Ob šestdesetle tn ic i je seveda prezgodaj, da b i n a dosedanjo dejavnost ju b ila n ta g ledali že ko t n a zak ljučeno celoto, še m an j, da b i ze dokončno ocen jevali v red n o st te celote, š e posebno, k e r je prof. G am s v zadn jem času po teg n jen v živahno in d inam ično organizacijsko om režje raz iskoval­ nega dela, p redvsem ko t vod ja P rog ram skega sveta RSS za p roučevan je geografskega okolja in geografsko raz iskovan je k rasa . Posebno zad n ja le ­ ta se razen tega lo teva pobud za nove široke naloge, k ak ršn e so geom orfo- loško k a r tira n je , t.im . p o k ra jin sk a ekologija, p roučevan je ogrožanja oko­ lja po n a ra v n ih k a ta s tro fah itd. R azen tega je G am s zdaj v tis ti ž iv lje n j­ ski dobi, ko zn anstven ik p rav z ap rav šele dokončno dozoreva, ko se n je ­ gove po ti skušajo izkopati iz več ali m anj nenehnega isk an ja in p re iz k u ­ šenj te r se nekako u sta liti. Da bi to razvo jno fazo uspešno p rež ivel in se zrelo p re to lk e l skozi vse dilem e, ki se v razvo ju našega dela p ostav lja jo p red vse nas, m u želim o še n ad a lje m nogo zd rav ja in nezm an jšane žilave ak tivnosti v korist slovenske geografije. S vetozar Ilešič Dr. France Bernot — šestdesetletnik R odil se je 19. avgusta 1923 v B režin i p r i B režicah v že lezničarski d ružini. V N ovem m estu in L ju b ljan i je hodil v gim nazijo , le ta 1943 pa je, ko t in te rn iran ec , v T rev isu m a tu rira l. Je sen i 1947 se je vpisal n a u n i­ verzo (m ed icina), a je štud ij km alu opustil in se zaposlil, n a jp re j v h ra - n iln iš tv u in kasn eje v up rav i, le ta 1950 pa je nastop il službo n a ta k ra tn i U prav i h id rom eteoro loške službe SRS. Tega le ta je ob delu začel ponovno š tu d ira ti, to k ra t geografijo , iz k a te re je le ta 1955 d ip lom iral. Z zaposlitv ijo n a U prav i h id rom eteoro loške službe je po d iplom i začel p reu čev a ti podneb je S lovenije. K asne je se je osredotočil n a raz iskovan je te m p e ra tu rn ih in s lanostn ih razm er severnega Ja d ra n a , k a r je obdelal tu d i v dok to rsk i nalogi; za dok to rja geografsk ih znanosti je p rom ovira l decem bra 1971. V šolskem le tu 1960/1961 je bil od Zveznega Z avoda za tehnično pom oč nerazv itim poslan v repub liko G vinejo v A frik i poučevat. R ezultate B ernotovega raz iskovalnega dela, k i za jem ajo n ad 50 enot n a okrog 850 s tra n e h (ob jav ljen ih , v tipkop isu in e lab o ra tih ), lahko ra z ­ delim o n a dve g lavn i k lim ato loško-m eteoro lošk i področji: n a reg ionalno klim atologijo te r n a specialno k lim ato log ijo in m eteorologijo , osta la dela pa na p reu čev an je snežnih plazov in, n a obdelavo razne k lim ato lo ško -m e- teorološke p rob lem atike . V eliko obdelanega s ta tis tičnega g rad iv a in sintez, žal, n i objavil, k e r je bilo to delano po naroč ilu in je ko t tako o h ran jeno v A rh iv u h idrom eteoro loškega zavoda. O b jav ljene raz p ra v e in č lank i pa so raz tre sen i v večih rev ijah in časopisih, tako v R azp rav ah (P ap ers), v L etn ih poročilih m eteorološke službe, v G eografskem ves tn iku , v M eteo­ ro loškem zborn iku , v pu b lik ac iji »10 le t h id rom eteoro loške službe«, v G eo­ g rafskem obzorniku, v S lovenskem pom orskem zbo rn iku in v P lan inskem vestn iku . Pom em bno delo za geografijo je op rav il B erno t s p reu čev an jem pod ­ n eb ja posam eznih slovenskih k ra je v in regij. Tako je obdelal kl im o Kopra, K am nika , Preddvora, Jezerskega in K an k a n a v G vineji, od reg ij p a L ju b ­ ljansko kotlino z obrob jem za obdobje 1951— 1955, Grosupeljsko kotlino, s lovensko Posotelje, N ovo Gorico in srednji del V ipavske doline, S lo v en ­ sko Prim orje (na osnovi p a ra m e tro v iz K opra in s posebnim ozirom na s tru n ja n sk o pod ročje ), severnoprim orsko regijo in n je k lim a tsk o -te ra - pevtsko oceno (skupaj z D. F u r l a n o m ) , Zgornje Posočje, posebej spe­ cifičnost k lim atsk ih potez te reg ije , G orenjsko in »N e ka j k l im a tsk ih k a ­ rak ter is t ik Kredarice«. V eliko se je u k v a r ja l tu d i s specia ln im i k lim ato lošk im i in n ek a te rim i m eteorološkim i problem i. Tako so skupaj z D. F u r l a n o m , A. K m e c - l j e m in V. M a n o h i n o m objav ili v L etnem poročilu m eteorološke službe 1966 obsežno razp rav o (str. 41— 124): »Ugotavljanje evapotranspi- racije s pomočjo norm aln ih k l im a tsk ih pokazateljev«. P isa l je tu d i o g lav­ nih srednjih singularite tah in n j ih o v e m uve l ja v l ja n ju v S lovenij i v le tu 1955, o te m p e ra tu rn e m obratu v spodn jem delu L ju b l ja n ske kotline, o tem pera turn i m ikro inverz i j i , o sed im en tih iz atmosfere, o la d ijsk em op a­ zovan ju ob prehodu hladne fron te čez severn i Jadran 25.