81. številka. z» sotooto e. julija (▼ Trato, t soboto zjutraj dne 6- julija 1895.) Tečaj XX. ^IDINOIT* iibaja p« trikrat u tedna t lentib it-daajik ob l«»klh, Aslvtklh in ■•bolKh. /jutranje izd»nje ii-kaja ob H. ari ijutraj, večerno p« ob 7. uri ?«iir, — Obojno isdaaje »tau« : im Jadra neicc , t. — .«>, i»T«n AvstriJ« f. 1.40 w trt mm«..„*». . . ».-m pol lata . . . 5.— . . , b.— M m (•«• . . , 10.— ■ • , 16.— Na nrkli ferei prltohM Mračila« ■• M J Milji Mir. PouuaiCn« itevilk« ie dobivajo t pro-•iajalnieah tobaka v trutu po 9 n»f.. liven Tnta po S n»6. Sobotno večerno isdaaj« v Intu « ai., isvaa Tnta • a4. EDINOST »nakana političnega druitva ta Primorsko Oflaai «e račun« po tarifu t petita; «» na.loTH i debelimi črkami «e plafuj« prostor, kolikor ohnega natadnih vratit. 1'onUno. omnrtn oe in javno*ahTal>», domači oiflu.i itd. ie računajo po pogodbi' V«i •)<> pi*t nit j po4i|j*jj vmliiHi«: uli<-:» t 'morm.t *t. 13. V«*ko pioia« mora hiti freiikutnao. kor uofrankorana »o o o ■prej maj«. Roknpiai •«• ne rritij«. Naročnino, roklaraarij« m oslone «pre-jema Hpravniitvo ulic« M dI i no pi<-colo hit. II. nadut. Odprto reklamacij« •o proate pottaiaa. „r mHiimH/i W Petiifojutletnica „Nate Sine". (Konec) Na napitnico Hribarjevo se je odzval državni posl. Spinćić približno nastopno: Skoro 96 let ie ga veže prijateljstvo z Ivanom Hribarjem. Res je vsikdar deloval — kot dijak, kot profesor, kot Šolski nadzornik in kot poslanec — kolikor so mu le moči dopuščale, za blaginjo svojega naroda, toda nikdar si ni domišljal, da bi mogel zmoči sam vse to ogromno delo. Vedno je imel pred očmi prednike ozir. pokojnike, ki so delovali pred njim: Karabaiča, dra. Vitezida in drage. Z vsemi je računal, pred vsem pa z dejstvom, da je pravična sveta stvar, za kojo se borimo. In ta pravična stvar mora zmagati. Govornik računa absolutno gotovostjo na zmago. Nazdravlja naj-tesnejim aoboriteljem Hrvatov, bratom Slovencem, sosebno pa slovenskemu in češkemu avečeuištvu, ki toli požrtvovalno deluje za blagor in povidigo nagega naroda po Istri. (Viharno odobravanje). Župnik Stefanutti iz Paga: .Slogom lastu male stvari, a nesloga sve pokvari" — te zlate besede naj si zapomni nas narod! Naš slovanski rod je mnogobrojen, ali ne spolnjuje teh zlatih besed. Poglejmo le Polj a k e, koliko škodujejo našemu napredku. Vendar govornik ni še izgubil nade do boljše bodočnosti. Danes slavimo hrvatsko slavnost, a vendar koliko Slovencev vidimo tu v lepi Blogi z nami, nadahnjenih istimi željumi. Slovenci vidijo in so uverjeni, da bode tudi njim bolje, ako bode Hrvatom bolje. Skrb za u-kupno bodočnost zahteva od nas, da delamo aložuo in vzajemno, Nazdravlja torej slovenskemu narodu in njega zastopnikom. (Besede Stefauuttijeve je spremljala vsa družba živahnim odobravanjem). Tamu govorniku se je zahvalil v imenu Slovencev poslanec Iviiu vitez Nabergoj. Govornik pravi, da Slovenci moramo biti hvaležni Hrvatom na bratskem podpiranju. Dosledno moramo biti hvaležni tudi „Naši Slogi", koji list vzbuja narodno zavest med istrskimi Hrvati in po