal z vozniškim dovoljenjem, na katerega si je sposodil video, računalnik z dvema modemoma in pet računalniških igric. 22. januarja naj bi sposojeno tehniko vrnil, vendar je Simon š. zaman čakal nanjo. Ko je preverjal vozniško dovoljenje, je ugotovil, da človek, na katerega je napisano, sicer obstaja, da pa mu je bilo vozniško dovoljenje lani ukradeno. Z očitnim primerom goljufije se zdaj ubadajo kriminalisti. • H. J.
glo iz ovinka. Za ostale zimske discipline pa do sedaj bolj slabo kaže, saj kot pravijo vneti športniki za šankom, tudi zime niso več tisto, kar so bile včasih. V Kotnici imajo tudi svojo skakalnico, kjer se skače že iz Lovrovih časov, saj je prav tam treniral svoje skakalce. Ostale smučarske discipline pa nameravajo izvesti na svojih bregovih, ki jih na območju KS Gorje ne manjka. Za toplejše in bolj suhe dneve pa načrtujejo tudi atletske discipline. Vsak, ki je rojen, ki živi, dela ali pa je priženjen v KS Gorje, je lahko tekmovalec, le 200 SIT (odrasli) ali 100 SIT (otroci in študentje) mora vplačati. To je za kritje stroškov, ki nastanejo ob tiskanju diplom, medalj in pokalov. Vsa ta priznanja so prav lepo okrašena z napisom Gorjanska olimpiada. Prav vsak, pa ni važno ali ustreza vpisnim kriterijem, pa lahko postane sponzor tega medvaškega tekmovanja, ki je vzdignil kar nekaj vasi na noge. Vsakega sponzorja bodo organizatorji zelo veseli, saj so se na povabilo pri tej vrsti udeležbe zasebniki in podjetniki prav Gorenjsko odzvali. Pa tudi večjega sodelovanja z osnovno šolo bi bili zelo veseli. Vsi potrebni podatki o Gorjanski olimpiadi, potekih in panogah pa so razo-bešeni na krajevni oglasni deski. Ob koncu olimpiade bosta objavljena tudi najhitrejša, naj-točnejša in najbolj spretna Gorjanka in Gorjanec. Sicer pa kot vneto zatrjujejo nedeljski tekmovalci in navijači ob zale-
grapi
Kranjska Gora - V nedeljo dopoldne je 23-letni Matej Kejžar iz Kranja odšel s skupino članov alpinističnega odsedka planinskega društva Kranj iz koče na Gozdu proti Pristanku. Ker je edini imel s seboj smuči, se je odločil, da se bo z njimi po Butinarjevi grapi spustil v dolino. Med smučanjem mu je približno na polovici poti zdrsnilo, drsel je kakšnih 300 metrov navzdol. V reševalni akciji je sodelovalo deset gorskih reševalcev, helikopter pa je hudo ranjenega Kejžarja odpeljal v jeseniško bolnišnico. • H. J.
Januarja trije mrtvi
Kranj, 1. februarja - Januarja letos je bilo na gorenjskih cestah 27 hujših prometnih nezgod (štiri manj kot lani), trije udeleženci so bili mrtvi (lani eden), ranjenih pa je bilo 33 ljudi. Najbolj problematičen je bil alkohol, ki so ga policisti ugotovili kar pri petnajstih nezgodah, torej manj kot vsaki drugi. V kranjski občini je bilo šestnajst nezgod, v radovljiški šest, jeseniški štiri, ena v trži-ški, medtem ko v škofjeloški občini januarja ni bilo hujše nezgode. V 27 nezgodah so bili povzročitelji vozniki osebnih avtomobilov, pri štirih so "pomagali" pešci, enkrat voznik avtobusa. # H. J.
RADiO
31.3 F/7
denelem bajerju v čudoviti do- ten namen združiti in razgibati lini Radovne, je važno sodelo- KS Gorje. • T. Markovič, fo-vati in ne zmagati, saj je prvo- to: Gorazd Šinik
Avstrijske štipendije slovenskim študentom
Ljubljana, 1. februarja - Zvezno ministrstvo za znanost in raziskovanje republike Avstrije že tretje leto razpisuje posebne štipendije za slovenske študente višjih letnikov, diplomante in mlade znanstvenike. Za študijsko leto 1993/94 je na voljo za 150 mesecev štipendij v vrednosti približno poldrugi milijon šilingov.
Za te štipendije lahko kandidirajo študentje po končanem tretjem letniku fakultete vseh smeri (nemcisti pa tudi po drugem letniku), ki živijo v Sloveniji in so vpisani na slovenskih univerzah, ter diplomanti do 35 let. Nekaj štipendij je namenjeno tudi podiplomskemu študiju in zbiranju študijskega gradiva v Avstriji za znanstvene naloge v Sloveniji.
Omenjene štipendije niso namenjene učenju nemščine. Celo več, kandidati morajo aktivno obvladati nemški jezik, po dogovoru z avstrijskem mentorjem izjemoma tudi angleški. Prednost pri štipendiranju bodo imeli kandidati, ki imajo že navezan stik z avstrijsko izobraževalno ustanovo, oziroma univerzitetnim učiteljem. Kandidati za štipendijo z umetniških akademij pa bodo morali kot pogoj za štipendijo uspešno opraviti sprejemni izpit.
Ozžji izbor morebitnih štipendistov bo določila mešana slovensko- avstrijska komisija pri avstrijskem veleposlaništvu v Ljubljani, dokončno pa bo izbralo Zvezno ministrstvo za znanost in raziskovanje na Dunaju, nam sporoča slovensko ministrstvo za šolstvo in šport. Omenjene štipendije so bile razpisane v dnevniku Delo in Večer, 23. oziroma 27. januarja.
Izbor materiala za
CENTRALNO OGREVANJE in VODOVODNO NAPELJAVO.
V Merkurjevih prodajalnah
FEBRUARJA
več kot 150 artiklov
za takojšnja plačila
20°/c
do £-\S /O ceneje,.. z Merkurjevo kartico zaupanja pa do