—27. 11. 1965, o sm er i gibanja nev ih tne ak t ivnos ti v SR S , o sončnem siju na Kredarici, ob­ sežnejše p a tu d i o ve trovn ih razm erah na p re d v id e n em h e l ikop terskem le ­ tališču na krovn i ploščadi K liničnega centra v L jub l jan i (str. 50). O d to - v rs tn e jš ih pom em bnejših k lim atsk ih p o kaza te ljev pa je p isa l o te m p e ra ­ turi m orja pri K opru , ob s lovensk i obali n asp loh in pri Trstu , o te m p e ra ­ turi površinske plasti m orske vode, o tem pera tur i zraka nad m orjem , o izh lapevan ju v K opru , o sp rem em bi tem pera ture m orja pri K o p ru v od­ visnosti od jakosti ve tra , o tem pera turn ih razm erah severnega Jadrana v le tu 1966, o ek s tre m n ih tem pera turah m orja pri K o p ru v obdobju 1958— 1965, o m eteoroloških vzrok ih poplav Pirana, o tem pera turah vode B le j ­ skega jezera in zraka nad n j im ( re fe ra t n a IV. m ednarodnem alpskem k ongresu ), m ed na jpom em bnejšim i in najobsežnejš im i (138 str. tipkopisa) pa je že om en jena dok to rska d ise rtac ija »Sprem in jan je tem pera turn ih in slanostnih razm er severnega Jadrana v korelaciji z do tokom rečne vode«. V zadn jem času je B erno t posvetil veliko časa p reu č ev an ju snega in snežnih plazov. V ta n am en ga je H idrom eteoro lošk i zavod poslal v Davos in In n sb ru c k n a sezn an jan je z delom ta m k a jšn jih služb; po n jihovem zgle­ du je v dom ovini o rgan iz ira l službo snežnih plazov. N jegova so v zim skem času vsakodnevna ja sn a in p rec izna ju tra n ja ra d ijsk a poročila o s ta n ju snežnih p lazov v n aš ih A lpah. V tem okv iru je p isa l tu d i o p reučevan ju lavin v S lovenij i , za RSS pa je izdela l e lab o ra t »Sneg in snežn i plazovi: I. k lasifik ac ija snega; II. k lasifik ac ija plazov; III. n eka j plazov n a S loven­ skem « (str. 75). V zadn jem času p r ip ra v lja tu d i osnove k a ta s tra snežnih plazov v S loveniji; o tem in o lav insk i službi je p isa l v R azp rav ah 1975. Ju b ila n t je le ta 1963 sestav il slovensko meteorološko bibliografijo, p isal je o ra vnan ju z m o k r im te rm o m e tro m na postaji III. reda, posebne om em be p a je v red n a n jegova kn již ica »Vrem enoslov je za planince«, k i jo je le ta 1978 izdala P lan in sk a zveza S lovenije (str. 81). V dnevnem časo­ pisju in P lan inskem v es tn ik u občasno o b jav lja p reg lede v rem en a za po ­ sam ezne m esece in le tn a obdobja v S loveniji. A ktivno se je udeležil več dom ačih geografsk ih zborovanj te r m ed n aro d n ih m eteoro lošk ih in n ivo- loških kongresov, posvetovanj in sem inarjev ; o n ek a te rih od teh je poročal v G eografskem vestn iku . S kupaj s čestitkam i želim o ju b ila n tu obilo zd rav ja , da bi lahko še n ap re j bogatil k lim atološko in z n jo geografsko znanost. D rago Meze Geograf Dušan Košir — šestdesetlctnik L etošn jega avgusta (1983) bo dopolnil 60 le t geograf D ušan Košir, s ta ln i zu n a n ji sodelavec G eografskega in š titu ta A ntona M elika ZRC SAZU.. Rodil se je 29. 8. 1923 v L endavi, osnovno šolo, g im nazijo in un iverzo pa je obiskoval v L ju b lja n i te r je le ta 1949 d ip lom iral iz geografije, e tno lo ­ gije in zgodovine. Že le ta 1948 se je zaposlil n a H idrom eteoro loškem za ­ vodu SRS, k je r je zelo veliko pripom ogel k u red itv i, k asn e je p a tu d i k posodobitvi obsežnega a rh iv a m eteorološke dokum entac ije . O njegovem delu na tem p o lju p riča obsežen e lab o ra t z naslovofn »Pregled dela m e ­ teoroloških podatkov, nahajajočih se v arh ivu H idrometeorološkega zavoda L R S v L jub ljan i , do vk l jučno leta 1953« (286 s tra n i) . P om em bna p a je tu d i n jegova »Karta padavinsk ih postaj S R S lovenije za dobo 1. 1. 1951 — 1. 4. 1967« (L ju b lja n a HM Z SRS, 1967) in »K arta tem p e ra tu rn ih postaj S R Slovenije , za dobo 1. 1. 1851 -— 1. 6. 1967« (L ju b ljan a , HMZ SRS, 1967). V to skupino del spada tu d i č lanek »Om brografske pos ta je« (V est­ n ik H idrom eteoro loške službe LRS S lovenije, 1/1, 2, 3, 1954), v ka te rem je K ošir k ritičn o ocenil n jihovo lokacijo pa tu d i u strezno različno v re d ­ nost p rid o b ljen ih podatkov. P r i p rik az u K oširjevega dela pa ne sm em o