takem tudi čut vzajemnosti. Mi Slovenci sami zase smo prešibki, nai položaj je tužen; prepuščeni sami sebi bili bi zgubljeni, združeni s Hrvati pa imamo nade, da pridejo tudi za nas boljši dnevi. Izreka torej zahvalo v imenu svojih somišljenikov, radujočih se na lepih vspehih istrskih Hrtatov. Zahvaljuje še posebej urednika „Nase Sloge" na vztrajnem deln, vzbujajo- PODLISTEK. * Zlatarjevo zlato. Zgodovinska piipovest XVI. veka. Spi«! A. Šenoa. (Dalje.) Iznenadoma diguol se je Draškovič, in smehljaje pričel je tako-le: ,Sloguj, slavni stanovi iu redovi dične te kraljevine, rastejo uiale stvari, a nesloga vse pokvaii. Ako ked>\j, to me v tem tre-notku, gospoda slavna, sili srce v težki skrbi, da vam ponovim znane te besede. Jaz zares ne dohajam v svojem imenu; pre-jasni gospod namestnik poslal me je semkaj; no, kakorkoli mi veli zvanje, da naj bodem samo tolmač prejasue volje, tako mi vendar ue dopušča duša, da ne govorim od svojega srca, po svoji misli. A kako tudi ne bi ? Mar se nisem porodit med vami, uisem-li te doiuoviue sin ? Kaj nisem stal v burni dobi križem iu žezlotn na Čelu nesrečne te kraljevine ? Nisem-li z vami bdel po noči, v skrbi, da odvrnem kugo nevere od te zemlje ; uisem-li z vami vstr^jal po dnevu, de-luje, da zverski sovražnik križa ne pogazi čem iiado, da vsaj naši potomci doživijo sad temu delu in da nas bode vsikdar družila jedna vez. Bog nas čuvf\j, Bog dovoli milostno, da skoro doživimo boljših časov! (Burni aplavz je pričal, da je veteran med prvobo-ritelji tržaškimi govoril vsem iz srca). Na napitnico S t e f a nntti j e v o se je odzval tudi Ivan Hribar v hrvatski besedi: Hrvatsko slavje je zajedno tudi slovensko slavje. 8ty vidimo, da pri vsakem večem slavju nastopamo skupno Hrvatje in Slovenci. Priti mora doba, ko si definitivno podamo desnico. In da pride prej ko prej ta doba, na to moramo delati vsi. Gospodarji moramo postati v svoji hiši. Nazdravlja torej naši ukupni bodočnosti. Katalinić-Jeretov se spominja hrvatske Reke, kjer so se nam vzgojili Spinčid, Lagi-nja, Mandid in drugi. Reka se mora povrniti Hrvatski, kajti to je naša gruda. Živela hrvatska Rekal Mirko JeluBić iz Kastva se spominja zopet urednika Maudida, ki ima zares široka pleča, da odgovarja za vse. Želi torej, da bi Mandid zdrav in čil doživel petdesetletnico svojega lista. (Pohvala). Gjivić čestita Mandidu v imenu ,Del. podp. društva". Govornik pozna Maudida kot predsednika imenovanega društva. V imenu onih, ki se pote za svoj vsakdanji kruli, želi Mandidu, da bi doživel dijamantno slavnost .Naše Sloge" ter da Hrvatje in Slovenei res dosežemo, kar želimo. Naj iva predsedniku .Del. podp. društva', Matku Mandidu. Kataliuić Jeretov dviga svojo čašo v slavo hrvatskih Aten, našega Dubrovnika. Kot zadnji govornik se je oglasil drž. poslanec SpiliČić, da izjavi : Nismo se sešli danes v ta namen, da jemo in pijemo. Zjutraj smo molili za pokoj duše onih, ki niso več med nami, in molili smo za zmago v borbi za pravično stvar. Potem smo se sestali, da se posvetujemo o svojem sedanjem položenju