^ofttiiiiui (^E^iTii t cotortflA. Let© LXIX ŠU 294 L}ubl)aiia, četrtefc 24. decembra 193» Ccna Din !•- -rat a Dis 2, do 100 vrst A did a.ao oa 1(Xj ao 8O0 vrst a t>tD &, recji inaerma petft •T8L8 Dis 4.-. Popujn po dogovora inseratni davefc po*ebej, — »fltovenaia Narod« '•»1* mt*eAne v Jugofllavtfl Din 12 - sa inozemstvo IMs tt- Rokopl* m om m£a)O 0KEDN1*TVO O« CFRAVNIATVU LJUBLJANA, *■•«**• «■*» «•*• * Telefon: Sl-22. 81-». 51-24. U-» » 81-» eoaruioic«; MAK1BUR Stioaamaverjevm 3b — NOVO MESTO, LjubijanUca a telefon H21- CELJU: oeijako tirednidtvo: Stroaamaverjeva ulica L telefoo *L 65) podružnica uprare: K.ocenova ulica 2, telefon tt 190. — JESENICE: Ob kolodvoru 101* Poitna tmnltnlca w Ljubljani St 10.S51. Jasen odgovor revizionistom: „Kar je bilo, nc bo nikdar vec!" Izjava českoslovaskega zunanjega ministra dr. Kamila Krofte — Revizionisti žive v samoprevari, ker ne pozna jo dejanskega položaja — Noben Ceh, Jugosloven ali Rumun ne bo nikdar pristat na obnovo nekdanjih razmer Stockholm, 24. decetmbra. g. Tukaj-faiji dnevnik »So2rialdemokrateru obnavlja daljši govor s češkosovaškim ministrom dr. Kamilom Krofto, ki se je v svojih izvajanjdh bavi] predvsem z revizionistično propagando pi-oti nas"cd-Btvenaim dfržaviaiin. Med. drugim je iz-javil: Revizionistična tendenca je v začetku spremljala politično življenje nove Evrope samo v obliki propagande. Ta tendenca je sedaj prišla tuđi v nove politične nacrte. K temu so pripomogli uspehi nacionalistične ideologije v rx>-sameznih evropskih đržavah in kriza DN. Ako se objaktivno proučijo novi povojni adnašaji, se more po mojem prepričan ju zavzeli napram revizioni-stićniiii prizadevanjem v Srednji Evropi scino odk!onilxio s»tališče. ker je to prizadevanje element reakcije in raz-pada, Xovi red v Srednji Evropi ni niti slueajen, niti umeten prodirict. Ta red je logična posledica evropskoga političnoga razvoja, v katerem so od začetka XIX. sta!etja nacionalne sile igrale zelo resao vlogo. To je konse-kvenca postopne gospodarske in pcTitič-ne rasti in prizadevanja evropskih na-rodov, da si zagotovijo svojo neodvi-snost in poceoje za svoj trajni rasvoj. Saj mord'3. kdo žaluje za preteklostjo in so Ijudje, ki opozarjajo na pozitivne scrpni avs^ro - ogrske monarhije. Nihče pa ne more zatajiti nepobitnega dej-3i va, da zlasti slo^ajn&ki narodi te monarhije z izjemo Neancev in Madžarov nišo našli nobenih zadovol javih pogo-jev za s-voj poiitićai obstoj in razvoj. Zaradi tega so iskoristili prvo ugodno piriiitko, da si usivarijo nove ia ugodne jše pogoje zci siamostojno politično in ku'turno življenje. V tem je oči viđen napredek. Noben Čeh aili Sovak. noben Jugosloven in noben Rumun ne bo nik-dar prista-1 na to, da se zope* povrnejo j Ptare razmere. LfCgitimistični krogi pa goje se vedno upunje, da bi vsaj pri | slova^kem delu na^-ega naroda dobi i j podporo To je samo ore vara. ker se ne | zavedajo, da je po prevratu zrasla po- I polnoma nova Slovaška in da so zrasli doceda novi Sovaki. Na nacionalizmu teh Slovakov bi se izjalovil vsak poiz-kus revizionizma. Isto velja za Rumu-ne in Jugoslovene, ki so bili prej se-stavni del velike Madžarske in ki so se sedaj spojili s svojo pravo domovino. Revizionisti operira jo većino-ma 5 tem, da etnografske meje nišo v skladu s poHtičnimi mejami in da je preveč Madžarov in Nemcev izven m-ej njihovo domovine. Pozab:jajo pa, da gre za ume-t-no ustvarjene kolonije, ki nikdar ni?o bile povezane z večinsk;.Tn narodom in ki st le po zaslugi tu je oblasti imelo privilegiran položij in tlači'e ver'inki narod To je bilo in ne bo nikdar več! Italija, Anglijs In Franelja Trojni sporazum bv največje jamstvo mira v Evropi Pariz, 24. decembra. AA. Komentarji li-stov o ni€tInartMinein položaju so tiuil ^iaiio? posvećeni pretivsem stikoin med Fr;;iu' jo. \ eliko Britanijo in Italijo. »Echo de l^^ri^* pi^e med drugim: Za enkrat ni niod Hiniom in Parizom no-K^nih pogajajij. V skrajnem primeru gie za malenkostne politične razgovore. Nasprotno p;i kaže fašistična vlada v zaiinjeiii čr.^ii Londonu zelo ljuheznjivo lice. Tidi se. da je itaJijanska vlada na željo Velike Britanije cnipoklicala grofa Rossija. ki je povelje-val italijanskim prosttivoljcem tnene potrebe, da bi se Framija t^j izjavi priključila. \'sa jamstva, ki jih Italija lahko da Frain'iji. so že v franrojiko-italijanskeru dotiovoiu od 7- januarja 1935. Mi Francozi zaenkrat nimamo ničesar. kar bi mot:li za-htevari. »Journal' opozarja na uvodnem mestu da je bi-a V'elika Britanija ? preureditvijo svo-jegra počlani^tva v Addis Alvbi v generalni konzulat močno olajšala Franciji p<>t. tako i\n bo mojrla sedaj poslati v Kim novija poslanika. Kor je < tem abe^msko vprašjinje dejnn*ko urejPt eveta. Na Kitajskem lio odlocilo orožje čangsueliang proglašen za izdaialca London, 24. tlecomi»ra. o. Po poroćilih iz Nankinga se je še le st^laj dognalo «i;i so upomiki pri /-\}etju maršala uangkajšc-ka pobili 46 mož njejrovega ćprem>;va. ki je štelo skupno 52 t^nb. Me^l ubitimt so vm višji oficirji. ki so bili na jrlasu kot njegovi ožji zaupniki in na katere je najlx»lj raču-nal. Nankin.Uca vlada je danes izdala urad-qo poročilo. v katerem uprotavlja «ia je »oproga maršala Canjrkajška prisila v ?ianfu, da osebno intervenira in »eši svo-jecra moža iz ujetnistva. vlada pa na*rla?a. da gTe pri f^m za ee!a zasebno akiijo Can^rkajškove ženvora in ?e bo že začeta kazenska ekspedicija enererimo na<1a]jevn]a. O triKn-nju vladnfh eet vlao zazidani rudarji z zadnjim i napori ^ku^ali r vp!;Vini ieleznim drojjom provreti *ko7i 8loj prenio-ga. ki 3P je ob eksploziji vsul v rov in 2"a zatrpal v dolžiuo kakfh ^est metrov. Preis-kav«, je tuđi ugotovila, da ▼ rovu sploh ni bilo nobenega požara ter da je bil ukrep komisije docela pogresen. Oblasti so sedaj odredile so^l^o pestopanje proti vsern elanom te komisije. V vseh rudarskih revirjih vlada za izid tega poetopanja veliko zanimanje. N^esre'iie rudarje so včeraj pokopali ob v-elikanski udeležbi rudarjev in o^talega prebiva 'stva. Huđa eksplozija v tnehiskem radniku Mexico, 24. decembra. AA Včeraj je bilo pri eksploziji v rudniku Huelva ubitib 28 rudarjev. Zaradi nagle reševalne akcije je bilo v zadnjem trenutku rešenih 23 ru- ; dririev. ki so bili že zastrupljen! od plinov. 10 rudariev še pogre«ajo. Odkopavanje »c vrši 7clo na2io. iz Norveške v Mehiko Oslo. ?4. decembra AA. Pmvosodn; m\-nister je suoči potrdil. da je Leo Trocki % ženo zapustil Nor^edko in odpotov&l v Mehiko. NađškoS-koadjutor dr. Stepinac o konkordatu z Vatikanom Konkordat ni neob lodno potreben — Cerkev b& branila svoje pravice tuđi brez konkordata Zagreb, 24. decembra r. Z-a»Tel>ški nad~ okof-icoadjutor dr. >tep;nai*, ki se niudj >e-da] v Vatikanu, je pred ..ivojim odhodom dal ^luiarnjeinu li^tu--, daljšo izjavo o konkordatu, k] je bil nedavno predložen narodne" mu predstavništvu v ratifikacijo, i) tem vpra-«anu bo razpravljal tuđi juiios!rav za prav konkordat cerkv? nj niti potreben. ker je svohodna in neodvisna od kater^koli posve mi e oblasti. S praktične^a p'aVs'a pa eo -konkordati ko" ri^tni, ker lahko pr;pomoroio spravi v mno-irih ejx>rih in ne>oM!a^:ih. Na vprazan-je. za-kaj konkordat še do darie.^ uš bi] sklonjen, ie nadškof koadiutor i-zi-ivii; Na to vprašanje vam ne morem odgovoriti. PriŠpl pa bo mor- da še rao za to. Vsekakor katolička cerkev ni kriva. Na nekaj pa bj v:ls holei opo/.oi i* ti: kato'u^k.a cerkev se ne \>o ntkoli iijkoiiiur na ljul>o odrekia srvo/im osnovn.iii pravicam-fx;sebei [>a ne pravici do v/iroje mladine. Pa če ?a to ne bi bilo drunei^a razloifa. bi /atiostoval že ta. da &o rezultati vzraiii:. ker je masonerija izkušala izir«ati mlad:no vplivu ka'uv liške ct- \ve. Z.ato tuđi vidimo učinke vriio" ie v nabili vzi?ojnih za\odih. kj ;\h vodi cer-kev. Tj zavod eo naravno-^t prenatrpani. U»*r obuj-ar.i ^tar^i nikjer drui:txl ne na.jdt\c dvoti varno.4i za «>voje otroke Če imajo dru-g.\ na razpolairo silo, tedaj katolika cerk«*v ve. da je vsak a sila zaeasna V vseh težkih čas;h i>vo:e zgglavne vhodne toćke« v Spanijo, obenem pa jasno odgovori. ali namereva morda londonrfci nadzorni odbor o izvrSevanju sporazuma o nevmešavanju v Spanske zađe ve izvajati nadzorstvo tuđi nad >manj važnimi vhodi«. General FTanco apraSuje nadalje, ali bo londorvki nadzorni oObor odvzel obeima sprtima strankama tu
  • lbor za nn-me-Sa van je je odobril podrobni nacrt o kontroli na kopneni in na morju v Spaniji ter je efclenil izrociti za vladam v odobritev. Za odgovore vjad je bil do!očen ro-k do 1. a-nuara. Ako se bo do tetja roka dobil pr;e>la-nek vjeh vlad, bo podrobni nacrt [>o^lan ob'.*-nia strankama v Španij}. Za njihov pr^ta-nek je določen nadaljnji rok 10 dni. O vpra-šanju pro-tovoljcev ni padla nobena odloći-tev. Koncno je odbor sprejel tud: retsolucio. ki ponovno doloea izvedbo obvez,»06>ti o nevmešavaniu. Sovjetski demanti Moskva, 24. decembra, b. Uradna agencija Sovjetske unije javlja, da ne odgovarjajo resnicj ve^ti nekaterih tu^ih Hetov. da je sovjetsko vojno brodovje prejek) nalo^. naj ta^oj odpluje v žpanike vode zaradi poto-pjtve rovietskega parnika >Komw>molt. Reorganizacija č$l. vojske Pra|(at 24. decembra br Prezident dr. Beneš je danes podpisa! zakon, s katerim se nanovo ureja delo generalnoga mspek-torja vojake in Sefa generalnega štab«. Obenem se ustanove še posebni inspektorati 7a posamezne vrste orožja. ki mora to skr-beti za izpopolnitev in zboljšanje oborožit-ve ter izvežbanje celokupne čeikosiovaške oboroženr sile. Generalni inspektor je vrhovni nadzornik celokupne vojske in po-mo?ni or^an vojne«a ministra. Vrhovrri inspektor postane najstareiSi general, čeprav ni najstarejši po činu. šef generalnoga Ita-ba je vrhovni načelnik štaba, ki ima pro- uče vari vsa načelna vprašanja vojake v po- I gledu njene pripravljenosti za obrambo dr- I žave, in je neposredno podrejen vojnemu ministru Oteodbe zaradi komunizma Beograd, 2 decembra. AA. Državno so-diAće za z&ftćito države je z razsodbo z dne 23. decembra t. L St. D a. 1836 obsodilo zaradj članstva in propagande komunizma Ćengića Ibrahima Alijo stavca iz Sarajeva, na 5 let robije in pet let izdube čast-nih pravic, in Anta Stjepana Moatića. studenta filozofije iz Zenice, na tri leta robije in pet let izgube častnih pravtc. Z tato raz-sođbo je iz te skupine obsojenih Se 13 oaeb. In aicer nm kazni do 3 let robije in atrogega sapora do 18 mesecer. peCitieni o6$o\njjk Sporočllo Urni]a UedinHelf* Znani pisutelj MiCun P&vičević je objavi po\'odom rojstnega dne blagopokojnega km'ja Uedinitctja dne 17. decembra članek. v katerem pravi: »On. ki je pod udarcem usode odšel, on, ki je \rnm bit oče domo' vine, on, nujvečji med nami, on je skoraf pol stoletja s\'ojega stavnega in mučeniške-ga življenja slavil 77. december svoj roj" stni dan Spominjamo se tegu dne, ko je stotisoče navdušenih njegoi ih državijano\r prirejalo ovacije njemu tn nie&ovem domu. Ta dan smo prežive li z bofestjo v duši. ker v naši sredi ni več onega, ki nas je ljubi!9 on, ki bi nas edini mogei po\'csti v bojkt* bodočnes!.* P*n ičević zaključuje svoj čla-nek kot sporočilo bLigopokojnega kralja: [ ti. sin moj, ljubi z viem žarom tn z vso toplino svoje duši1 vse, ki ga mogoče v jugoslovenski prestolici. Tah ;sfo bi bil že tuđi skrajni čas, da bi v Beo gradu že vendar enkrat temeljito pomedt / raznimi nemškimi, turškimi, madžarskim in grskimi tujkami (izrazi), ko vendar imt St. Rnđić o borbi proti narodnim sovraznihom l.eta 1911. se je udelezil pokojni Stjepan Radić, ki je bil novinar, po pokliču, tuđi vse-slovanskega novinarskega kongresu v Beogradu. Drugi dan kongresa dne 11. juli ja 1911. se je "prijavil Radič za besedo in v svojem govoru povdarjat med drugim: »Nam se je treba boriti proti narodnim so-vraznikom — s plugom kot nositeljem kon-senativnosti in stare kulture, — s pere-som, ki je višek kulture, v sredi pa naj tot-če — kladivo kot znak obrti m industrije, — križ pa naj ostane ob strani, ker i -njim nas bodo nasprotniki k \*ečjemu le ie ger-manizirali ali poitalijančili.