ter da ukrenemo, kitko nam je postopati v bodočnosti; slednjič smo se /.brali na tem mestu, da se bolje spoznamo iu da se vspodbudimo za nadaljnjo borbo. Tu smo proslavljali spomin pokojnikov in nazdravljali | smo živečim: duhovnikom, seljakom, županom ( itd., ali spominjati se moramo tudi onih so-borilcev, bratov in somišljenikov, kojih danes | ni tu in zato dviga čado na zdravje — odsotnih. (In navstalo je navdušenje, kakoršno vzplamti vsikdar, kadar je govoril — Spinčid.) S temi besedami je stoloravnatelj S p i n -č i d zaključil banket — to sijajno manifestacijo narodnega prebujenja in narodne zavesti, od vekov pravoverne te kraljevine? Ali se spominjate onega dne, ko sem s previšnje milosti stopil semkaj med vas kot ban, ko sem položil desnico na sveti evangelij, da hočem braniti kraljevino, kako vam je burno poskočilo srce, kako vam glasno klicalo grlo, kako so zacvenketale junaške sablje! Za Boga, da vas je tedaj videla sila turška, razpršila bi se bila od strahu kakor Filiščani pred Gedeonom. Kako lepo, kako slavno zaslovelo je ime hrvatskega plemstva med krščanskim svetom, ko ste složno pod Franjom Slunjskim blagega spomina in tudi pod tu prisotnim veleniožnim gospodom Gašpar-jein Alapičein sekali Turke, ko ste liki železne klisure stali proti navalu pekla. Nikdar banska zastava ni še doživela tolike slave! A sedaj, oj žalosti, ko se je večni previdnosti svidilo skušati vas većim trpljenjem, je-li ste pravi zatočniki krvi Jezusove, sedaj, ko bi moč svetega Duha morala bdeti nad vašo glavo iu ojaoiti vam srca, sedaj je neprijatelj sina človeškega zasijal luliko nesloge v vaša srca, in, ako milosrdje Božje ne povrne sloge v tužno to zemljo, skloni jo neverni meč, okova vas v verige peklenska sila. A zakaj nesloga? Kakšna krivica manifestacijo bratske sloge in hrvatsko-slo-venske vzajemnosti. Nam pa ni storiti drugega, nego izreči željo, da se v vsem našem javnem življenju ohrani oni dnh, ki je pre-šinjal vse udeležence pri slavnosti petin-dvajsetletnice „Naše Sloge". Vsi govorniki brez izjeme so kazali na ono pot, koja jedina nas mora dovesti do cilja — do srečne narodne bodočnosti. To je pot sloge iu bratske ljubavi, pot idejalnega rodoljubja iu one požrtvovalnosti, ki ne pozna postranske in o-sebus sebičnosti. Hvala in slava vsem onim, ki so na toli lep način proslavili petindvaj-setletnico naše sestre in tesne soboriteljice: „Naše sloge"! Bog z nami! Politiške vesti. V Trutu, dno 6. julija 1895. Državni zbor. V poslanski zbornici se je včeraj nadaljevala razprava o proračunu in sicer o poglavju .ministerstvo za notranje stvari". Ministerski predsednik, grof Kiel-mansegg, je naglašal velike vspehe na polju zdravstva, tako, da se manjša umrljivost pri nalezljivih boleznih. Govornik je označil namestnika češkega kot izvrstnega administratorja in značajnega moža. Z ozirom na izjavo drja. Luegerja, da so namreč ogerske oblasti nalašč zatajevale bolezen med prašiči in se je tako ta kuga zanesla v tostransko polovico, rekel je grof Kielmansegg, da ta kuga dosedaj ni bila poznana v monarhiji. Vlada je takoj storila vse potrebno: uravnala je promet z Ogersko ter izdala je ostre odredbe. Kar se dostaje izjemnega stanja v Pragi, rekel je govornik, da je skupna želja vse vlade, da se isto popravi, kakor hitro to dozvole okolnosti. — Za državno nadzorstvo pri zavarovalnicah predloži vlada poseben zakonski načrt. Razprave radi obveznega zavarovanja proti požaru so že izdatno napredovale, — Omenivši politično upravo, pravi minister, da pred državnimi zakoni so vse vere jednake. — Slednjič je omenjal tudi uradniško vprašanje. Ministru so čestitali z mnogih strani. Z Dunaja nam piše naš poročevalec dne 4. t. m.: V današnji razpravi o proračunu mlnisterstva za notranje stvari je govoril poslanec S p i 11 č i d o politiški upravi na Primorskem, zlasti v Istri. Priznal je, da je prejšnja centrala politiške uprave nekaj storila, ali uiti od daleč ne onega, kar bi morala storiti, da zadovolji pravici in zakonu. Da ni storila več, iskati je po meuenju govornika uzroka v dveh okolnostih : da je bila zgodila se je zemlji ? Mar ue vrši prejasni gospod namestnik vaše želje milostivoj rok-ij ? Mar vam on predpisuje davke? Ne, 011 ne dela tega. Ukazal je gospodu banu, da skliče sabor, a gospoda stanovi in redovi naj delajo po svoji volji za rešitev domovine. Mar ne kopiči povsodi tujo vojsko, da bode kraljevini na pomoč? Da, še kaj več! Mar ne gradi prejasni princip Karlo tvrdnjavo Karlovac kraj Dubovca ob svo,era strošku in za vašo obrano? Po banu vprašate? Kdo vam ga je vzel, slavna gospoda ? Mar jaz ? Mar prejasni namestnik ? Ni! Sleherni je gospodar svoje volje, vsak zna najbolje, kako svoje čine opraviči pred prestolom Božjun. A tako tudi veleinožni gospodar Vukovinski. Obžalujem od srca, da po starem običaju ne sedi na čelu dičnega tega zbora zakoniti glavar. Niti jaz nisem temu kriv, uiti vi. Mar hoče-li vaše gospodstvo čakati, dokler kraljevska milost iz Prage postavi drugega bana ? Ta-kati, dokler odposlanci vaši prevalijo goro in doline, a evo uu pragu že Turčina? Čakati, da vam, kar naj Bog odvrne od te zemlje, Turčin postavi svojega bana? Oj, gogpćda slavna, odprite oči, obidite očmi okolico vašo! Žalostnega prizora! Po Oger- vlada koalicije preslabotna tudi za redovito 111 zakonito upravo in ker je dobivala iz Trsta pomanjkljiva in kriva poročila To je dokazoval govornik preidši k razpuščenju deželnega zbora, k volitvam, neredom, nemirom in napadom na hrvatske in slovenske poslance in tudi na volilce. Ti napadi da »o se razširili sč širečo se italijansko istrsko kulturo že preko ličke: v veprinsko občino in v podgrajsko; spominjal se je ljudskega štetja v letu 189').. uavedši vzgled iz vasij Krasice, Lovrečice iti Materode v sodnem okraju bnjskeui; nadalje dopisovanja politiš-kih oblasti s hrvatskimi in slovenskimi občinami in strankami ter činov Moskovicza, oziroma namestništva z občino buzetsko. Za-vršil je poslanec Spinčid z izjavo, da to ne more biti državna potreba, da se tlačijo Hrvati iti Slovenci v Primorju, da se jim kratijo njih prava, da se zanemarjajo kulturno