« — Ta Radi- Ičev, močno protiklenkalno pobarvam govor je -takrat izzval veliko senzacijo, ker je bilo znano, da je Radič ne dolgo pred tem dobil pri nekem klerikalnem za\*odu v Ljubljani posojilo, da je mogel finansirati svoje glasilo »Seljački Dom«, ki je za'sel v težkt gmotne prilike. Rekord nemikega radia Berlin, 24. dceombra. br. Po uradnj sta--liki je fvto 1. derembra v Nem^iji 7.JM0.0O5 rađiskih naročnikov. S t«m je Ne«mčiui do-t=ea podružnica v Široko razpredeni organizaciji našega sadjarstva in vrtnar-stva. Ima namrcč 318 članov, vcndar smo na občncm zboru danes tcdcn marsikoga pogrešali. Občni s^bor je vodil predsed-nik g nadzor. Strckelj. centralo SVD sta 7jstopala predsednik M Humck in blagajnik prof. Verbič. mestno upravo inž. Lcv-stik, poskusno in kontrolno po-tajo pa inž. Janc/ič. Podružnica je tekom 'eta izdubila tri delavne člane: gg inž. Skubica. Frana Lundra in skladatelja K Adamiča. Tajni-iko funkcijo pa je odlo/il vnet društvenik A. Gabcr. Po po/dravu g. preds. Humck a je sledila temeljito porobio preds. G Streklja. Odbor je imel 7 sej. 1 skupno s paaružni-cami ljubljanskoga src/a, 2 pa s podružni-cami Velike Ljubljane, ime! je raz.cn tega več posvetov glede organizacije tečajev in predavanj. Za tekoče leto je pripravljen prepotreben 52-urni tečaj za zelenjadarstvo in sadjarstvo, ki ga bodo izvedli naši naj-boljši strokovnjaki v mesecih januar, maj, julij in oktober. Vsaka ljubljanska podružnica SVD da v tečaj po dva člana, da tako dobimo kader izprašanih vrtnarskih pomoć-oikov 7a opravila v vrtu Tečaj bodo ob-iskovali tuđi vajenci in vrt. trgov. pomoč-nlki a tuđi drugi elani. S tem bo najbolje reguliran težek problem, kako izriniti iz vrtov vsakovr^tne brezvestne šusmarje. Lcpo se je razvijalo dolo tuđi v podruž-ničncni odseku, ki se zdaj imenuje ^Klub ljubitcljev cvetic«. Ta se je sestajal vsak prvi torck »pri Sokolu« k pomenkom in predavanjem ter izvcdcl tuđi oglede vrtov in izlete v BeriCevo, Hru;ico in Mestno vrt-narijo. Klub se je imenitno odrczal tuđi pri vclesejcmski vrtnarski razstavi, kjcr je 7iasti pohvalno uredil razstavo dalij Bilo bi potrebno, da se osnuje poseben odsek za vrtnarstvo, torej za povrtnino in cvetličar-6tvo. Predsednik je omenil za ^kropljenje upo-rabljana sredstva in odsvetoval razna nova skropiva. češ, da so bolj v korist trgovcu i kot pa vrtu. Podružnica se je trudila, da ! tuđi drugi laatntki vrtov pofcon€uje?o raje-dalce. Clani imajo pri podružnici tepe ugodnosti: arborin po polovični, brozgo pa ćelo po četrtinaki ceni in strokovni meseč- nik. Blagajnikovo po ročilo je prav razveaelji-vo. Polcg itcvilnih izdatkov je odbor poskr-bel tuđi za lepe dohodke. tako so dale razne pod pore 2.400 Din, dohodki šk Topljenja in vzgoja špargljev pa po 1.800 Din. Pri sluCajnostih je bile grajano. da mnogo članov ne prihaja na predavan ta in le površno prebira strokovne časopise zato pa tem pogoste je nadleguie odbornike z rarnimi obiski. Pri volitvah se je opazilo, kako priljubljen je predsednik g. nadz Štrekelj, ki ie žc 7. leto vodil podružnico Žal je odklo-nil to pot predsednistvo in je bil zato iz-%'oljen sledeei odbor: Predsednik Zelenik Fran. podpredsednik Strekelj Josip, odbor-niki: Gombać Fran, Lov>e Anton, Drenik Teodor Olup Josip, Ložar Avgust Flcgo Anton, Kljueenko Andreja. inž. Levstik Jo/e. inž. Jancžič Franjo in dr. Špiller-Muvs. Kot zaključek uspelega občnega zbora je tajnik velesejem. vrtnar ra/stav. odbora g. J. Kregar izročil preds. g. Streklju diplome, ki so ]ih prejeli Clani »Kluba Ijubite-ljev cvetic« za cvetje. razstavljeno na letoš-nji razstavi »Sodobcn vrt« ki jo je priredi! ljubljanski velesejem. Diplomo z naj-višfo oceno za razstavljene dali je sta pre~ jela g Kosin Mirko, sol upravitelj na Lav-rici in ga Ključenko Andreja, Hrušica. diplomo z odlično oceno za dalije pa «ta prejela gg. Plevčak Vinko, Rakovnik in Tome France. Dravlje. prav dobro oceno za dalije pa so prefeli gg. Kranjc Janez. Pri-voz, Klančičar Franc. Siska Kaluža Anton, Ljubljana in Adamte Josipma. Ljubljana. Odlično oceno za vrtnice je prejel g. Jen-ko Franc, Medvode. od'ično oceno za vrtnice in gomoljne begonije pa g. Jermol Josip, Ljubljana. Ko se vsi člani s polno liubezniio opri-mejo dela pri svoji podružnici, bodo dose-ženi še lemi uspehi a izpolnjena bo tuđi želja roditeljev organiziranega sadjarstva in vrtnarstva. —2c. lokols(?o rGolgotau na litijskem sokolskem odru Po res dolgcm premoru — niti lani, niti letos nismo imeli nobene predstave — nam je priredil oderski odsek našega Sokola v nedeljo 20. t. m. užitka poln večer. Vpri-zorili so tridejansko dramo hrvatskega pi-satelja Srdjana Tučića. »Golgoto«. Dejanje «e odigrava v samostanu, kjcr prcvzame meniha Demetrija klic po življenju. So-bratje ga prekolnejo, Demetrij pa uide preko zidov. V svetu postane brezbožnik, piše protiverske knjige, se poroci in ima otroka. Pa se življenje preobrne Otrok mu iboli in umrje. žena se speča z drugim in Demetrij jo v navalu Ijubosumnosti zadavi. Skesan zbeži iz sveta in se vrne v samostan, od koder ga pa naženejo kot Antikrista .. »Golgota« je simbolično — psihološka drama, o čije konstrukciji bi se dalo debatirati. Pri nas so jo vprizorih pod spretno in požrtvovalno roko našega novega me-ščansko-šolskega ravnatelja g. Vladislava Rojca zelo dovršeno. G. Kojec je igral z velikim prepriZanjem glavno vlogo. Edino žensko vlogo je kreirala gdč Mara Kolbe-tova — uspešno, kakor smo pri njej ž-e va-jeni. Kabinetno sliko samostanskega vra-tarja dobrovoljčka je podal rutinirano g. hdi Skušek. prizor v 3. dejanju kjer nasto-pita Demetrij in vratar, je bil najbolj po-srečen Pohvalno pa moramo ome niti tuđi vse ostale: »Ljubimca*, ki ga je prevzel po nenadnem odhodu prejšnjega igralca g. Marjan Koklič, ter številni menihir g. Kotar g Taufer in drugi so vestno pripomogli k zaključenim scenam. Tuđi kultsarija je bila v redu, zlasti samostanski motiv. Vsi, ki smo po zasluženem aplavzu ^apu-ščali dvorano, smo bih i igro zadovoljni in na>im vrlim igralcem hvaležni. Ce bi vsc hvalil. bi utegnil kdo misliti, da ni vsc dobro. Okrcniti moram naso galerijo, naso mladino, ki si menda želi le bolj »heca«. Galerija se je ob prizorih, ki zaslužijo vso tiho pozomost, smejala in zabavala . .. Pri-poročam, da za ta del občinstva naiamejo kdaj požira'.ca ognja in brušenih sabelj ... —nč— Zbor konjenlce LfuUjanskega Sokola Naš naj^tarejsn jezdni odek Ljubjansice-go Soko«, kj vstopa v 27. leto svojega uspešne^a delov-atija, je jmel v »oboto ob 20. v se>n- dA"ocan, zelo donik br. Cir 1 Veleplfc. N ^prej ie zre-kel zahvalo metičnemu društvu in nje^o-vemu ^tarost^ br, Kajzelju, da!>c vsem do-brotn;konn odjeka Ln n-T*>rednemu ?astrp» s-fu. Odsek ie mel 64 c!«tk>v. 8 ćla-rc in narasli:-ski r>dsek k; Ca ie vodi d oktobra br Masek. O.'*ek se ie sestil na 23 rednih seiah, 7 sejah stroVovner??. odbora T članskih sests-nkov in 6 dru/^ibn h ve'e-'h S p^s^bn m Č«stn-m večerom je r>dsek noča^til dol^o'etneaa načeln ka br. Franketa k' mu i^ odsek imoc*' *»kusno dip'omo delo ^ro^kn .Tus* ni Prm'j-toJe-n r'^^tor* *« »r'reK'*' od*ek IV nitv*'a d*!V > ^rvH^'ruvfl1 n^ ^tnne^ t\p>¥" v Lr»b'M'V "•■n^ftm TT»f'» *• ^V«^r Lok ^~ i^onpr :*TcfTt©v Tud: poroč Jo odstiko-ve^vt gaspodana br. Ix>i-zeta Cvetrežnjka ie Vv'lo sotjlasno spreieto nakar je v imenu nrdzv>mega odbor«! po-hvall di^ovanje odse.ka br Peter Klinar ter pred'a^a! odboru ra'.-eštico. ki ie b.la soa!isaio spreje*.j in odobrena- Pr volriv;ih novetja o-Isekove^i odbora. je bla nn predlog taTTtk^ br. Velepića so-tllasno izvođeni nfis-eiin^a Hsta: naidmk hr. Knre1 Machtig. o-odnačVV.Jk hr France Kodela. Ni;rnk b" Hntko Fajd'tfa. bM•?>']-nik hr. Tp^hJo^- Drcn'k, cosp^t- br 1>3-nMn Predali?. p.^rs^-šjpV b- Vi.^r* Janu-š*r. n^m. p^rvvrš'fi.Vn br Ton^ Gr"l# Po v.oV-tvih ep ip zi^vn1:! zi zii'tr^.nie n^^^l-nnV br Mr^Vi n-^.V^T ie rK*»'-'riv;l /b^>-ro-val'-e v »neori r«i»: "n^cj.-* drvštv-i frN^rc-sta br Rog^-^:;' Ka?^«»l» ter »zn-nz-il 7c^'o H^ Ki bi'o od^°V"ov^ ^el-ov»inip fiHi v bo-6V>oe t^Vo usT»«"»>r> knkor h» bilo v pr<»-tekl: T>rxlo\-n dobi Pri T»T-"4T-'v*ih. k- rh ie nrečtal na'cl-r^k br MH^Ht'cf «o W]: soil^^no ^">*"*»i^ti: pi"*vrlnT-V 7« rirv^nfiSo kon^ dVo";t «v itt-n:ik« ti T>*"or.?^'Tr> r$ ViVv io^7 npT^vni nrortraTn •*-% nr^odn'e leto h" ob^e**'1 n'"sk: ^:r^<: ^»•^•'Trtve i:"* X v-^^^^V^^k' T»e^ v P'-it-' TH9 ;n n-nravp z* n"r*i^ r\rA c f»V >wi* t-i-»/^c»v** i?* letn1. ceetflT>f>k 'p'no fi»^,; m- ti^5"«""" v^1 tti O"tnV"»l: ~r*\ TV1V 'd':oVoli in bnlo^rski Tunok; poslsli prsTnpnp pr.7ln'k (^O^ hr Aceton H**n4»r ip'-^enih nvacii na »*o h}].*« A^vtv* t«^; in«roVov*»n sV.n s^^-o1^1--^ ^p^oo^to ^l-nn'^Dn ip vrvfSl st^ropt-» f^O« hr *\t Putovsi-v Vi j*» v svo-IPm crovo^u iwii<*nnl A-% f»> TvrSpv* poVf>1-«ilrn m'Rpi — h^^n^TTN^* ^^v»Tii**vn %^ nri-s,rp0D «n hr*»t«»Vi snrpi^iTn te* no^riv v» jp Tihvilit v irPPTIM ill^O^OVPrp^pncn fROT.-O1?*^*^ hr n"nrri *^pr r^no^n^ :7ii^-n *!•* h' t*1*:^ »7v**S*oh*» V* •?vpi«*^ho* rfo^'1'* pv^io tr^ln^ vr^Tno^t nnsfhno v teh t*»?.V?h P-'^Th ki rfh or^/'vlnTro. V* svojVm provoru je &t^ro«»ta ČO? br. dr. Bukovdkv med drugim omenil. da se pripravlja 2©Škoslovensko »olcoletvo na svoj veliki X vses^kolsk! zlet iHa 1938 v Pragi oh 201etnici ustnnovitve »nmastojnp države. Pokažimo na X. v&esokolskpm xletu svojo moč v*eimi i«vptii in dl smo pripravljeni hraniti za vsako ceno samostojnost svoje tvl* domovine. Priprave ra zte-t «»o ▼ poln«m teku in ho vsi r.!etni odbori in odseki v^tra}-fiO na *Vo-Movfnsl-^m ^-vVolstvit moramo OfneriiM tm>-v^-»nV T^*rV»v»?^ Hr>ma po n«frtrh arb <\t KoTfll--* *^h(v*i ^O*5 n* STovafiko in v Po<1krpft«Vo Hnsijo *n hTI; velikeg* po-ttpm in se je sokolfka m»el nw»d tamos-njim prebivah i vora mo^o okrepil*. kljub temu, da so bili sovratniki sokolske mi«U vitrajno na delu. Akcija, da bi sokolstvo osovražili pri Siorakib bi v Podkrptdtkl Kueiji, se jim Je n* cek crti izjalovila. Oa«t-ua je bila udcležba naših Sokolov in Sokoli« aa berlinski olimpijadi ter Je ftkup&Bina is-rekla zahvalo br. nac^ehiiku, • načelnici ter tekmovalcem in tekmovilkam. V priood-njem letu bosta dva pomttnboa hleta članstva v Rumunijo in v Francijo ob priiiki zleta franeotkih g^imnastov. V Parizu se bo vršila tteddržavna tekma v telovadbi med Francijo in Ce6ko«lovaJko. Posebno tfckauo poručilo o i-npravah za X. vse3-xoNt. 7-k-i. je bUo eprejeto * naj-^ećjim zadovoljstvom vseh delegatov. Prav tako je bil sprejet naCrt za novi slavnostni kroj češkoslovaških Sokolić. Važeu je bil tinli skl^p. ki je bil sosrlasno sprejet, da ?oko!i«ka drn'tva z lastnimi Ietnimi telova-di^či ne smejo svojih telovadiSč dajati v najosn sportnim klubom. Fo poro^ilu br. staroste so podali fevoja pmror-iln še ostali savezni funkcijonarji. iz katorih je bilo razvidno ojrromTio tlelo. kl jra je opravilo ČPškoslovaSko sokobtvo v preteMem letu. Po dvo^lncvnem z^solanju vvbora COS so se ražali delejrati v svoje tnp«, okrepij«oi z Dovim TvrSevlm duHom za lepSo bodo^aoet eokotetva, naroda. In — SofcoUko 4ru5tvo LJaMJasa-VUS priredi na fttatanovo popoldne ob 15. v dvorani sokolskega doma, boiiftnico stoj i dftci, kl bo ob t«) priiiki obdarovana z obleko in obutvijo. L»p program boiffinioe bo gotovo privabll vae prijatelje sokolske mlaijo prej angelske melodije božične noći kakor kruljenje želodca. Ves čas, ko to čitate. mislite na potico in na kdove kakšne pre-grešne dobrote tega sveta. Kako bi naj to-rej govoril človek z vami v slovesr.em slogu! Ražen tega si še lahko mislimo, da bo-ste zamastili te mile besedt — kdove s kak-šnimi klobasami. Najčistejsi idealizem ljudje i/rabljajo za najbolj prozaične namene. Morda boste poslušali po radiu svete bese-de polnih ust pa tuđi polnih ušes drugih nespodobnosti. Kako vam naj torej ti srčni izlivi zganejo strune plemenitih čustev, ki nišo z apetitom v neposredni zvezi?! Kliub vsemu idealizem zmaguje na vsej crti. zlasti zdaj. ko lahko čitate o samih ganljivih objemih ter spora/uniih velesil. ko se boljševiki bratijo z Nemčijo. Angle-ži z I tali jo in menda celo Franco z anarhisti. Na vsem svetu je zavladala neznanska ljubezen, kakrsne še ni bilo odkar sta gre-sila Adam in Eva. Vse to je treba pripi-sovati vsemogočni božični poeziji, ki je turi i vam želimo zvrharj koš. Seveda nikomur ne branimo tihega uživanja božičnih dobrot v blagoslovjcnem božičnem miru, ne glede na to. kako vam je pri srcu in žepih. Zemcljskim btagrom se bodo menda odpovedah samo oni, ki so sicer največji materijalisti ter raje verja-mejo svojim občutkom kakor božičnim po-slanicam Na svetu so pač ljudje. ki naj-raje godrnjajo. Godrnjajo celo s trebuhom ko imajo sicer zaprta usta Toda ker že vlada na svetu dancs takšno vesoljno bratstvo, naj bo dovoljeno vsaj vsakemu prigrizniti svojo potico, kakršno pač ima, odnosno ka-kršne sploh nima. Sicer pa tuđi ta poslanica zaleže za najhuj>o silo — će ne druge-mu, pa vsaj pisunu, nepopravljivemu idealistu. Potica tuđi ni vse, zlasti če je ni. IVOCN1 KINO SOKOLSKI DOM v 6iškt. telefon 33-87 25. in 26. t. m. ob 3., 5., 7. in 9. uri glasbeni velefilm v nemškem jeziku B O H E M z Ctertrude Lawre»nce Ln Dougiaa Fairbanks jun. — Glaaba G. Pucrinl Gustav Frohlich in Renate Miiller kot LJUBIMCA Godba, petje, veselje in velika ljubezen Predstave: 27.: ob 3.. 