in materijalno; veča potreba da bi bita, da se •prezida* namestništvo samo v Trstu, kakar pa poslopje namestništva. Završivši stavil je primerno resolucijo. Govor Spinčičev je napravil vetik utis. Tako poslanci, kakor nekateri drugi, pripoznali so opravičenost teli pritožeb. Minister za notraije stvari, ki je toplo branil napadanega namestnika Češkega, ni našel ni jedne same besede v obrambo namestništva tržaškega, kojega poslednjega je včeraj nekoliko omenjal posl. Gregorec. Nadim socijalnim demokratom v album. Poslanec P e r n e r h t o r f e r je poznan kot iskren prijatelj socijalne demokracije. To svoje ineneiije je pokazal tudi v svujem govoru v poslanski zbornici dne 3. t. in. Nadejamo se torej, da njegova beseda nekaj izda tudi pri naših socijalnih demo> kratili. Zato bi rudi opozorili naše socijalne demokrate na jeden odstavek iz Pernerator-ferjevega govora. Rekel je namreč med drugim : (Vsaki avstrijski vladi je v prvi vrsti dolžnost poprijeti se onega vprašanja, ki je najveće važnosti za naše notranje po-litiško življenje, to je vprašanja sprave med Nemci in 0 e h i. Brez te sprave je sploh nemogoč vspešen notranji politiški razvoj.44 In sedaj, socijalno-demokratiška gospoda, dovolite nam vprašanje : od kod izvira r a z p o r m e d Č e h i i 11 Nemci?! Mar ne iz onega, kar vi zamećete dosledno in kar mi imenujemo ,u a r o d u o vprašanje". Ako zagovornik socijalne demokracije — g. poslanec Pernerstorfer — pravi, da mora priti do sprave med Nemci in Čehi, ski teče potokoma krščanska kri, z Budili-skega grada blišči polumesec. Bosna vzdiše pod turškim kopitom Doljnja Slavonija robuje, odtrgana od svoje matere zemlje; te dohajajo pagani v Liko iu Krbavo, v Kranjsko ; na vašej so zemlji, pred tem pragom so! Mar niso napadli Cetin, ni li padla Velika, Kladuš iu Zriuj ? Mar vam ne živi v duši krvavi dan od Hrastovice? A vi se prepirate o formulah prava, premetavate zaprašene knjige! Pod vašimi se nogami potaplja ladija, a vi krpate jadra! Salus reipu-blicae suprema lex esto! (Državni blagor bodi najviši zakon.) Za Boga, za kralja, za dom! Ali je mar izumrl junaški duh vaših dedov in žar za sveto krščansko vero ? Jaz pravim: Ni! Naj kdo vstane, uaj poreče, da je, a jaz mu pot ečem, da laže. Mika so vaša lica, srdite so oči, toda srce vprašajte, srce! Vem, da v njein živi staro junaštvo, pripravljeno skočiti proti zatiratelju svete vere! Združite se, oj gospoda slavna, v staro ne-omahlji vo silo zložite modrost in junaštvo z željami prejasnega principa, in, tako vam krsta, slušajte me !• „('ujmo I ('ujmo !" zamrmljalo je plemstvo. (Dalje prih.) potem je potrdil to isto, kar trdimo tudi mi vedno: da treba rešiti narodno vprašanje, ako In »V m o rešili socijalno vprašanje!!! t-iosp. p«wlanw PernerstoitVr je bistra glava in ve, da sprava med Nemci in f>hi -- ta predpogoj vsjiešmmu lazvnjn aocijaltiega gibanja — je i d e n t i č n ;i */ r e š e n j e m na r o d n e g u v p r a h n j a. Zato pa se nadejamo, da bodo na*i slovenski socijalni demokratje odslej slušali me-nenje svojega