5., 7. ln 9., 28.: ob 7. in 9. uri. 25., 26. in 27. t. m. ob 11. dopoldne matineja NE PUSTI ME SAME Norma Schearer, Herbert Marschall, Robert Montgomery Cena za vse prostore Din 3.50 Vlom v jedilno shratnbo Podnart. 23. decembra, \ Solski upravitelj Ivan Kocijančič iz Ljub- j ljane ima v Lipnici hišico v katero je bilo ! te dni vlomljeno. Tatovi so napravili za dobrih 2000 Din škode. Ponoći so se priti-hotapili do okna pri jedilni shrambi v \ pritličju, iztrgali mrežo in železno okovie in odnesli ootem iz jedilne shrambe vse, kar je imelo količkaj vrednosti. Veliko tr-govsko tehtmco so potisnili za vrata kuni je — zaradi varnosti, k oknu pa so pri-maknili posebne stopnice, da je šio »delo« hitreje od rok. Kocijančičevim so odnesli več desertnih krožnikov, servise za liker, belo in crno kavo. nekaj manj ko 10 kg sladkorja, 3 kg masti, precej zasce, razne posode in običajnih krož:iikov in pribora, nadalje vrsto steklenic. mezge, marmelade, pehar fižola, dokaj brusnic in moke, par tas, 30 jaje precej lipovega cvetja in drugih živii ter kuhinjskih potrebščin. Tatove je dobro slišala sostanovalka Tinca Haf-nerjeva ki pa si ni znala pomagati ker stoji hiša na samem. Priletna ženica je prestala mnogo strahu. Tatovi so si morali pozneje bogati plen deliti in so bih se tako objestni, da so lipovec in fižol vrgh proč kar pri Kocijan-čičevem kozolcu, našli pa so tud' razbito posodo z razmetanimi brusnicami . . Orož-niki iz Podnarta so napeb vse sile, da izsle-de vlomilcc, ki so jim morale b*ti razmere v Kocijančičevi hiši već ali manj znane. Ljudje so splošno prepričani da vlom ne bo ostal nepojasnjen, ker so prišli tuđi onim vlomilcem. ki so pokradli pred kratkim v Kamni gorici za 4000 Din pletenin, kaj hitro na sled. Strast do kart ga je pogubila Ljubljana. 24. decembra VCeraj popoMne okro^ 17- je prihitH do »hiibujf>ČP2ra strafnikn Petra Zamana pred kavarno Evropo krojaSki pomočnik Ferdinand Vrinskele in mu ves razburjen pov©. oveUal stražniku, da ga je mojster poslal pred 16. po opravkih na Resijevu cesto. Ze ves dan popieje je govoril. da bo stonl kouec. venUax pomoćnik ni pokigai prevelike važnosti na njegovo govorjenj«. Vrnil se je malo prtd 17. dorauv in pre strašen zagledal moj^tra. kako visi na kratki vrvici, na žeblju v leseni steni. V'rinske-le je takoj prereza! vrvieo in položil Novaka na tla. nakar }e pozval stražuika. V delavnico je prispela policijska kombijn v kateri sta bila zdravnik dr. Lužar in dežurni uradnik g. Kette. Zdravnik je ug-oto-vil, il ^talen jrc*5t jrostiln v okolici. Ki sicer veliko pil pač pa je rad ijrral na lumine aparata Isrra pra je finanČno popolno-inn ubila in je te dni prodal eelo svoje kolo. Mladi mož je po-staj-\l tako f^dalje bolj nesrečen in se je slednjie odločil za pro«tovoljno smrt. Iz Poličan — Dva vtoma. Pred prazniki »o se Icar vrstili viomi in tatvine v kraju in bližnji okolici. Pred kratkim so se tatovi pojavili pri tukajšnjem župniku in mu odnesli nekaj lepih kokoši. Naši orožniki pa so ta-tinsko tolpo, ki je kradla le po drugih hi-šah izsledHi in bo praznike prebila za za-mreženimi okni. — Te dni pa sta bila v bližnji okolici izvršena dva vloma in sicer v Zorkov mlin v Lovniku ter v Debc-lakovo hi»o. Prve mu so neznani zlikovci izmaknili iz mlina nekaj vreč moke. dru-* gi pa je ob dobro ohranjeno kolo. Oba vloma sta bila izvršena v eni noči. Vlomilci so prišli obakrat v hišo skozi streho. Pri mlinu so se poslužili prislonjene lestve, pri Debelaku pa »o izrezali kos slamnate strehe in nato zlezli noter. Gospodar je opazil tatvino in vlom Sele zjutraj. ko se je name-raval t koksom odpeljtti v PoljĆine Pre-drzne zlikovce zasledujcjo orožniki. — Veiele praznike in srečno novo leto želimo vsem poljčanskim naročnikom, ki naj naš list vsepovsod priporočajo. KOLEDAR Dmoos; Cotnck, 24. deoembr* katoHteal: Ad*m in Eva. Jutri: Petak, 25. Jecttmbm kAtolilaal: Božift. Pojntrišii)onc SobotA, 2ft. df>cembrm k&to-Ikaju: Stefaun, Zla tka. Nedelja, 27. decombe« katolicaai; Jauci Evangelist, DASASSJE PR1REDITVB Kinematografi uprti. PR1RED1TVE ZA PRAZNIKE Kino Matica: Pod sretao zveiđo (Ju Kiepura). Kino Ideal: Modemi 6a*i (Cbarli# Cba- plin). Kino Sloga: 2en&ke vladalo. Kino Unioo: SUhut?-t«. Kino Moste: <»n kresne oofti (85. lo 86.) Princ rajskih otokov (^7. decembra). Kino Šišlia: Bohtme (25. in 26.) Ljubim-ci '^^7. decembra). Kfno Kodeljevo; Grad Huberttie in Prav* IjuN.vzen — kriv donnr. Isti »poredi vse tri dni. Matineje v soboto ln v nedeljo: ZKD: Za domovLuo (Trenker) ob 10.30 v Matici. Kino Slo^a: Divji tovar ob 11. dop. Kino Union: špatiska romanca ob ll.dop. Kino SUka; Ne pustite me sam« ob 11. ilop. 2r>.. -?fi. in :?7. *k.i cest.a. Sobota in nedelja: Dr. Piccoli, TvrŠeva c^-5ta 6, Horevar. Celo\\. lieceml'ni: Ub 15. uri: Repo£t«v. Mladingka predstava. Izven. Znižaii«-cene od 22 Din navzdol. Ob 20. uri: Ko-rajža veJjai lzven. Cene od £2 Din na- VZlJOl. Netlelja 27. dec€*mbra; Ob 15. ori: Kraj] z neba Izvcn. Cene od 22 Din navitdoL. Ob 213. uri: Rorajia veijal livt-n. Zu'i-žane cene od 22. Dio uavzdol. Ponedeljek 28. decenibra: zaprto. Božični praznik! v dramskem gledališta. Na sveti dan pop»ložičmi i^re »KniJj z uehac. ki nredstavlja v glikovitih. deloma bibličnih. deloina svobodno napisanih [»rizurih doutxi-ke ob času Jt'zu^ove^a rojstva na 1 k-radove m dvoru in m*\l pastirji. I>elo je izreži-ral avtor g1. Grejrorui sam. Zvečer oh 2O. l>o ipral v Wernorjevi iprri »Na ledeni plošci« glavno mo.^ko vlo^o prof. Junka. mp-sto oholelepra Krnlja. rožifH»r Ciril Dehcvec Ostala zasMha je običajna. Na StWanovo, v sol>oto. IkkIo popoklne pomovili irvretuo uspelo mladin^ko i^ro »Repoštevc ? pi^-mijer?ki zj»ečin6ivo. Razne grozdno živali. najrazličnoJAi dohri in zli duhovi, prc^lvsem pa poredni GaJper^ek. skrbe za zvrhano m^ro araoha. Zvečer ob 20. pa bo prva repriza izredno tabavne kmočke ves^loi^re >Korajxa velja!« i inž. ^tupico in Osarj^m v glavnih vlogah. Po premijeri te igre. ki je izvrstno ut-pela. •• je %. Stupica poškodovnl na roki, lato ^© repriza m navidol. 0b 20. uri: CavaJleria ru-sticana. Glumnči. liven. Go«1ovanJ*? tenarisU Marija Siinenca. Cen« od 56 Din navzdol. Nedelja 57. decembra-: Ob 15. mi: Sveti An-*on. vseh zaljubljenih patron. Trven. Znižane cen« od 30 Dro navrdol. Oh 20. uri: La Boh^mo. Izven. One od 30 Din navi^ol. Ponedeljck 28. decembra-, uprto. Gostovanje Marija Simenca v Le!a pa. Gjun^rjenae. — V Cavallerijl ru«t!e*H bo5tenost Francoza je poglavje zase. Kot tujca te ne izrabljajo, temveč ti s prav posebno prisrčnostjo olaj-šajo nerođen položaj, v katerem si, če ne znaš njihovega jezika. No, kolikor rabiš v gostilni, se lahko naučiš prvi večer. (Če ne greš prezgodaj spat). 18. decembra Dopoldne nas je obiskal Henrv Prunić- res, tajnik franeoske sekcije in urednik »La revue musicale«, Garali smo ves dan. Zvečer sva z Jeansonom dve uri iskala kak wild-west film, ker bi bilo za malo denar-ja mnogo mrtvih — naposled sva se znašla v čudovitem lokalu, od koder sva se odpe-Ijala na pol mrtva midva. 19. decembra Zadnji dan, ko smo v žiriji delali že vsak zase. Popoldne nas je povabil na čaj predsednik društva francuskih komponi-stov Albert Roussel, pozneje smo sli na koncert skladb Sergeja Prokofjeva, pa nismo dobili već vstopnic. No, navzlic temu nam ni bil dolgčas — to je bila tuđi edina večja ekspedicija kompletne žirije iz ho-telskega teritorija. 20. decembra Ob 10. je začel boj na nož, ki je končal tik pred mojim odhodom dne 21. XII. 34 držav je poslalo okoli 300 skladb. od teh smo sestavili 2 orkestralna programa in 3 komorne, skupno je bilo sprejetih na spo-rede 28 del. Zastopal sem interese slovenske glasbe in dosege I zelo lepe uspehe: Starokadomski (LJRSR) je zastopan z veliko koncertantno simfonijo, Fitelberg (Poljaka) % violinskim koncertom. Haba (ČSR) i overturo za orkester, Reiuer (ĆSR) z sonetom, Zebre (Ljubljana) s Toccato za orkester in Milojević (Beograd) z Ritmični-mi grimasami za klavir. Dalje so na spore-din: 4 Francozi, 2 Šveda. 2 Italijana, 2 Ka-talonca, 2 Angleža, po I Japonec, Holan-dec, Madžar, Svicar, Avstrijec, Belgijec in Argentinec ter trije nernSct emigranti, ki so rzven sekcij (V Nemčiji ni mamo sekcije). 21. decembra Po poldnevu so bili programi sestavljeni, pa tuđi ie skrajni ča» za odhod. V posled-njem hipu sem sedel v kupe in se vozil prav prijetno do Basela v Svici, sam. Tam *pa vstopi t moj voz vesela družba: 2 gospoda in ena dama, ki so se peljali na Du- naj in prinesli v vagon 4 steklenice Šampanjca. Prepevali so dunajske pesmi, ki so vedno izzvenevale v ... keine andre Frau... »Pardon. gospod, ali vas naše pet je moti?« — »Ne!« — »Pa držite z nami!« — »Da!« Do Curiha so bile vse 4 prazne. Trdno odločeni, da si v Curihu nabavimo kampanjski naraščaj, smo tam morali ugotoviti, da je kolodvor res velik, ampak se na njem ne da dobiti nič pamernega. V Schwarzau-St. Veit sem moral presto-piti in z lamudo vred čakati čez 5 ur v nezakurjeni restavraciji in nnto v Še manj rakurjeni čakalnici. Tam sem zabavljat če/ fašizem in čez Hitlerja. čez nekdanjo in čez sedanjo Avstrijo in sem si nazadnje začel žvižgati prve takte cesarske pesmi, v molu, ki sem jo zasledil v neki belgijski skladbi kot kontrapunkt k marseljezi in ▼ drugem delu skladbe k internacionali. No, to je bilo že 22. decembra Z dvema dalmatinskima kro^njarjema. ki sta se pripeljala iz Nemčije, sem se zvečer srečno izkrcal v Ljubljani. Komaj »em sedel k cvičku, me je nabo-del neki te/ak kranjski sin (iz Štajerskoga doma): no. zdaj pa ic v Ljubljani zopet vseh 5 »profesorjev«: za te'ovadbo Trost, za ples Jenko, za teater ?icst, za čevljurje Bata in za mu/iko jaz. Resnici na ljubo: na konservatoriju ni doslej še nobeneg* profesorja, torej tuđi jaz nisem. Smo učitelji. Jaz sem pa povrh še Sta\'ko Ost ere Naši kinematografi čez praznike Ljubljana, 24. decembra. V Elitnem kinu Matici borno videli čez praznike film »Pod srećno zvezdo«, kl v njem nas topa priljubljeni pevec Jan Kie-pura. Po jpovratku iz Hollywooda, kjer ni bil sprejet tako, kakor bi ćlovek glede na njegov glas in prikupljivo zunanjost priča-kovai, je bila edina njegova želja nastopiti s čim večjim uspehom v novem filmu m ponovno utrditi svoj sloves med evropskim! oboževalci. In ta žela se mu je v polni meri izpolnila. V režiji Carmine Gallonea je bil izdelan glasbeni film, ki je prekosil tuđi glede igre in napete vsebine vsa pričakova-nja Kiepura si je z njim znova pridobil svej svetovni sloves najboljšega filmskega tenorja v Evropi. V filmu »Pod srećno zvezdo« nastopa tuđi dražestna, lepa, pri nas Se malo znana Luli Hohenberg, poleg nje pa iz filma >Epizoda« znani Fridl Czepa in sloveči dunajski humorist Fritz Imhoff, v zelo dobri komični v*o£i pa Theo Lingen. Kine Union nam je pripravi! za božične praznike slaviti film *Silhuetec, mojstrsko delo tuđi pri nas že splošno znanega reži-ser>t Wtuerja Reischa. Poznamo ga kot tvorca filmov >Epizoda<, >Maskarada« itd. Film >Silhuete« spada med kvalitetne filme in bo gotovo z njim ustreženo občin-stvu zlasti za praznike, ko borno imeli dovolj ćas» hod i ti v kino. V ^Slogi« pa pravijot da bo smeha, veselja in zabave zvrhano mero. Tam bodo v'ndaie baS za božične praznike ženske in mars?kateri moški bo radoveden, kako znajo vladati. Mnogi sicer vedo in to čutijo na lastni kozi, pa bodo vendar a pridom SI! gledat, kako vladajo ženske drugim. Božićnica škof jeloskih Kolašic ^kofja Loka, 25. decembra Tiha, a zab 9.M\ se je zbrnla pred p-le-men>t:.mi darnaimi doca, 74 po Stevilu, lo-čeno po spoJu. po srtoleh je posedel ce>lo-kupni odbor KJ^, potem pa je izpre^ovo-rL'a vrsto bodr-i 1-n-i-h besed predsednica KJS, učiteljica <*r.\ Ljuba Len>dov.šk»va. Medtem so se že od-nrll nahrbtni'ki, vrećice, torbi'ce in podobno in notrj so rorrkali bo^aitf darovi, pripravi!jeni revn; deci škofjeloškega okolica. Qtroc; so bili obdprovan-i le s po-trebniTn! svarmi. Pvrereli so obleko, per|.lo, čevlje, š-^Lske potrebšHn^ \n pecivo, ki so ga rKL|>e»kle in dario-vale Ko'aš;ce stime. Za voč tiisoč d-.nA.ru ev diiril se je poraz del lo, kar najilopše ka/e v.a prizaidevnost Kolaše, ki so probile l veselja. Po ra-rJeltvi šo se zahvalili den^ki in de-kVice. vsak ikđ.b>rwk n-rsrčno in ;še»T>o o delu Kolašic, s>e snom njamo velikera napora, k.i &a je pokazal odbtir piri zb:ranju ared-S/ev, pi n:*j mi^ii l.;ubpzr:i j.n za^lu/i i-pmav zato obdarrtev KJS poseibno pohrvai^o! Učiteljsko zborovanje Skofja Loka, 23. decembra Z u«Vav>virvj>o u^jAeljsketia društva za škofieloiki! okrai r>red brem-i let:, je sta-novska za\'ic=it TtaJiih pro^vetnlh delasvcev v tem f>bnTOij:u silno n^-nredovala, sa] skonai v vsem okraju, na 2$ šolah. n; upetlja, aV učiteljn-ce. kj se ne b= rad r>rj%tevai med člafK» JU U. Ta zavednj kader uć"tel.i»5»tva je imel 7or>et v «obo"to v Skofii Loki, v risalnic'. svoi zbor. ki nrri ie rjr'iso^'Ovalo okrrvj 50 c^anov. Po bodr'ln.h besedah predšs^dn ka je rnel T>redavan'e u»n:v. do-cerjt prof. Ht. Sitr>n-ko G^^ala. k je v marka titno T>"Hqn:h i^vajrrnV'n rw*kaz"nT na vse n-v&e na^no vr^nu* nrcuSleme, ki iih i*1 stn^^ tiošp rne^^n^'tefo dol^ vrsta. Ni br'o v njeoriv3lne-ga gov^rfl i-e čis^o resrr'co. rn bčal naš?o ne^aTn^^OTn-os*. 7-a-\"i^ TK^rr^niTcs-nje r>od- P--> T>rf"^"^vTjju. Vi i> že'o mno?o prirri»^kt:^nemii n^'^tonu iF^'teM'cp M»- ***1; Debe(1irt1- o A<\-tn*}n'!h *''flr^v-kih 7-*»*1e-vjth :>n p^^^T ob5»erno siti'-'c'^ko -roro- * feTnelfT»"Tn* ite-ž-nmTP-" u^-'te*!J5*.v«.: 5>t^.!-t»^s* fl^-m^t^^o '"'vpre^vfi.Tije. pTfM^^ien cfwc;p':T*.V: po^oooV. vvcS'+tv TTv+er^aln-*-rvi r*\\^frfa --rn in"ci:'avlienTo tv^Vo'-'ov V fir»^jT>xn^rnu r-Vonu. V<*»nno *A.?ko ^ibf-^tvM v». V TW"*r?vo «o T^'^e ^e^^r^ mx:*p1>-r-^ce u^t^T^o^ie. O u* *#^v|~ »^«- "vk* i^Mrt1^«* '*onrK>d'*'rol"'1 VnffT>r»w«qciw» — ct-.V Sol i?ntwvrfoV T*t»Vo K^V^; Ic^t rt -^firi'! fW»i tw^* v^r nKf*»^'ffnt': 3ftof**-V^V^rut o,*/--^^! Vi « H=4 iTvoV^ nv*» -nred-s*arvnk Pl^rttartf^ Stojan r odbor, S por- diar5orm najve«fje potrebe po st^amo^-ski scr Kdairnosja avtorootoil'zma v na£l državi iz rofipodarskega, zlaati pa iz turističnega v f rta. Spomenica se zaključuje z zahtevo mu se avtomobiH in motocikli brteejo iz --^ •■ ama luksuznih predmetov, naj ^«e uki-ošarina in vse drug:e dajatve, bre-V: *e uvoz in porabo benclna, nafte in avtomobrlov, naj se razširijo tarifu« olaj-£ave na uvoz bencina in nafte, na^ se po-apeSi gradnja £*mve£jegra števila avtomo-bilskih čest. naj se uvede za avtomobiliste 7, lastnimi avtomobili skrajšani vojaAki rok, za prirner vojne pa naj « it=ti uvrste v motorizirane oddelke vojske. KINO IDEAL ■"■" NTAft BOt.lCKl SPORED! CHARLIE CHAPLIN svojem zadnjem najboljfiem filmu Moderni čaši Predstave oba praznika in nedeljo ob 15., 17.. 19. in 21.15 uri — Milan Glasor o naitam soclalnem varovanju. Bivši ganer&lni ravnatelj Sl_TZOR-n Milan Glaser je podal na kritike o našem socialnem zavarovanju obSirno izjavo, ki v nji med drugim ugrotavlja, da je na socialn«m zavaroa^anju interesi-ranih pri naa direktno o>krog 650.000 ljudi. Podpor za ^rrtmer bolezai je bilo iep1*-čanih 1.250.000.000 Din. Nad 21.000 zava-rovancev dobiva »talne mosecaie rente zn-radi nesreč«. Letos borno dots>eg"li povpreč-no šte*vilo zavarcrvancev 610.000, Izgnba na prLapevkih zaradi padca zavaravane mezo pa TinaSa^ samo v «.avarovaaju za primar bolesni o-kmpr 65.000.000. Kcmiimktura zapo£*litve In zaslužka s« j* nekoliko iz-vo!j5ala. G. Glaser je prepričan, da bodo pri morebitni reviziji na5eg"a socialnesra zavarovanja ohranjema osnovna načela njegove doeedanje organizacije — Tridne\*nl avtoizlet Gorica—Trst in BenetJ*e—Padova 5. do 7. I. 1937. Prijave in vplaćila do 29. decembra sprejema uprava »Po bo&jens svetu«. Ljubljana, VVolfova ulica 1. Najbolje in poceni se oblcčete pri Preskerju na Sv. Petra cesti 14. — Iz »Sluzbentgi lista«. «£lu£beni )i«t kr. banske uprave dravske banovine* Jr. 103 z dne 2S. t. m. ob javlja ixpremeinbe in do-pulnitve naredbe o pre«krbovan]u nezaposlenih delavcev in najneičencev, iipremoni-ho krajevnegra naziva oddHka plavne ljubljanske carinarnice ».Jezersko« t »Jezerski vrh« tečaj državnih vrednostnih papirjev ob prevtemanju za virftčino odločbo o ▼ipo->Mvitvi aakainifekeg* prometa t Madžarsko. ni^la« o preklicu rarpiM xa ▼olirve občin skprra odbora u oMfni Doboša ta Kapde popravek v na vodi! ih u podeljtranj* pri-^ppvkov r^ tadjarcke nabnv#» in ta^adbe. izprempmh« v ^a!eXu fMavnih in bnnovin. s'cih ufrlulbencev. na odenočju dravske ba- novine objava lek*rniike ibomioe: pravila po katerib Re naj ravnajo vsi lekarniku zdravniki in veterinarji ko predpisuj^jo in oddajajo edravila in ibirajo ratno plačilo. in ra7ne objave iz »Službenih Novin« — Tud? na Gorjušah bo za pra*n ke le-po. Ko fa priše! neki An«l#J twi Gorjuie :n se rnr\ no t**i »Hkov-<: planinsk.* kotl»M. ie vpraSfli domaćina, kako to. da $<• n- iz-pTemetijenrt v 5vetovnvTšce T>a. An-?'ež tahloa vr>rašuie>o tak© in tahko «a-trrujejo Aa r*i r r pr; r.]'b .t-ko len-i krai; na 3<>r1ncii !n r^aku že daviK* svp-tovno «nani An^lež %naK> dovoli cvenka pod r*fl'c<*m. mrm ca pa prinnanrkuie na v^akem koraku, naiboli pa tam. kjer b; HiV) nujn^ Tv>fT^bn s*o^^ kai Z3 pm-zd'go nđ^fh TeT>;n Vra'ev da b vh 5*» krt) od-prl' tuterrit! svr*u Med *»ke kr«ii- *t*«H«k» tndi Gor'uSe kanvvr <:*» ved«no r«H vrača'O vsi kj vh pf>7Ttajo V^7irrt- »o prtnT: raj sniu^a.rfev no'e-t p^ nlsun^ncev ^ lHovJ-ščarjev KfVw Ka p^-o^Jve1 h^f^n- pri^nilce v tem nTaTT'n^e1^ V^^r' mu tt" V»r» fx], ^ai se tv> bogato n^vž'1 wft!nelaxji Cer-nfvc Ma-rloo. r^nlrjfc Fmnc, P-Alar Franc, Puc;h«ff- A'oiz in Žm-aher Jo?ef. — Gojemci XXIII tećai^ orožniške podčastav&ke šol« v Srern^k Kampn-ici žele vsetn stare« narn tovrar!:štm, 6>ta4eljem m čK^el'icfUTi »Slo-venskega Nnroda« vesele ^ ^adovoljtie bt>-/'<5ne pr atTin^tke ;*n srečn-o novo I eto 1O.V7: Rcoflm Fnam'C. RiKto»]f Ae. KAćićnitk Franc, Cešnovtar Franc Ahcin Franc, Pod-bfkršek Vi.n,ko, Zdiovc Albin, Debeljak Koz-ma. Šttv>n, Polica i Josiip, Klenec Jutii. Ž\ne-gli<- Ft»hc Jošt Jamcz. Klcmenć«5 Franc. Mrtič Jo*fp, Klopci^ Franc. Vdovič Le^pol-d. PodgorSeđc Jože. An^nik Vid Fr©! h T?nac, RoHinc Andrei. Serfeen M««os!av. linelpr F-ranc. Zucfma-n I>ovrenc Boija'%f .ln«;t> .<>tvt^ Ivan. B;irk Anrton. Klrnc .Tene/ Rorš^k Vinko. Andoi-^ck Jo5»p, VraHič Ivan. Pcko&tik Mart*«n Tvtr&.č T\T«n. Gorn=*k Adalbent. Ta.njiak "lefiin ;" Dra^ Inne/ — Idrijćanl In prijatelji. Drudtvo »Tabor« v Ljubljani je izdalo in založilo knjigo '-Naš idrijski kot< od Lađa BoziCa. Knjiga sa naroča pri založniku Nunska al. 3 In stane 12 Din. Cisti iikupiček knjige je na-menjen dobrodelnun namenom društva. Knjiga obsega sto strani in jo krasi već lepih sllk idrijakega življenja. Knjigo pri-poroćamo vsem Idriisktm prijateljem in ro-jakom in je naprimernejše božično in novo-letno darilo. Naklada je omejena, zato pohitite z naročilom. 1 Matineja kina Sloge V soboto in nedeljo ob 11. dopoldne Cene 3-50 in 5^M) Din DIV JI TOVOR Ekspedicljski velefilm v nrmftkem Je- alku! — Džungle, lov in borbe z div- jimi ivermi! — 8 diplomiranih veterinarJev sprejme ▼ službo veterinarski oddelek ministrstva vojske in mornarice v Beogradu, kamor je treba vložiti prošnje najkasneje do 10. fe-bruarja 1937. Razpia je na vpogled v mest. vojaškem uradu na Ambroževem trgu St. 7., I, nadstr.. soba 4. — Na svetovno razstavo v Pariz se borno peljali z odpriim avtobu>om v dveh različ* njb variantah Prva var^nta od ft. do 20 mniia in od t. do 15 avgu#ia: Ljubljana Ljenz. lruwbruck. Kon^tanz. Schaffhaus*>n. Si^asbours NancT, Pariš. SaarbrUcketi Sruttpart. Miinchen. Heitigenblut Ljubljanu Druga varianta: od 4. do 18. ju Hi* in od 5 do 19 septembra-, Ljubljana. BenHlte, Gard-ško jezero, Mi'ano- tor no. Mont Cenis, Gre-nohle Lyon. Pariš. Ba«el. Luzem, St. Mo-ritz. Bo\zano, L;ubliana Veako potovanje bo traialo 15 dni. Pole« t«tr» »e bodo vršjlj roleti v Bonetke. Monte Carlo, Njco. Rim. Groeeelocknec, Salzkammenmt, Češko. Dolomite. Dubrovnik in Maria Želi in bo I« vač krajSih potovanj po tuzemstvu Zahtevaji^ prospekte. Prijave in podrobne taforntaone v Okornovi rriMni ptearnf. Ljubi lana. hote' Skm — Brespoaefo] o^ttelj^kj «Wtor|t9ll-(tk«)» jrjrj #ekcija sa dravtfko baoovioo v Ljubljani prlrett sa htmmpo—to» oUt^j. sk* abibtiiente dvome»egnl t»*aj am sa-druano knijrovods^vo^ rnctitUiartJT te vod. stvo sadnic- Trtaj se prtine 18. Janimrja 1937. ob 19. «ri v proMorih gremij&lne iole v LJtshUaat Simoo Gregoreićeva ulica. Predavanja bodo dnevno r&zeo aobot to prmalkar od 19. do 21. ura do konca februarja. Med tečajem to trn* vec po. ucnih eskurzij. Tečaj je brezplac«n. Pri- »kili abtt«rleot«r, L^ibljana, Praa6Ullcan-■ka ulica 6 1. nadetr. (uradne ure vaak dan od 10. do 12. ive. — Zaajnebaki meMtf oslntbcncl dobe bo-ftfontao. Finacćno mku^tratvo je potrdilo sklep zo^Teb&kega mestnegra sveta g-ede izpiaćila mestnlm uahiibencem po 500 odnosno 800 Din D O N A T c vrelca. Vprasajte Vašega zdravnika! Reg. pod br. 3369/36 — No* frob. V Latiji je preminuo gospa Maxija Bor*tear roi Klampfer Ki je bila zaradi svojega blagrejra značaja spirano priljubljena Pokojnica zapu&ča poleg oeta- lega aorodatv* hderKo Zoro Preostalim naSe sožalje. Pokopana bo v p^iek 25. ae-cembra na Uttjskem farnem pokopailSču. — NaAl zajci na poti v Franc!jo In Nem-ćJjo. Na veleposestvu Oskarja Poirratza v Marufievcu na Hrvatskem so nalo>vili ve* sto zajcev v mreže In jih podali v Nem-Cijo tn Francijo. 2ive zajce prodajajo po 100 Din. ™ Matineja kina Uniona I V soboto in nedeljo ob 11. dopoldne I Cene SJM) lm 5JM) Din Išpanska romanca I Pretresljiv film z Dorotheo VVieck I — Vreme, Vremensaui napovod pravi, da bo stalno, deloma o-blačno vreme, v nižjih legah. meg-la. V'coraj j« zna«šala najvićja temperatura v ©plitu 11, v Skoplju 5, v BeogTaidu 0.0, v Zagrebu 1, v Ljubljani in Mariboru — 1, v Sarajevu — 2. Davi je kazal baroineter v Ljubljani 779.0 temperatura je Talasala — 3.2. gfti atorranaldh narodov, ao obljubili aode-lovanje Trboveljaki Slavćki, Slovenaki vokalni kvintet, ravoaUlj JuUj Betetto, kapelnik dr. Đ«nUo #vara, UelUljaki pefvaki Sbor iknU Adaml« in Matični pevakl xbor. apomtnfci govor o Emilu AdasntCu bo iroel prof. Marijan Lipovftek. Adamiftev ve6er bo v veHkl fUharmoniftni dvorani v po. nedeljek, dne 4. januar ja o*> 20. uri. Prodaja votoejođc od ponede^jka dalje v Ma-titei knjifarnl. —Ij Stavtaft dala v LJvMJaal se fte ni-ao povaecn ustavila kljub mrasu. Vendar J9 atk> malo zasebnih del. Prečej dobro napreduje jo dela pn aolAi poUkiimki, kjer je prltli^Je fie zazidano. Univerziteti!* knjižnica Se nima ^betoniranih v*seh teme. Ijev, a poalopje bo veodar tunalu zraslo ts tal. Na Mirju *o pred tedni saćeli zidati tapo enonadstropno vi'o za gro. Marijo Peatotnikovo. l>«lo je prevzelo podjet-je Tbanies. Poslopje naj^rf ne bo pod ntrebo pred pomladjo ln bodo pozlmi zazidali 1« prizemlje te obdela.ne^rs kamenja. __Ij Rofti* v pltanem zavodu 4eti* popoldin-»fc| ple« m Botk'nlco«. V»i vljudoio vab je-ni! Za*etni*lti t*ftaj *op«t v pone«it. gunaM. čipke >Pr4bor<. Tyrševa cesta 9 —Ij »fttafetnl tek z baMjaml« boio lahko videli na Taborskem sJlveMro-Ti-ija vsi oni, W jim ni bilo dajjo doživeti oim-pijskega v leto&njem poletje- Leti 1936 iu 1937 si bosta toA.no opolnoci na S'.lve-strovanju na Taboru iunenjali svoji poslanici NOVO leto 37, kot prvo leto aoko'-ske peuetke do dobilo posetma navodila o na^rtiK. ki jin je pripravilo leto 36. V „Kroniku leta. ki ga zaključujemo, se obetajo nove, res izvirne domislice, ki bodo prav gotovo vtgale kakor vse do^oianje pepevćice na Tabor «kih Sibestrovanjih. Sklenite ze danes: na Silvea rovo gTemo na Tabor, ker telimo >s smehom v novo leto 37.