prijatelja ter da odslej ne bodo več lako zaničljivo govorili o narodnem vprašanja. Različne vesti. Odbor potit, druitva .Edinost" bode imel jutri ob 9«/» ari predpoludne svojo prvo sejo v prostorih „Del. podpornega društva". Imenovanje. Vodja pravosodnega ministarstva imenoval je avsknltnnta R n d o I f a I j n z a r i c. li a pristavom pri okrajnem sodišču v Poreču, Občinski zaotop na Voloakem je sklenil v svoji zadnji seji, da bode odslej hrvaščina uradni jezik v občini. Tako je prav! Čitajte in vzemite se k srcu! — vi vsi, ki menite, da ni najbolji duhovnik oni, ki „se poti" za narod. Ne svojih, ampak navesti hočemo tu besede moža, pred kojega spominom morate tudi vi ponižno ukloniti tilnik svoj: navesti vam hočemo neko pismo iz leta 1860,, došlo iz rok nepozabnega biskupa tržaškega Jurija D o b r i 1 e. Ta uzorni pastir in ugledni mož pisal je Antonu Sironidu, župniku v Bermu: Častni tjoapnH kaplan, (lični mi prijatelj! Naši koledniki koledvnjo do sv. Treh Kraljev, toraj tudi ta čestitka ne pride prekasno. Iz vsega srca Vam želim, da Vas Bog tudi v tem letu ohrani iti poživi v zdravju in veselju, da Vam blagoslovi ves trud in vse skrbi ter da odvrne sleherno zlo od Vas in Vase čede; obrodita naj Vam ljubko vino in bela pšenica, bile Vam plodne svilorune ovce in volirodne kravice, a vrhu tega pošlji gospod Bog boljSe dobe naše in n pogaženomu in z a s r a m o v a n e m u narodu! D6, dragi moj Antone, velika sramota in nesreča je za našo krv, da nas v Istri nihče noče poznati, kakor da nas tn ni-, nihče našega jezika ne misli, da imamo velikih in svetih pravic, došlih nam od samega Boga po naravi ; da nam presvetli cesar sam ponuja ta dragocena prava ter da je skrajua ura, da se probudimo iz nedelavnosti in spanja, ako želimo biti ljudje, a ne s o h i a v i. Spomnite se, kako so Kavrižani proganjali Vas in Valentina in čemu se je nadejati našemu rodu po vsej Istri. Ali hočejo tudi odslej obsojati naše ljudi na vislice, ne da bi jih sodniki razumeli drugače, kakor pomočjo neveljavnih tolmačev? Ali je še kje drugje tako — kjer solnee sije V Di mu poslali Hrvate za sodnike, ki ne hi znali govoriti ni nemški ni italijanski V Ali morda Nemci in Italijani plačujejo veče dohodke, ali pošiljajo več siuov v kasarne, kakor mi — ali so morda oni ljudje blažje nravi, pobožnejši kri-stijaui, verneji podložuiki cesarjevi, kakor je naš priprosti, krotki in potrpežljivi narod? Oj dragi pope Antone! Vi ste mož bistro glave, kakoršnih je malo po Istri; Vi imate plemenito srce in blage nravi : razmišljajte po dnevu in po noči o tej poglavitni stvari, pogovarajte se o isti z ljudmi, ki imajo malo mozga v glavi in poštenja v srcu, ter pripravljajte ljudi za volitve na Dunaj, ali kamor si bodi. Raj še bi l>il mrtev, kakor da volijo naši brižniki kalviniste svojimi poslanci (Jeny za Kranlcobrod) ali pa republi-kane, kojim ni do diuzega, kakor da nam upropastijo domovino. — Polagoma in raz- razsodno treba stvar vzeti v roke; z odpadniki, Florentinci, k<>jih priimki končujejo na .ak" in „ač", s krnjeli ne