€ — Ij Sokol n. silvestruje tuđi letos v Kazlni. naKar vse opozarjamo. Z» olxlen poset so priporoča: odbor! __Ij Kam na 6trfanovo ? Vsi na koncert, ki ga priredi na Stefanovo 26. t- m. God-beni odsek poStnih z\*aničnikov in služite-Ijev v novi dvorani hotela »MetropoU (Miklič). Koncert borno izvajali od 10. do 20. ure. po koncertu prosta zabava s plesom. Prireditev je v korist poštni godbi. Odbor. — Ij Unlverzltetna knjižnicu zahteva tuđi male žrtve na račun dosedanje rcgnlac;je Vegove ulice. Zaradi betoniranja tenieljev ob emorskem zidu so morali odrezati del terase ir podreti skorai ves drevored topol na nji. Delo precej dobro napreduje. Teren je na neknterth kraiih š<* posebno slab. kar zadržujo delo. Na južni »trani so naleteli ćelo na vodo. Parfnmeriia itt specijalna trgovina raznih DARIL v novi FranćiSkanski pasaži Oglejtc al naše Božične izložbe m GRISOOONO d. z o z. — Obup siromaftnegm delavca. Kakor mnogi drugi revezi, je zasel tuđi 561etni delavec Anton Slomsek za božične praznike v tako tetak položaj, da ni videl dru-gega izboda kakor am**. OdSel je na po je ze maštom hl si prerezal žile na rok ah, obenem si je pa hotel prerezati tuđi vrat. V obup ga je pognala beda. Vsega okrvavi jonega ao naili Ijudje na tieh. Prepe-lj&H so ga v bolnico, kjer se bori s smrt-ja — Za*ledeT»na sebariea. V hote)u Jadran v Splitu je bila do pred kratkim zaposlena ko* sobarica točena žena Katj iz diske. ki pa je službo zapuetiLa. Sele po n jeo ero od* hodu je laetnjca hotela pogrežila par bri-ljantndh uha nov, v rednih 8000 Din, o kate-rih se je doznalo, da se jih je polastiila Kati. Spli pri mesarjih, ker so se gospodinje zalagale ma vec dni a svezim mesom. — Ij Uprav« Narodnega gledaH&ča v LJnblJaiii sporoca, da za predstave o božičnih praznikih n« veljajo nikaki popusti na cene vstoptucam Opoaarja pa na bloke, ki so t prodaji pri dnevni blagajni v operi in pr| vtceroih blarajnah obeh fledalisc, ■ katerim ima poaetnik pri nakupu vstop-nic# 20% popusta. Ti bloki m> vaakomur na raspolačo sa ceno 100 Din. Blok vse-buje 30 kuponov, 10 m opero, 10 it dramo in stane torej vsak tak kupon 5 Din, k&teri znesek se ps> pri nskupu vstopnies odraču-na od cene sedeia, pole« tega as pa odra* čuda od cene ie 20% popust, tako da plaća lastnilc bloka as sedes, ki stan* n. pr. 90 Din, samo 11 Din. OMinstvu priporoćamo, da se poslužuje ts ugodnosti. —Ij Vse ftesttk* Msiupufcejnf slsvsa-sfce«s •ktaMfcftteljft BssUa Adsss^s opossr-jsmo as njegov sposntnsfcl vsesr, U gm pripravlja ljubljssska Glasbena Matica t svssl e s»ojlmi odiltekni sodetavci. Ix spo* štovanja 4o vsHfrsga pokoinikA. id je obo-faill sl0vsns|n grissgsno Ittsrstoie • tako o&ifetm dsH Itskor osslekdo ta Id Je VI nsd vssssl osJHnai s^sefjcnllti b*es dvoeus najboij pomJsren ta saan v nsJHrtln pla. stsn ae le rtonrsnsfrsgs IibiihiT tuđi 4n»» — Ij LoitkovnJ oder Sokola 1. na Taboru vprizori v soboto. dne 26. t~ m. ob pol 16. uri izvirno Grlinfeldovo lutkovno Igro >Juiće kroti Indijance«. Dejanje se vrsi v Ljubljana ter je poučno - zabavno. Lepe dekoracije in lutke! — V nedeijo, dne 21. t. m. ob pol 16. uri pa uprizorimo m:ćno Vasić - Sedejevo Stiriuejanko i>Hrabra družina«. V igri nastopa cei roj zivali, kot me-dvedek, osliček, muctk, peteiinček itd. Vsem obiskovalcem našega gledaliSca želimo vesela božične praznike. — Ij L'pravittijstvo drt. n. dekUske ro^ Mansko soks v Ljubijaai izreka iskreno zahvalo Kralj, banski upravi, društvu »Dom in šola«, raznim tvrdkam in sploh vsem, ki so, bođisi z denarjem ali z dobitki za tombolo, omogočili, da, je sol. P. R. K. pri solski božićnici obdaroval s toplo obleko in perllom vseh 208 ućenk. — Ij Društvo »Zora« v Sp. ft^kj priredi božićnico za svoje članstvo in za povabljene v petek dne 25. dec. ob 4. uri popoldan v prostorih gostilne *Grgić< na Celovžki c. (pri stari cerkvi). Odbor. — Ij Zapestniea se je naflla za cerkvijo sv. Jožefa. Poizve se Zajec, Poljanska c. 54, II. nadstr. — Ij Zadruga »Dom neiteljlc« vabi vse tovarišice na sestanek, ki se bo vršil v torek, 29 decembra t. 1. ob pol 10 na šent-jakobski soli v Ljubljani. — Ij Izgubljena aktovka. Včeraj med 17. in 18. uro je bila izgubljena v blizini glavne poste aktovka z dokumenti in plaćilnim listom. Lastnik prosi dotićnega, ki jo je na-del. naj mu vrne vsaj papirje, ki naj jih izroči na glavni pošti v trafiki. «»aj so zanj itak brez pomena. lastnik jih pa nujno rabi. — Ij Ponarejeni stotaki v prometu. Na mesarskih stojnicah na Pogaćarjevem trgu so bili včeraj in dane* oddani trije pona-rejeni stotatci. Neznanec je izrabil gnečo, 5e bolj pa naglico. ki je v navadi pri poslovanju na stojnicah pred prazniki in se mu je posrećilo spraviti v prnmet prav slabe falsifikate 100-dInarskih bankovcev. Po-narejevalec se je poslužil navadnih barv in tuđi navadnega pisarniškega papir ja. _1| P(H iemlje n« ulici. &og zna kdo \e odtažil polovico cUre žemiljice d« cem&ntno ograjo pod Zvezdo- Morda i?raio£j *e otrok, morda odrasel, kj jo je nentdom* začuiil v žepu, pa -e hotel po* t reci z njo golobom. žeml^ca ni pritoka!« golobov. \ temi )« prišla mimo ograje dejavaka mari. opazila rumeno polovico zemlje. %e ustav-ila za hp in posegla po koščku trdega kruha ... Nasleđ-nji trenutek k> je že izrodila obroku, kq je etopfeal pode«; nje in so a« drobni zobtfci zagrizli v zmrzn.eno «korjo. Prizor so vide'-Ijudje. ki ee jgm je revna zmv*k* r ot rokom zssmiUls v dno *rca Raz^ovorUi #o «« s njo in jim je pov«dala> da jib ima, namreč malih otrok ne lemfre. doms ^e pet Mol oe zasluii ni^. oma te ubiij no noe*tu kot po-^•fefevci po hUah. s zs*!u& hore msk>. Zato «i al moe?« kaj. da as bf T*eU gok>bAoai n»nf«n4ene hfsns. _lf T««s»ki sMsU. V no9| n« torslr |e b4* la vloOTljeno v vino*oi Vlsdt Nazoria v l*n-harievt ulict Tatovi so imali velik apetit, kfrft poiedli so te? kosov suhih reherr m s)sb kruha. pobasaLi so &e 10 kg salAm, iz-pm dv# eteklenioi likerja. nekaj vina m i«»-ojs Uf pokadili tudj uino«o o*«ar«t Povrh io vlotnrli fte t dva Mrrslna aparata Aeroklu-ba ter ukradi« iz nph C40 Dm ^ortovme. U piearne ▼ Trgov«liein damu v Gre^orft*«*vi ulici je nekdo ukradel vfteraj ponori tehniku Vlktorju K. sivo suknjo 6 «vil«nim tak>m vred. v skupni vrednorti 1100 Djc- Iz veže hiŠe &t. 17 v Florijans&j ulici ie tat odne«el Ludv$ku Hofevar u aktovko z raanimi po4r-dili v vrednosti 100 Din. Neman prijatelj kokošje pecenke je potakal **o pred prazni-kj v koko^njaku Tererjje Kolatrjeve v Ažbe-tovi ulici. C>dnese4 j** 5 kokoAi. k« jib ?• po-davil kar aa dvorišču. Iz Celja —e Uktnftev toka v ned^ij«. Kranjske de-idlne eidltr&rne hodo uradi nujnih pojiravii v nedel.O 27. t. ni od 13. do 15 ak^nkle dobavo toka v Celju u» okolici. —c V rel>ki holoiri je umrla v sredo 60-letna «lužkin;a Ana PodpUtnjkova iz ( elja. ibtega dne pa je umri na Lot>«ti pri Colju •Tl^tm /itiar .l:iWob HrežjL.k. —c Bediu predavanja na LJ»d kero Vhf* ufi|ii*u «*e ^Jo prifela po t>oz.iiSnih joftitni-c-ah v poned^ljek 11 januara. POD POKKOVITEIJST\OM NJ. VEL. KRALJA PKTRA U SE VRAI BL AKADEMSKI RKI'BKZKNTANCNI PLES 2. JANUABJA — CELJSKI DOM AKADEMSKI RON'NV JAZZ (11 GODBEMKOV) —c >«>iuo t«*Uarutiku >tuit>o bo muia od ^obot« 20. t. ni. do v^tt^te^a 1. januar ja le-n;i"'W i Pri k»r>ii- n» Kr:*1 » P»'* ra ct**u AKADEMIK! STARESINSKE OKGAMZAC UK »SLOGE« PrUREL't: 0. JANU AK JA SVOJ II. PLES NARODNI DOM — RONNV JAZZ —c LuLaoviij odi'r Nokot«k**f;a drui»tva * Oijn bo wt*r /orr. ua ^4Lela.novo 'jrt. t m. ob 1-L v So.xO*-katn domu v iiaberju Intkovno i^ro »V božirtii ui*\i z dve-ina predurira-uia. D©<'a, mlt'lfii *e iu.iitovm* j»rtHl*ii»ve iiuio^ojteviLno. deuetiia Uo> »•'dotžue^a Doaa"-nega veselja - — Gostilnl^arskt pl(« \ Celju: ZA rute • nje gostiln.Ca.rjev ai Kuv&,t~uai it-v v Cel^u« proslavlja letos 50 letn.co svojega obatoja. Ia tega povoda pi*reoiju n^tolirji. gostil« nićarji in kavaiuarji v Celju, dne 5 januar ja 193» zveaie- v hoU'lu sr bo skrbel za najboijša jedila. pijaCo in toćuo postrežbo. VeseUćni ooboi vabi aajvijuu-neje cenjeno obćmstvo od blizu in od da-leč na to izreuno priredittv — c Vabili* uh aiiiitJi'in.ski pie*. si razp<>-šiljajo. Kaor bi ga poinotoma ne pn-jei naj reklamira na Ju&^&l. akadeituiko uLudtvo, Celje. Iz Maribora __ Na£im na.t»Knikoni. \s<-ni maj ♦K>rv«kiin iiariov. Narodac ielj naša |XhlriJiiiica prav pr^eina božk'Tie praznike- __ Radio postaja Mnril or. Na nedavnim zborovan_u mariiMjn^K h (J«*iiAip^' za u^tauo-vitcv reie iie rado jo-taje v Man»»oru ]o bilo sklerijt-no, da odjo.Ujt* v pritiodnjih dii^li v Beograd poc-eima depuiarija, k; Ik> na m»— rodajnem rne«*tu predložila obzirno s|K>inenj-co. V Lnterertu obniemo^a Masibora e, da tokrat ne os.ane ^anio pr; ^k.^pu. marvoc jh želeti, da oJ^tua to v prazan je ugodno izvede. __ Razstava kanart'kov ? Marjboru. l>ru— Sivo ha varslvo nianh ivaji pnrt.'d.j v Mariboru v č-a^u od 2o. do 2 7. t tn. i*:vo ra/o^vo kanarčko^- Ta zaniniiva razstava \n> Jm~ mecena v obč. hisi na vogaju I'atenluavlfove in Vetrin^ake ulice. Najbo.jJi pevcj bcnlo odlikovani. — M/trPiorfan orgaulzlral barmonikarje v Celju, v nedeijo je v Celju prv*c na.4iopil celjtki zhx>r malih barmonikarjev. ki j;a j© usta-iiovil mani vod a maiibornkih harniojii" kar ev g. Viiko šu^tervič. Uel>«k.i harlnoiu-karjj so že ob prveni nastopu žoLi volike uspehe, kar ie nemala zasluga tud; njihove-ga. utvtanovitelja in uč.telja. — Otruci zanetilj požar. V Zg. Po^igorju j© včeraj goreio pn i>o^ee>tniku Lovrencu i'er šH-u. Z^oiela je Jesena fttauovan.rrtka hi>a Ln je šikafie oko!i 15 t^oč Uin. I'o&ar eo ia" netilj otroci, kj so «e igrali % vži^al]«auii. __ Koparski napad. X Bren^ovj v Slo^. poricah je snoei neznanec na samotni po;i napadel trgovca Antona Svoršaka in ga ho~-;el s Jvuliin-^kiin nožem rak lati. Trgovec jo noHil 6 seboj večjo vt^oto denarja. Njegov upromljevaioc je uvide! nevnrno^t in odd»l z feamokrei>a oa napadalca dva >trela. Ko-parju &e je pov-rečilo pobe^n.iM. Oroinikl no š .tr-U večer i/^ied li »tor^lra. Prijeli to 'JMet-ne^a dolavca Franca Kar]a, ki je ležal doma « preetreLeno nogo. Areti»ran©c je zkr Cin priznaj. — Znb z HiAmantom. Nflfkj premoinj Ma-ri^rČAn si ie dal vdelaU v zob dw*atfoeau dianiant- Tuđi to je znamenje časa. Iz Litije — SrmkJ odbor drufttva R1e«ega križ* v LitljH je razdelil med obćinske reveže ob-čino Utijc z« 200 Din raznih tivil. me«to venca za umrlo zailufcno odbornioo gospo Svetec Tarezijo. * \TIEMENSKO POROCILO SPD Dom JM Korani: —6. mirno »olnčno »reft, snep* 50 cm. Smuike ture ugodne proti Lanžev-rn in Bo^atinu. Erjavčeva koča na Vriiču: —12. jmoo, •ever. *neq» 45 cm srež. Sv. Krii nad Je*«nicami: —4 J^^no. s^vot. sneea 15 cjn. na M'hični^ »rranph imrr.njpn. cmTi*ki trleti proti Pustetnu Rovtu in RoZicL KamnfSka Bistrica: —i jaeno. *>v*ro-vzhodpik *neja B cm. po'edenel. Velika Planina: —4. jasno, mirno 50 oa pomra»j>n«fra sn#ga. Krvav#c: Soln^no mir^o ^mnka njfodn* proti Velikomu Zvobu in KompotelL Štev. 2Q4 »SLOVENSKI RAfiODc, Mrtek, 81 Stran 5 O, novih nalogah slovenskega planinstva Idejno vodstvo glavnega odbora — Slovenski planinci v demokratično organizirani strnjeni in enotni fronti Predsednik SPD dr. Pretnar Ljubljana, 24. decembra. Na zadnji glavni skupščini SPD dne 15. novembra so delegati vseh podružnic in Osrednjega društva (ljubljanske podružnice) izvolili po novih pravilih Glavni odbor s predsedni-kom dr. Josipom Pretnarjem. Prvič od obstoja društva se je tedaj sesta-vil Glavni odbor društva z *voiitva~ mi, dotlej se je zgodilo s pomočjo delegacije in je bil predsednik Osrednjega društva obenem predsednik ce-lotnega društva. Glavni odhor SPD se je prvič sestal V petek dne 18. t. m. V njem so sorazmemo zastopane vse podružnice in Osrednje društvo. Glavni odbor je na prvem sesianku sklepal o nekaterih važnih nalogah društva. Predsvdnik dr. Josip Pret-nar 'je Ijubeznivo ustregel našemu poročevalcu in mu je v razgovoru o glavnih nalognh prerojenega društva v bližnji bodočnosti in o nalogah slovenskega planinstva sploh izjavi! sledeče: MEJNIK V RAZVOJU SPD Slovensko planinsko društvo je doseglo Že doslej tepe uspehe. Pomanjkljivosti so se pa pokapale £lede obstoja društva in glede položaja Ijubijanskega Osrednjega društva do ostalih podružnic. Znano je, da je bilo ravno to krivo, da je nastala pre-cejšnja napetost med ljubljanskim osrednjim društvom in podružnicami, ki so se čutile zapostavljene. Nastali sta ćelo dve fronti, kar je oviralo napredovanje in dc-lovanje društva. Pred nekaj leti so nastale v Osrednjem društvu znatne spremembe. Treba je bilo preurediti pravila društva tako, da so ustre-zala potrebam slovenskega planinstva in zadovoljila vse edinice. Po mnogih napo-rih se je z dobro voljo in z vzajemnim sodelovanjem predstavnikov Osrednjega društva in podružnic naposled ugodno resilo tuđi to težko vprašanje. Med podruž-nicami in Osrednjim društvom se je ustva-rila popolna enakopravnost ter je Osrednje društvo v Ljubljani dobilo značaj podružnice, obdržalo pa je svoje ime. Centralno vodstvo se je po novih pravilih se-stavilo s pomočjo volitcv po delegatih vseh edinic. Prav tako se je doseglo to, da so v tem centralnem vodstvu, ki je dobilo ime Glavni odbor v pravičnom sorazmer-ju zastopane vse idinice in da je to načelo prodrlo tuđi glede sustave predsedstva, ki ga tvorijo predsednik in podpredsednik iz Ljubljane ter pedpredsednik iz krajev iz-ven Ljubljane. Jako težko vprašanje koč se je resilo v zadovoljstvo Osrednjega društva tako, da to obdrži vse svoje doseda-nje koce in domove. Vsaka edinica ima v okviru pravil in sklepov skupščine popoi-no svobodo gospodarstva. Vse društvo pa je povezano v enotno, strnjeno fronto vseh slovenskih planincev, ki se bo mogla poleg skladnega in vzajemnega delovanja na zno-traj krepko afirmirati na zunaj kot strnje-na in krepka celina. To je velike važnosti tuđi 7.3. odnošaje Slovenskega planinskega društva do drugih jugo&lovanskih, pa tuđi inozemskih planinskih organizacij Pouda-riti je zlasti dejstvo, da sta centrala, to je Glavni odbor in najvišji organ društva, to je skupšCina, idejna vodnika Slovenskega planinskega društva, ki da-jeta poedinim edinicam navodila in smer-nice za čim enotnejše in skladnejše đelo-vanje, obenem pa imata tuđi v svojih ek-sekutivnih pravicah uspešno sredstvo proti onim edinicam in organom društva, ki bi ne vršili nalog in dol/nosti. kakor jih na-lagajo pravila in sklcpi skupščin celokup-nega društva. Ta način preustroja Slovenskega planinskoga društva bo omogočil se uspešnejše delovanje in izživljanje vseh pozitivnih sil v društvu, kar bo v bodočnosti gotovo do-vedlo do šc lepšega naprcdka v korist slovenskega planinstva. SMOTRNO GKADRKNO DELO TNT GOSPODARSTVO Glavni odbor bo ime! sicer težke, toda hvaležne »n važne naloge glede gradnje planinskih koč in zavetišč. pa t:idi glede gospodarstva v planinski organizaciji. Dose-daj se je namreč precej grešilo tako glede izbere primernih krajev in mo«t za planinske postojanke. kakor tuđi glede načina gradnje. Naloga glavnega odbora bo, da vpliva na poedine podružnice in Osrednje društvo, da se bodo gradile koče in domovi tam. kjer so najbolj in najpreje potrebni V tem pogledu bo treba izdelati premišlfen nacrt za določeno dobo !et, po katerem se bo sistematično gradilo. Prav tako bo treba izdelati tuđi glavne smer-nice in navodila za način kako naj se zgradijo poedine postojanke. da se bodo mogle najkoristneje uporabljati. ustrezajoč zahtevam in potrebam novega Časa in bo-dočega razvoja planinstva tako poleti kakor v zimi. Žal se je zaradi dosedanjih po- gresJr In nesmotrnosti zapravilo po nepo-trebnem mnogo denarja pri zgradbah. Ob sistematičnem in preudarnem delu v bodočnosti se bodo sredstva uporabila mnogo pametne je. Nič manj važno ni vprašanje gospodarstva posameznih edinic. Mnoge se nahaja-jo v jako težkem finančnem stanju; saj znašajo dolgovi gradbenega značaja pri vseh edinicah gotovo nekaj nad dva mili-jona dinarjev. Treba je zato dobro pre-udariti, kako naj se v bodoče smotrno in preudarno gospodari pri dohodkin in izda tkih. da se težko Hnančno stanje sanira ter oproste potrebna sredstva za nuino potrebne dograditve in za nove gradnje, pa tuđi za kulturne in druge naloge ki jih mora vršiti napredna planinska organizacija. Pričakovati je, da se glavni odbor ne bo mogel izogniti tuđi izvr^eva^i" daleko-sežnejšega nadzorstva nad poslovanjem planinskih edinic. /lasti v £ospodarskem pogledu, to pa seveda v primernih mejah. SISTEMATIČNA RAZDELITEV DELA GLEDE MAKKACU Zt začeto delo za ureditev markacij in planinskih potov, zlasti pa opiedelitev de-lokroga. ki ga v tem pogledu mora vršiti vsaka podružnica, ki se ie kr.ijevno dolo-čil z okoliši, borno sistematično nadalje-vali. Na ta na^in se bo dnsese! red m pregled vseh markacij in potov, ki obstoje in ki so potrebna izpopolnitev itd. RF.^FA'AIA'A SLUŽBA IX VODNIšTVO Že dosedaj je Slovensko planinsko društvo polagalo veliko važnost na ureditev reševalne službe in vodništva in je tuđi v tem pogledu doseglo prav lepe inoehe. S sklepi zadnje skupščine se je temu delu postavil trden organizatorni in tinančni temelj. Naloga bodočega glavnega odbora ie v prihodnjem letu bo. da v podrobnem reorganizira reševalno službo, na drugi strani pa zbere v ta namen potrebna sredstva, ki jih je določila skup&Čina v zvezi s pri-spevki poedinih podružnic. Vodništvo se je v zadnjih letih precej izpopolnilo s tečaji in poukom. Na kongresu Mednarodne Unije so delegati inozemskih planinskih društev t> posebno po-zornostjo vzeli na znanje po ročilo Slovenskega planinskega društva o organizaciji rukajšnje vodr.iske službe ter bo našemu delegatu poverjeno na pnhodnjem medna-rodnem kongresu v Stockholmu posebno poročilo o vodniatvu. Vedno številneišc nc-sreče v gorah poleti, obenem pa tuđi vedno već je nevarnosti, ki nasla ja jo za planin-ce z razvojem zimske alpinistike. stavijo glavni odbor pred nove naloge in bo mora! zlasti gledati na to. da se naši vodniki pomnože in usposobijo tuđi za vodništvo na plezalnih turah in pozimi. STRMA IN ZIMSKA ALP1NISTIKA ALPINISTIčNE EKSKURZIJE Strma alpinistika ali plezalno planinstvo se je v zadnjih letih tako razvilo, da ni več domena nekaterih maloštevilnih pbi-nincev, temveč so ga začele gojiti že miiro-žice, zlasti mlada planinska generacija- V zvezi s to panogo planinstva se krepko" razvija tuđi zimska alpinistika. t. j. poset planin v zimi na smuceh ter plezanje na gorske vrhove s cepinom. derezami in vr- ▼jo ▼ ledu in coegu. Glavni odbor caka mnogo dela na tem polju. ZUsti bo moral gledati na preudarno in sistematično vzgo-jo potom tecajev. preda van j Ud., ki jih bodo morale prirejati poedine podružnice za svoje članstvo. Tuđi se bo treba vedno Živahne je in raar-ljrveje pripravljati, da se bodo mogli naši planinci udeleievati tuđi ekspedicij v ino-xemska visoka gorovja. Sodelovanje po-druinic se je že let os pokazalo prav ko-r»tno ob priliki vežbalne ekskurzije ▼ švicarske gore. ki naj bi našim najboljšim ple-zalcem nudila priliko, da se spoznajo s tu-rami v ledu in snegu na visokih gorah. To delo bo treba s pridom nadaljevati POGLOBITEV KULTURNO-ZNAN-STVENEGA DELA S pomočjo predavanj. izdajanjem planinske znanstvene literature, z lzpopolnitvijo PlaninaAcega Vestnika kot slovenskega planinskega glasila, z negovanjem planinske fotografije in planinskega slikarstva ter znanstvenim raziskovanjem naših gora, flore in faune, bodo imele posamezne planinske edinice mnogo dela. Matica Slovenskega planinskega društva bo morala tuđi v tem pomagati, dajati navodila in spodbu-jati k iniciativnejšemu delu. VZGOJA MLADINE Mladinski organizaciji SPD, ki se je v zadnjih letih jako lepo razvila, bo moral glavni odbor posvečati posebno pažnjo. Mladini je treba poka/ati pot v planine, kjer se vzgajajo in izoblikujejo idealni, dobri in plemeniti značaji, kjer se krepi telo in duša, goji res pravo tovarištvo ter Iju-bezen do domovine. S preustrojem našega društva m ustva-ritvijo matice, ki naj vodi naše slovensko planinstvo idejno, je zavel v Slovenskem planinskem društvu nov duh. Povsod se kaže veJ-ja živahnost in veselje do dela. Utemeljeno je upanje, da bo SPD na svojem novem. zdravem temelju pokazalo ie v bližnji bodočnosti šc lepše delovne uspehe. kakor jih je moglo poka/ati žc doslej. Seveda pa bo pri tem potrebovalo pravil-nega razumevanja in podpore tuđi s strani naše javnosti in oblastev. —nek ffdd pre^erecfftit sffct^ttttccittft Sportne rekorderke izgnbljafo ženskost — Nezdravi sportni pojavi Nujno potrebno je reorganizirati sport Dr. B«>žo Skerlj Ljubljana, 24. decembra. Sport je postal pri vseh kulturnih naro-dih izredno važen činitelj, čig-ar vpliv šega tako globoko v življenje, da se dotika več ali manj vseh panog človeškega udejstvo-vanja vsej posredno. Prav zaradi teg-a bi morali gledati nanj kritično, da b; lahko spoznali ter presodili tuđi njegovo nega-ti\iio stran. O vlogi sporta v življenju, o njegovem 2^iačaju v splošnem še nišo do-volj razčiSčeni pojmi. Ob tej priliki ne na-meravamo ocenjevati sporta v splošnem, pač pa smo dolžni opozonti javnost na iz-redno važne ugotovltve znanstvenika, ki sistematično proučuje \"pliv posameznih sportnih psjiog na razvoj ženskega organizma. Te ugotovitve so za razvoj ženske-ga sporta kakor tuđi za ginekologijo in an tropologijo vprav neprecenljive vrednosti. ZNANSTVENIK OPOZARJA tN SVARI Obmili smo se na priv. docenta dr. B. škerlja, znanega antropologa, ki si je a svojimi 5čitve trupa v grudniku tn medenici. Imamo te dokaze, da se pri sport nicah tekmovalkah spremeni lega dimel jnične zrasti, se zviAa, in da postane prsni koš bolj ploščat, dočim je sicer pri ženskah okrogel. Mere mede-nice vrhunskih tekmovalk so takšne, da vse spremembe jasno kažejo razvoj k mo-škim oblikam. Povsem direkten vpliv je pa na menstruacijo. čas med menstruaci-jami se podaljšuje čedalje bolj in pogosto mesečno perilo splini izostane po več me-secev. Brez sprememb v menstruaciji je tako malo tekmovalk, da jih je treba Šteti med izjeme fS^r). Včasih se telovadke tuđi odebele ob tem pojavu, čeprav marljivo vadijo. Z vso zanesljivostjo lahko trdi-mo, da telesne vaje vplivajo na ženske mnogo bolj, kakor na moSke. to se pravi, da žensko telo nanje bolj reagira, kakor je dognano pri enih in istih vajah za moške in ženske. Nekatere sportne panoge torej vpliva-jo na ženski organizem tako, da začne nad ženskost jo sč&som prevladovati moškost; ali je to z zdravstvenega, odnosno fiziolo-Skeg-a vidika škodljivo za žensko ? GRE ZA SPREMEMBO ORGANSKEGA ZNAČAJA — Gre prav za prav najbrže le za spremembe funkcije značilnih ženskih orga-nov, a o škodi za zdravje samo na sebi ne moremo govoriti. Kajti ženska z nekate-rimi moSkimi telesnimi znaki je zaradi teh sprememb prav tako zdrava, pač pa ni več tako sposobna za naravne naloge, ki ji jih je narava namenila prvotno. Gre torej lahko za zmanjšanje sposobnosti za materinski poklič. Toda pri tem je »ek> vaiao, da imajo mnoge ženske, če ne vse, kl me v sportu odiikujejo, Že prirojene nagibe za moško udejstvovanje, da v njihovem značaju, v telesnem in duševnem pogledu pre-vlađuje moškoat nad ženskostjo. Zato jih žene, da se udejstvujejo v sportnih panogah. ki zahtevajo mnogro napora. To pa se- *veda še tem bolj pospešuje njihovo spre-membo in začarani krog" je sklenjen. STROKOVNJAftRO VODENA TELOVAIV BA PA JE KORISTNA AH velja to samo z& rekorderke ali pa je nevarnost za vse Ženske, ki goje lahko-atletske panoge? — To vprašanje je bilo potrebno, ker sem po krivici na glasu kot nasprotnik ženske telovadbe. Posebej moram naglasiti, da prizna vam korišten vpliv smotrene/ strokovnjaško vodene telovađbe na žensko telo. Toda, kakor rečeno telovadba mora biti primerna, prilagođena ženskemu organizmu. Spremembe pri ženskah gredo predvsem na račun rekorđerk. Nevarnost pa je tuđi v pretiranem trenlngru. Pr! tem se nam ni treba morda »klicevati samo na Koubkovo. Gradivo, ki sem gra obdelal na podlagi proučevanj v Centralnem institutu za firično vT&ojo v VarSavi, in merle-nia naših vrhunskih tekmovalk nam jasno dokazujejo, da s* tekmovalke selo pribU-žu^eio po svojih teleenih znakfh svodim to-variSem. TUĐI PO SVETU ŽENSKI SPORT NI IDEAIJSN V naprednejiih državah je menda ženald sport bolje organiziran? Kako je n. pr. t Angli^i v klasični de*eli sporta? — V tem pogledu ni nikjer velikih ra»-lfk. In će govorimo o Angle±ih, se samo spomnimo na to, da povprečna Angletinja po svojem telesu nedvomno ni tip ienske v pravem pomenu betde po nalili pred-st&vah. Huđo aameio sem «t oakopal ptl neki priliki ko sem ixrmxfl mteel, da je morda izredno nizko itevilo rojstev na Svedskem, kjer ženske goje, odnoono pre-Uravajo sport ie bolj kakor v AagiUi, tuđi s tem v sresL RESNIH UGOVOSOV NI Ali morda znanstrenflOM sje pefiate m tem problemom, niste pi'et eč £fnos/ledBi tu ali kđo slras« z upostevmn ja vrednimi argumenti izpođbiti vale ugotovitve? — Znanstveniki, ki se bavijo 5 fiziologijo sportnikov, in nekateri gii.ekologi 3e v glavnem siraijajo z. rnojiin naziranjem, pač pa imam hude nasprotnice med nekaterimi sportnimi zdravnicami in drugimi sportninu delavkami, ki se bojujejo bolj z besedami, kakor z argumenti. Z novim znanstvenim gradivom po moji vednostd Se ni skusal nihče izpođbiti mojih trd^tev ter izsledkov. Na drugi strani se pa lahko sklicujem ua ćelo vrsto raziskovalcev, ki so prišli do enakih rezultatov. S temi ra-ziskovaiiji se pa ni dolgo nihče bavil. Sele v tem desetletju so moji predhodniki, ki pa se nuio imeli dovolj gradiva, lotili dela, in njihovi rezultati se ujemajo z mojimi, le ĆUkse nišo povsem jeani. L>. 