treba se o tem ni jfdna-iti ni prepirati; ali ob dobri priliki vrzite jedno dve besedi ; za naše ljudi (ako niso živina) je to voda iu naš mlin; zrno do zrna pogača — a kamen do kamena palača Ako Vas kdo straši, ne bojte ga se ni malo; te pravice nam je podal sam cesar. Bog mu bodi vedno v pomoč! Izdajica, a ne veren služabnik svojega gospodarja bi bil oni, ki bi nam žugal radi tega. Meseca avgusta sem pisal tako ministrom na Dunaj, in so me očitno pohvalili na tem, ali, da Vam resnico povem, nič mi ni bilo do te hvale, kajti rajše bi z Mojzesom ovce pasel [io kršnih sinajskih planinah, nego bi, plavajoč v razkošju na Faraonskem dvoru, gledal. kako se zatirajo moji soplemeniki. Oprostite mi, inili mi prijatelj, ako sem Vam nadležen se svojim tugovanjem ; kogar srce boli, temu se solzijo oči, a jaz s« ne sramujem tega ; tudi slavni Odrešenik je jokal nad Jeruzalemom, a ne najdem v evangeliju, da bi bil točil solze nad poganskimi mesti. Da bi mogli Vi skoro priti k meni, razumela bi se jasneje; vsakako Vas prosim, da ine obvestite, kak6 mislite o tej stvari. Ponavljaje svoje čestitne želje, Ves priporočam hožji obrambi ter ostajem pravim spoštovanjem in vročo ljubavjo Vaš udani prijatelj Juraj D o br i I a m. p. V 1'oreču, dne 2. januvarja 1860. Spomenik blagopokojnomu dru. A n t. D u ki ču, bivšemu županu in odvetniku v Pazinu, deželnemu poslancu in namestniku deželnega glavarja, je dal postaviti njega oče na pokopališču na Volosketn. Norotnikom blviega lista „II Rinnova mento". Gospod Ivan K u š a r, bivši izdajatelj in lastnik lista ,,II Rinnovamento", javlja, da se je početkom tekočega meseca pridružil gosp. Ant. Jakičn kot sotrudnik lista ,11 Pensiero Slavo", ker mu financijalne okolščine ue dovoljujejo izdavati nadalje „II Rinnovamento*. Zajedno vabi naročnike bivšega ,11 Rinnovamenta", da se naročijo na „Pensiero Slavo", oni „Riniiovanieutovi* naročniki pa, kateri so plačali naročnino za ta list že v naprej, morejo dobivati — če želijo — ,11 Pensiero Slavo" proti temu, da doplačajo razliko na naročnini. Oni, ki so plačali „Rinnovamentu" za 3 mesece 1 gld. 25 nvč., naj doplačajo za „Pensiero Slavo" 75 nvč., oui, ki so preplačali „Rinn." za tekoče poluletje z 2 gld. 50 nvč., pa naj blagovolijo dodati 1 gld. 50 nvč. in dobivali bodo ,11 Pens. Slavo" do konca tekočega leta. Potindvajootletnioa „Nafce Slogo*. Povodom te slavnosti je došlo nad 80 brzojavnih pozdravov in 15 pismenih čestitk. Iz slovenskih krajev so čestitali: Dr. Janez B I e i w e i s - T r s t e n i š k i v imenu izvr-ševalnega odbora „Narodne stranke", dra. Ivan Tavčar in D a n i I o M a j a r o n iz Ljubljane, „Ljubljanski Sokol*, „Kov Inatt« br«oJ«wlta. Bad'.mpitv Pi«ui<*>t u je*e» 6 70 6.71 PAonicit sa spomlad 1S9« —.— do — — <)»•» sa jesen 5.<(8—6 70 It« sa jeaen 5 60—A.S8 Karat* *a juti-avgust 0 00—6 09 sa maj-juni 1806 5*04—*.o5. PShiiic, »»ta (1,1 rs kil. r. «-9.1 — 7'— od 7« kil. f. 7----705\ 0,1 HO kil. t. 7 05—7-10 od 01 kil. f. 7'.0-7-1», ud »3 kil, for. 7*15—7 20. io0----V glavah (sodih) SO 25 -•—. Havrs. Kar« 8antns good averaga a m Jalt S2-— /.« oktober 90. mlačno. Hamborg. Umito« goinl averaga i» jul! J J 76 september 73.75 december 72 75. mirno. Duns^ah« borin S. Julija*. isea včeraj dan«* Državni dolg v papirju .... 101.15 101.15 * , v *r«bru . . . . 101 60 101.85 Ar atrijska renta r alatu . . . 188 90 1*8.80 a » kronali ... 101 60 101.50 Kreditne akcije.......407-15 406.10 London 10 Lat........181.10 I91.lt Napoleoui ......... ®.60'/s Ml'/. 90 mark ........11.85 UJI 100 lUlj. Ur....... . 48.05 46-07'/* rt 6684. Javna dražba. Dne 16. julija t. I. od II. ure dopoludne bode pri podpisanem okrajnem glavarstva javna dražba lovov krnjiiili občin Komen in Škrbina za dobo 5 let z vzklicno ceno 190 gld. in 38 gld. in lova katastralne občine Vareja za dobo 3 let z vzklicno ceno 8 gld. 60 nvč. Dražbeni pogoji se lahko pregledajo pri tukajšnjem uradu. C. kr. okrajno glavarstvo Sežana, 9 julija 1895. ^MKaiT^RUKKLJ - TRST vla Caiarni it. 16 iihod pluta d«lla Casirnu (muproii vtllki nfrlmtcV, prodnja po neverojetnih nizkih cenah rsako. vr>-tna angluška kolesa (bloyklo) Znstopntvo kolos „Adlav' ii torama H. Klejer Frankfurt in „Viktorin Crkla W o r k h* Wolver hainpton Angleiko. Kolosa .Adter* au svetovno inana in ie rabijo r nemiki vojski. ■ta m f i se a t vsako kolo 19 meieeer; kdor no zna voziti, niiuii se breipladno. — Pošilja se na deželo in nn ras kraje. uj te in strmite ! Prodaja mi 84 Xuyorice ta deco naj bolj Ae vrsti od 7 nf. naprej; Nogavic* za molkt od 7 ni. naprej; y»yoiice in gospe, (udi črno zajamfono barvo, od 12 nč. naprej; Moderne pihtiljk* od B ni. naprej; 1'ifuiljke iz perja od 15 nč naprej; Fino mamlljero milo po 3 n£. Milo od glicerina tiuu vrst v velikih "tebri^lh po 7 ni.; Fine vonjave, stakleitiiicu od U ni. naprej; 1'rsi zii srajce od 25 n6, nnprej ; Ovratnice za umike ud 8 ni. naprej; Sadu za jopii'r in litin za podlago p.i 13 nč. meter; Ovratniki za moike, 4tHr«ki, I. rrsii, |»< l Uucuta od 70 ni. nuproj; Platnene spodnje hlače za moške od 40 ni. naprej; Platnene traja sa moike od fiO ni naprej; Srajce sa gospe, v.-like, od 4.*> ni. noptoj ; Srajc* sa yo*pet bogato obAite, od «5 ni. naprej; Spodnje traja od 2i ni. naprej ; Angleške spodnje srajci od 4i ni. tmprej; Čevlji za moike, is t*l- tje kole, finu vrst po f. 3 in f. 4.50; Oclji za poletje, iz tclvijc kože. xa moike, po f. ii.Su in f. 3.BO; Čevlji za poletje, za gospe, fino v ruti, iz kože, od f. 1,80 naprej; Velika zaloga sagrinjal, prtov, prtile r, brlsulk, platna sa »raje* in platna ta rjuh*, taptio* in suknu in ii*oiort> drn^g» bluga, vse pi najnižjih conah, da se ni l.ati tekmovanja; Velika zaloga povojev, »rajiie, spodnjih »rajžie, čepic ta norirojence, rjuhe is gum*, popoln* opraa :', za kolesarje, m veslarje in u turiste, kniior tudi sa dečke, od 25 ni. naprej; Slamniki t garnituro ali broz nje, jako po ceni; Srajce ta turiste, iz fularda in satina, od 96 ni. naprej; Svilnati dtlniki od I. 1.70 naprej; Svilnati detniki „ Titania* s palico is korina po f. 2.— Volnen i dežniki od f. 1.20 naprej; Solnčniki ,