1928 sta dve nemSKi zdravnici ugotovili spremembe v nienstruacxjskem ciklu pri spoitnicah. Poljakinja ar. Czamocka-Karpinjska je te spremembe dokazala neizpodbitno. Isto gradivo kakor ona sem obdelal povsem neodvt^no cd nje po drugih metodah in se ni priSel tlo enakih zaključkov. Omeniti moram tuđi nemdkega antropologa Bacha, ki je med prvimi opossoril na verjetne nev-šečne vplive sporta (1930). Zelo važne so zlasti ugetovitve asistentke Centralnega instituta za fizićno vzg^ojo v Varšavi Hali-ne Milicerove. Omeniti bi še moral, da je CeSki Sokol doslej žal le malo konkret-nega doprinesel k temu vpr&šanju, da pa so moški zdravstveniki — kakor vem iz osebnih razgovorov in pišem, pa tuđi iz idejnili člankov — dokaj podobnih nazo-rov, kakor jaz. Lepo delo pa je izvedla in izdala sr. dr. Tilleova-Sebkova, ki je tuđi dognala spremembe menstruacijskih ci-kJov. Skratka, znanstveniki in praktični zdravnikl, ki se bavijo s tem problemom dovolj resno, so sprevideli, kako izredno važen je zdravstven nadzor nad telovadci in sportniki. zlasti nad žeiuskami, in kam vodi pretiravanje v sportu. Pri nas žal skoro nikjer ni sistematičnega nadzora strokovnjakov v sportu in sport ne sluzi svojemu pravemu namenu. NUJNO POTREBNA REORGANIZACIJA Potrebno bi torej bilo reorganizirati fi-zično vzgojo, zlasti glede na posebnosti ženskega organizma? Ali je ta reorganizacija nujna in po kakSnih načelih bi se naj izvedla? Nedvomno, da je nujna. Telesno vzgojo bi naj po pravilnih, zdravstvenih načelih organizirali te na šolah s sodelovanjem zdravnikov in zdravstvenikov. V sportnih organizacijah bi se moral uvesti zdravstveni nadzor, ki bi moral biti obvezen za vse člane; će bi se sprejela posebna zakonska določila o zdravstvenem nadzoru, bi ae bilo treba tuđi strogo ravnati po zakonu, ne da bi ostal le na papirju. Telesne vaje bi morale biti namenjene vsemu članstvu in ne le redkim posameznikom, ki se potegujejo — pogosto za ceno svojega zdravja in ćelo življenja, za slavo svojega khiba. Predvsem bi pa nihče ne smel tek-movati, dokler bi ne dosegel primemega telaraega razvoja, za kar bi morala biti najvaznejso merik> starost 21 let, to se pravi polnoletnost tekmovalca. Vrhunsko tekmovanje, rekorderstvo bi lahko svojim otrokom zabranili že 6tarsi, dokler otrok ni polnoleten. S tem pa seveda ni rečeno, da bi bilo treba prepovedati juniorska tek-mov&nja, pafi pa bo morala imeti v resnici svoj pravi značaj, to se pravi ustrezatl vsem zdravstvenim predpisom glede na starost tekmovalcev. Kar se tiče žensk je najmanje, kar bi morali zahtevati, da bi ne smele tekmovati v času n-.enstruadje. Zdaj se nato toliko kot sploh ne ozirajo. U8ODNE POSLJEDICE, d NE BO SPREBffiMB Kakte« bi bile posledice, 6e Vk se sport «• nadalje razvija! kakor doslej, ne da bi bfl prilagođen za ženske? — — Tega vprasanja sva se že nekoliko do-t^imJi» prerokov&ti je težko. Rečemo pa lahko, da bi bile najusodnejie posledice v vplivu na porodnost. stevilo rojstev bi začelo padati. Zdaj se nimamo eksaktnih podatkov, da bi lahko na podlagi njih ugo-tavljali, v Koliki men bi bilo treba pnpi-sovati Steviia roja tev v evmpskih drtavah sportnemu vplivu. Vendar pa lahko pripu-Ačamo možnoat, da sport vpilva vsaj posredno na porodnost. Sportno gibanje pri-naAa posebno mentalitete*, ki se izraJLa v tuđi v tem. da se ženske sportnice boje materinskih delinosti. Vsekakor je r.ininuvo. da je v Evropi bas v onih driavah, kjer goje ženske sport zelo intenzivno (Angli-ja, Svedaka), zelo nizko Število porodov. V SPORTU SO POTREBNE MNOGE SPREMEMBE Ali mislite, da bi bilo potrebno posebno nadzorstvo zdravstvene oblasti nad ženskim spoi rn in ali so potrebne spremembe tuđi v uioakih sportnih panogah? — Da, dobro nadzorstvo bi bilo potrebno kakor sem že dejal, ne le zakoni, temveč predvsem njih izvedba. Sport bi pa bilo treba v splošnem tako organizirati, da bi sluiil res pravilni telesni vz^oji in vsemu organiziranemu članstvu. Sport, ki mu je smo ter rekorderstvo, je izgubll svoj po-men in upravičenost. Lov za rekordi je nesmisel. Ali je morda smoler sporta doee-či skrajno mejo rekordov v nekaterih panogah in kaj po tem. ko ne bo več mogo-če nikomur prekositi hitrosti V plavanju ali teku. dolzini ali visim skoka, ali dolži-ne smuskega skoka7 Pri vsem tem pa tuđi ne upoStevajo, da nas n. pr. nekateri crnci prekaSajo v mnopih rekordih n. pr. v metanju kopja, in da neko severno ameri-ško indijansko pleme (Ta i ah ume rat daleč prakaša naS olimpijski »svetovni rekorde v vztrainoptnem teku. Zelo potrebno bi bik> tuđi dotakniti se vpra-šanja trenerjev. Mislim, da bi trenerji v resnici morali biti strokovnjaki, morali bi biti prirr.erno solani, da bi lahko sami opravljali vsaj najnujnejši zdravstveni nadzor na- Koncert ?Sio^e^, godbe na pehala. — 0."-15: Vemki n«»vor (« dr. R. TiMiiixiec). — 10: Prence cedvene jrlasb^ ^ Hto^-ne cer-kve. — 11-15: Božični zvoki (plo^e). ll.iiO: Hožič oL-rok (irdč. Slavim Vtiica^zova) — 1-: Operne kik?vc s Rprenirljevaiijem radij-»*ket;a orke^ira |H>iv ^a Zlata Ci.;unjlia»ao, — I2.4o: Vrenie, |K>r; Koncert tamburaAke^a z-bo- ra — k'j.45: Nanoilj ^!avi»o lk>iič I. (plo^č^). — 17-30; I^aul Clautief: Marijino oztianj^nj^. M;«terij v 4 dejaniih. I^raio i'\. rad. dram. druž. reiira «. * F. K. — 1V>: Cas, sjiored, _ 19.05: Naro»li bavijo Kua£ II. (jđo^^e*. — IU.oO: Zvonjenje. — 20: II. del J. S. Ba-i-hovejja" lxjžii:nega oratorija. Sodelujejo; l'evskj zbor »Slo^ec ga Franja GoJobova. ?^. Adrjan. Mirko Preimelč m radiJ«4d orkeet^r. __ 20.30; ririog: Scmata v p-duru ori. 13 za violino in Uavir. Violina; Albert Samnior^, klavir: \\ iHiam Murdorh (ploć«e>. — 21.2*): Za božčno raspoloženje (i«ra ravad-ha (15 niiii. za žeii^ico. 15 mm, za nx)6ke, vodi g. prof. Marjaa Dobovšek). — 9; Oaft. ^[joreiJ — 9.15- lTenos cerkven^ glaebe i* frančLSkan^ke cerkve. — 9.45: Verski govor (dr- Uvido Kant). — 10: Koncert radijske-Xa orkestra. — 11.30: Otroška ura (gdfc. Ma-iiica Komanova^. __ 12: Koncert vojažko jzodbe. — 13*. Ca^, Bpore^L obvestna. — 1^.15: Koncert vo-aške godbe. — 1<>; Preno« z raz-«*tave kanarčkov in pevcev vrvjvcev (žonftk« realna sfimna/iia). _ 1G.20; Pisan fcpored. — 19; Cas, vreane, poročila, »pore>d, obveeti-la. — 19.30: Nac. ura: Srb^La kraljica Jelena Anžuvj-n^ka (tlr. Drajjomir Mari?., prof.) Bprd. — 19,30: Preirled »poreda, — 20: Radio liiubl.ana v ie;u 1806. — Pisan večer z darih časov. Bei-e*liU> ee*»tavM Ivan Rob. zvaj-ajo član i rad- JgraVeJce družne im Kadio orkfvater. __ 21.45; C^s, vrt-nio, rioročila, spored. — 2*2: Vefor za -naže ia»e4)enc«: 1. Zvonovj ^lovem^Uih cerkva. 2. Nagovor, 3* .lože Vovk; Kožičoa i?rir« s pet-.i^m (t*odt?lu-ieo; filani rad. j^r. druž. in Raorigajevj mladi peAci). 4. Ve*»eji doinači zvak^ (nodeluje-jo: Knriecki trio, Svetozar Banove«, Tone Po- trovčič). __ 23.30: Svojci i>owil^ajo po^irav# jji Čeetiike jz^eljenoem Nedelja, 27. decembra 8: Ve«el nedaljski pozdrar (plo&£e>. — 8.30: TelovaobovSek). — 9: Cm, porocila. spored. — 9.15: Veselo f»e-deljtiko jutro (radi.^ki orke**ter) — 10.45; Vert&i jrovor ig. prior Valerian Ufak). — 11: Pre" «če); Pooo eo&teouto, vivace, AllegreAlo, Pre-«»to, AJle^ro con brio («imfoni-čni orkeMer \% FiLadelfrje, djfr. Leopold Stokovwki). _ 22: Cas, vreme. poročila, spored. __ 22.1f>: Lab- ka glasba (radi)ski orke&ter). Ponedeljek, 28. decembra 12: Sraonli Hrrajo (plošfie). — 12.45: Vreme, porocila. — 13; Cas, spored, obve«tila. — 13.15: Venski vaoke vrste (p!o6č>). — 14; Vreme, borza. — 18: Z&M> V.**SK 1 KA aO Q«. fetrtek, ». 4mnt>n 1M8» Ster. 294j Zavod, šei vodi in obtišeufe naše gospodarstvo Nekateri zanimivi datumi in dogođki v razvoju naše zbornice za TIM od ustanovitve 1.1851 do osvobojenja Ljubljana, 24. decembra. Kulturo naroda ali katerekoli človeskc organske zajednice ne tvori satno umetnost ali religija. Kultura naroda je neka celota. katere bistveni sastavni deli se religija, umetnost, znanost, vzgojstvo, tehnika pravo tn t'jdi — gospodarstvo kot posebno kulturno področje. Vsa kultoro naroda tvo-reča kulturna podrocja ao pa med seboj v organski zvezi. Zgodovina nam kaže. da »topi v raznih dobah življenja človeštva to ali ono kulturno področje v ospredje in nekako zavlada nad ostalimi. Poznamo zgo-dovinske dobe v življenju narodov, v kate-rih je veljal ves napor vseh kulturotvoroih sil naroda verskim vrednotam, za katere so •e narodi borili tuđi z ognjem :n mečem. Poznamo dobe v katerih so obvtadovale Josip Lenarćio vso mtselnost vodećih slojev znanstvene ali ometnlške ali tehnične vrednote, V drugi polovici prejšnjega stoletja so pa začele prevladovati gospodarske vrednote, kar je bila posledica tehničnega napredka. Vse do danes rase pomembnast gospod.irskega pod ročja in zdi se. da je ustvarjanjc na ostalih kulturnih področjih vse dotlej v zastoju, dokler narodi ne bodo premagali kaosa v gospodarstvu. Samo na zdravi s^dobni bazi gospodarstva more vzkliti zdrava kultura naroda V slovenski gospodarski kulturi igra odločilno vlogo naš gospodarski parlament, to je Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani. V sledečem orisu je nanizanih nekaj zanimivih datumov in do-godkov v razvoju tega zavoda od ustanovitve 1. 1851. do osvobojenja. LAMBERT KARL LUCKMAS — PRVI PREDSEDNIK Absolutistićna avstrijska vlada na Du-naju je v začetku prve polovice prejšnjega stoletja spoznala, da ne more biti već kos nalogam naglo razvijajoče se trgovine in obrti. Po vzgledu drugih držav se je odlo-čila za nekatere navidezno demokratične iilcrepe, «* pomočjo katerih bi lažje obvla-dovala prebujajoče se in po večji samostojnosti in svobodi stremeče dele svoje obsežne monarhija, obenem pa prite^nila k sodelovanju posamezne stanove. Trgovina in obrt sta se naglo razvijali. Brez sodelo-vanja trgovcev in obrtnikov samih ni bilo mogoče več uspešno usmerjati trgovske politike in ne podpirati razvoja obrti. Treba je bilo ustanoviti korporacije, v katerih naj bi bili zastopani interesi trgovine in obrti v posameznih kronovinah monarhije. To se je zgodilo 1. 1850. s »Provizornim zakonom o ustanovitvi zbornic za trgovino in obrt.« Preko zborric naj trgovski in obrtniiki stan sporoča svoje želje in zade-ve ministrstvu za trgovino. Zbornice so bile ustanovljene v 20 kronovinah, in sicer za Štajersko v Gradcu in Leobnu, za Ku-roSko v Celovcu, za Kranjsko v Ljubljani, za Primorsko v Gorici Rovinju i-. Trstu, za Hr\a"xo in Slavonijo v Sisku, Zagrebu in na Reki itd. Tedaj je spad:i!a ped monarhijo še Bencćija in Milan. V teku leta 1851. so v vsch kronovinah ustanovili zbornice v smislu tega zakona. Vlada se je očitno bala. da bi zbornice lahko postale nositeljice kakšnih »separa-tističnih« narodnostnih gibani v posameznih kronovinah in je v zakonu o zborriicah prepovedsla posaraeznim zbornicam med-sebojne vezi in posvetovanja pao po načelu »Deli in vladaj!« Zapisniki sej zbornice se začenjajo seje z letom IS.ro. Iz zapisnika tega leta in iz vladnih aktov, ki jih je zbornica dobila po prevratu z Dunaja je razvidno, da je bil prvi predsednik Zbornice za trgovino in obrt v Ljubljani Lambert Karl Luckmanr iz znane še danes v Ljubljani živeče nem-ške rodbine Luckmannov Predsedoval je zbornici do 1. 1867., torej 16 let. Prvi pod-predsednik zbornice je bi! ljubljanski zvonar Ant-in Sama&fa, prvT tajnik pa dr. Vin-cenc F. Ktun. L. 1855. so bili člani zbornice Blasnik. Czernv. Erschen, Holzer, Ka-ringei. Krisper. Mally, Muhleisen in Schwentner. CMOTS! 1STERES1 V OSPREDJU Sejam je prisostvova* ved.no zastopnik vlade, kak tajnik ali uradnik narrestništva. L. 1855. je zastopal vlado grof Hohenvvar-te, njegov naslednik je pa bil koncipist Anton Lascban. ki je na sej' 21 junija L 1855. izjavil. da so *v današnjih dneh grnot ai interesi čedalje večjega pomena in je zaradi tega prizadevanje zbornice tem bolj ipoštcvanja •-redno.« L IS56 je postal tajnik zbornice Anton UranifSch. doktor prava in advokatski kon-cipijent Zbornični svetnik i so v teh ';tih posvećali pozornost zlasti trgovini tn ero mc-'i. L 1858. so na primer litijski trgovci prosili zbornice naj kat ukrene »proti ie-upravičenemu postonku židovskih kros-njarjev.« 2idje so tedaj kot krosnjarji prt-šh na Kranjsko in naši trgovci so takoj ob- čutili »židovsko nevamost.« Na dež-eli se je boj proti zidom obncsel, v mestih m indusnijskih rrajih pa ni bilo mogoče pre-prečiti naše itev židovskih trgovcev v po-znejših desctletjih. PO 20 LET IH URESNIČEN PREDLOG L. 1861. so postale na predlog predsedni-ka Luckmanua seje zbornice javne. L. 1864. je svetnik Horak predlagai, naj se objivijo protokoli o sejah tuđi v slovenščini in ne samo v nemščini, kaj ti med volilci svetni-kov so tuđi Sio\ci.ci, ki imajo pravico v svojem jeziku citati zapisnike in vedeti o delu 7bcrnice. Ta predlog je bil uresaičen sele 20 let pozneje. to je 1. 1884. ko je dne 8. aprila izše' polep nemškega tuđi slovenski »/apisn'k redne seje trgovinske in obrt ne zbornice v L'ubijani.a Redno pa je zbor nica objavijala izv'ečke o svojih sejah v Btci\vcisovih »Novicah« in v »Laibachcr Zeitung«. PROTI TRGOVIS1 V SENCI — KASOSOV L. 1864. so zbornični člani v Ljubljani živahno debatirali o prcdlogu viteza Revol-telle o udeležbi Avstrije v sve tovni trgovini. Avstrija je iskala trgovskih stikov s tujino. *ako z Orijcntom, Afriko in Kitaj-sko. Vitez Revoltella je izde'a' nacrt za trgovske ekspedicije v tujino, za katerega se pa člani ljubljanske zbornice nišo mogli ogreti, čeprav je »avstrijski princ zasede! mehiski prestoU. Svetnik Supan je tedaj poudaril, da trgovci ne bodo dosegli svojega cilja, ako bodo potovali v senci in pod grmenjem topov. Opozoril je pa na mijnost i/.vcdbe /e projektirane železnice Brixen—Beljak—Ljubljana—Sisck. PRVI TRIK POD DAVČNIM VIJAKOM Gospodarske ra/mere so se \" sledečih le-tih v monarhiji /e!o poslabšale. Od 1. 1S64. do 1. 1874 so zbornični čiam ob raznih pri-likah opozarjali na revščino, ki je zavladala v nižjih plasteh. 1. 1864. je svetnik Su-paji na seji predlagai, zatrjujoč, da je velik patriot, naj zbornica ukrene kaj pri vladi proti »prenagljenim eksekucijam«, ker bo sicer revna kranjska kronovina obubožala. Povcdal je, da je bilo dotlej na Kranjskem 2o.OOO rubežni zaradi neplačanih davkov. Rubežni naj se vsaj za leto dni sistirajo. Svetnik Horak je pa enako previdno predlagai, naj oblasti ne dajejo »na pranger«, to je na sramotni oder trgovcev in obrtni- Ivan Knez kov, ki ne morejo plaćati davkov. Ako tuđi nišo bili davki plaćani, so oblasti osramotile namreč prizadetc z objavo njih imen na javnem prostoru in v časopisu. Svetnik Horak je opozoril na židovsko nevarnost v Ljubljani, v katero smejo židovski branjarji samo ob sejmih po nekem privilegiju mesta iz 1. 1515. Zdaj pa odpira-jo ćelo svoje trgovine v Ljubljani in kar po 20 jih priđe krošnjarit po mestu. Ako se ne bo kaj ukrenilo. bodo židje v 10 letih izpodrinili domaće trgovce. DRUGI PREDSEDMK V E. SU PAS L. i876. je bil izvoljen za predsed::ika zbornice ljubljanski trgovec V. E. Supan, za podpredsednika J. N. tiorak, za tajnika pa Ivan Murnik. Pod novim vodstvom se je zbornica reorganizira.a. Trgovskj sekcija je dobila 10 'lanov, obrtniška pa 14. Tajnik je izdelal prvi poslovnik. L. 1871. je bil sprejet pen/ij.>ki statut zbornice. Zbornica je svoje delovanje raz-iriia. Na vseh sejah so dajali svetniki pobudo za ureditev cest-r.ega in želez:iiškega prometa, za ustanav-ljanje strokovmh >ol. za carinska vprašanja in vprašanja telegrafskih in poštnth zvez, ki so jih ravno v tem desetletju razpredli po vsej deželi. Glavni predmet zanimanja v tej dobi so pa bile železniške zveze. Zbornica je prosila vlado, naj odstrani vse ovire in začne takoj graditi projektirane železr.i^ke proge, kajti borzna in finančna kriza je dosegla vrhunec. Zbornica je že začela opozarjati na brezposclnost in na revščino med ljudstvom, ki bi »imela lahko neprerač4inljive posledice za vso monarhijo«. Zlasti so se člani zavzemali za dograditev progt Ljubljana — Karlovec in so zahtevali zvezo z morjem s progo, ki naj bi bila podaljšek Rudolfove železnice. PROTI NAČELU SVOBODNE TRGOVINE L. 1875 je bil izvoljen za predsednika zbornice Aloksander Drco. za podpredsed-nika pa Karl Luckmann. Tajnik je ostal Ivan Murnik do 1. l°00. . . Zbornica je čedalje bolj aktivno posegt-!a v vse probleme, ki so bile v zveii z na-predkom trgovine in obrti. Izrekla se je proti načelu svobodne trgovine, čeprav je vladd to načelo tiho podpirala. češ da trgovina in obrt Še veduo potrebujeta zakite, zavzela se je za nacrt ".otranjske Železnice, proučevala možnosti za živahnejše trgovske stike s Srbijo,, kajejje bi jomogo-čila /gradnja železnice od Siska do Beograda. Interesom trgovcer in obrtnikov, ki so bolj lokalnoga ro&Čaja, je rbornica posve-čala čedalje većjo pažnjo. Intervenirala je pri oblasteh glede sejmov po deželi, glede ugodnejšega prometa po železmki, glede reguliranja cent zaščite obrtnikov «td. Pod-predsednik Karl Luckmann je bil najgorec-nejši borec za ureditev tarif na ieleznicah. Zbornica je sklepala o ukrepih proti ode-ruhom v kreditnih poslih. o prepovedi uvoza prckajenega mesa in klobas, določevala je, kdo je trgovec in kdo bran jar, sprozila in podprla misel za ustanovitev trgovske gremijalne sole v Ljubljani, obveščala čla-ne o gospodarskih razstavah, o novi odred-bah. Ivaa detftfiUi TEMELJI NAŠEGA STROKOVSEGA SOLSTVA L. 1881. je bil za predsednika zbornice izvoljen Josip Kušar, za podpredsednika J. ^s. Horak. V -sledeoem desetletju so bili položeni temelji našega strokovnega sol-stva. Zbornica se je zavzela za ustanovitev obrtnih sol v Ljubljani in v vseh večjih trgovskih in industrijskih krajih po deželi, kakor v Kamniku. Kropi, Tržiču itd. Na Kranjskem se je začela razvijati industrija. Zbornica je stala pred novimi na!oqami glede carm železne in strojne industrije?. Po deželi so" začeli'^stanavljati zadruge, ki sb bile predmet ži^fffhnih debat v zbornici. Zakonodaja s>e je spopolnjevala, izvršena je bila klasifikacija obrti in trgovine, večji referati o železnUliih tarifih in o mlinarski industriji so bili na dnevnim redu, poleg neznatnejših interesov malih obrtnikov in trgovcev. L. 1888 je bilo z zakonom urejeno vprašanje krošnjarjev, ki je od začetka delalo preglavice trgovcem in obrtnikom. Ob koncu 19. »toletja so se razmere iz-boljšale. L. 1889. je postal predseduik zbornice trgovcev Vaso Petričič, podpredsed-nik Mihael Pakic. Ze naslednje leto je za-»edel predsedniako mesto dr. Josip Poklu-kar in za njim takoj čet leto dni Ivan Per-c. kupila Jenkovo hišo na vpgalv Beethov-nove in Knafljcve ulice za 120.000 krom. V to poslopje so se preselili zbornični uradi tele leta 1916. iz poslopja meJčanske Dr. Frmn Wlndladier imovine, to je iz Kresije. kjer je zbornica imela svoje prostore od L 1898. PREROŠKE BESEDE IVANA KNEZA Proti židovski nevarnosti ie z mijnira pred-Iogom nastopil 1. 1912 svetnik Ivan Ogriru Pred njim je zadnji intcrpeliral glede ži-dovskega priscljevanja 1. 1864. yvetnik Horak. L. 1913. je predsednik Ivan Knez irrekel preroške besede, ko je poročal o gospodarskih razmerah v prejšnjem letu. Rekel je: Prošlo leto ne zapusča prijetnih spominov. Začelo se je ob visoki obrestni meri in ob občutni pičlosti kreditov.. Trpka nego-tovost vlada v zunanji politiki vpričo vojne med ltalijo in Turčijo v Afriki... ob-sloja pritajena bojazen, da švigne vojni ru-belj tuđi na evropska tla! Zc prihodnjc leto se je začela svetoma vojna v Evropi. Na neki seji pred atentatom v Sarajevu je predsednik Ivan Knez poročal: Politično ozračje je bilo lani sila napeto, grozi nevarnost, da priđe do vojnih zapletljajev tuđi v Evropi. Ves Balkan je bil vklenjen v orožje . .. Situacija je -za našo monarhijo silno napeta ... Gospodarske razmere so se pooštrile tekom 1. 1913___Gospodarska kri/a se je razjedla po vsem gospodarskem tclc-su. V teh razburjenih časih je izginilo iz prometa in je bilo dvignjenega mnogo de-narja, ljudstvo je prevzelo nezaupanje in drži denar doma. LETA SVETOVS'EGA KLANJA Po atentatu v Sarajevu se je zbornica sestala na plenarni seji prvic 23. oictobra 1. 1914. Predsednik je ugotovil, da so se odigrali od zadnjega zasedanja veliki zgodo-vin&ki dogodki nepregledne dalekosežnosti. V tem letu so se opažali nežni nastavki za boljke Čaše. izbruh vojne je pa spremi jala Vza kupčijo in obrt v splošnem šibka konjunktura« Zbornici je stala pred novimi nalogami, ki jih je zahtevalo prisilno go- vpodarstro, prilagođeno potreban rojnega gospodarstva. Novi problemi so ae vsilili našemu trgovcu, obrtniku in industrijalcu« kakor moratorij, maksimalne tarife, aprovizacijska ▼praianja itd. Vesel dogodek za naše gospodarstvo t letu 1914. je bila otvoritev belokrsnjtke železnice. L. 1916. je Kranjska postala o/jc vojno ozcmlje z začetkom vojne proti Italiji. Za nekaterc panoge gospo-darstva se je začela doba konjunkture, za druge pa rfoba propadanja. Z Dunaja je prišlo povelje« da mora zbornica poročati trgovskemu ministrstvu samo v nem^čini, ker je nemscina posloven jezik. L. 1917. je državna oblast že posegla krepko ▼ vse panoge gospodarstva. 21. junija L 1917. je zbornica prvič zborovala po prcsclitvi ▼ svoji hiši ▼ Beethovnovi ulicL Na seji 13. junija L 1918 je predsednik ugotovil, da so bile gospodarske raimerc v prejšnjem letu izredno težke. Ivan Mohorlč OSVOBOJENJE Zavczniki so zmagali, Avstrija in NcraćV ja sta morali kapitulirati, zasu/Jijeni narodi bivše monarhije so bili osvobojcnL Po prevratu je zbornica prvič sklicala sejo dne 30. dec 1. 1918. Prcd*ednik Ivan Knez jo je otvoril z besedami: Kar fc je zdelo, da mi starejši ne doživimo, je danes resnica. L'jcdinjenje vseh Srbov, Hrvatov in Sl(v vencev je izvršeno. V svoji samostojni državi smo. Veselje nam greni Ie to, da pri nas se trdo gospoduje tuje gospodarstvo. Narodna vlada je z odlukom dne 16. novembra 1. 1918. raiširila /bornični delokrog na vse slovensko ozemlje, » cimer se j-e obscg področja razširil za trojni prej-šnji obseg. Stevilo članov se je povećalu. Za zbornico se je začela nova doba, kakor za vse naše gospodarstvo, pod predsedstvom Ivana knczi do 1. 1025. in nato vele-trgovca Ivana Jelačina, s»ediinjetia pred^ed-nika te najvišje naše gospodarske institucije. Jugoslavija v očeh nemške študentks Kaj vse je videla pri nas med po^itnicami nemška vlsokoiolka Ljubljaiaa, 34. decembra V nemeloi di jla-&-Grenzj^udi t*jbisea«, ikii iznau* v l>reMie-rra, se je ogasia v zadnjem zvczku nem-sk* ^■i&ckašo.»ka M. L. Fncvor, s člankom, v k^-tortin o-p soije svoje vtise. kinkor fin je prei-iveia pr; nas kot »uzoncnjalne bUi-dejitka.« Cta«nt:k nos nasdor%-: »Als Aus-tausch-studentm -an Jugo»Aw.en« rn fforvoii avtoirica v niom o nas in naših kinajih ter navcii h ševe čt»to površno, vend*r tato kot gkda na nas Nomcc %x>bčc, precai z \iiški, ka&orr da je v Nerrt^j ^e dovršeno !n T>odTo, zir«v«n t» kakor da ▼ Nen»ft;i srAoh ni unjfo^n in ra^o oe poli estov ter N^rnos'jnih orsanov vobćc, kea-jih merpia ni treba... O Ljubi;«ni in o Zagrebu pro\i da se jd k zdelo nekaj posebne.^. ti:4'!ko je opazi'a povsod poVi-cistov. \J popolnoma za-pu^čemih m preznih id ceh je v?deia ponoći sdrainrJce, a ti»di žele^niškc pro^e so biilc dedoma moaao zastraiene. ■ Na dolt»o se m^^var, o vtmh v svoji shižbL loi jo je ^nefa med počiste ;o*mi ▼ hotelu Tlicr^ip«^ v Gritvenio;, kjec je opravljala zldjučno p.:saoo«ti in natančnesti. Vsaioo hxl>i nAJmanjfie n*-w*rlo ff^stov ie biio rabeiežeino, Popoldne je bil« mnogo prosU im se je lahko knp2'!a v raorju. Pohv*ki vm« većino hotelskih nastavi;encev. ki i«n »eje v čast, da so rn*li p«tv estu seveda Ju^osloviNiri, nato Ceh-U Av^trijci Nemci, Madiarri, Poljski, Sv:t?«rj!i. Andeži, F-nancozi, Švedi. Rurmmi in Bditfjc. Nato s^ ne more kaj. da ne bf napadi!« PoljaJoov in Čebov. o k«4«rih pT«vi. da so bdl; prn nameščeincih najrrvsnj prifubljenL « ne iz polrtrtoih, ramrvei r. osebn* je. da so bi!; med nflmi mno«*i 2idj€, ki so tt nek^teir seffln ▼ Cr^cven C' iwii s svoj:rrw socodnak^, k; >o pnspelr noravnost iz Pfclesttne, s fc«t««nimi *o se n«^ pomertlcor%*fll' o znanih srorotaJv Glede ry&nvffc<*e* vptw*aflh. untiv« dcWe. je iM^n pri Juijoslovamh veitko ranim*-▼ania. c>5 H v*+ Ao^o v^' ttteTr ^enrtkt nofclv*. unsehn« advofcsteti in ad^mrifiri ▼ žkJo^skth rotah. .-. Tako i slojem xx&*°đu je Jmel* bnht na aa-torica vf;s, dii so Ilrvajti zelo ?&-hrbtoo ljudstvo, vendar pravj, je to nuhw narv-oin-i vt^, xajti pjtr;jceau ^elo zaT>e>-e m ne* pjijazue, a se poz-neje izskai^ dj. s.vur ni iako hu.da. I\ytom ruskih narrkc^čencev t hoieiu s: je d«:.a poveda.t; še, da so Srbi naotooljši lj-udje v Jujjo&laviii. So dobrodušna, pošieni in ne Ukko hinavski kakor dru^:. Da*ljie jjcmioTj študtntka, ki solj vae te u?en»^iLi svoj vn drugom o pokrajin; tor nalem morj-u. kl je veliko bolj slano koi nemi.h izilo-žbah vidiš med zjnanstvcninv knjir jjami ee»no nemslka dela jn ta eeve v n^rnr1 sč»:nJ. Na koncu prav; Frf»y«r-jrva modro, da b»i se iz JiK!o«T»a.v:ie s:!gurno dal-o še veliko na-piran-i-ti. ker titi adTn-J lepa in pestro. raznolika dežela, vn&nroc j« »budi zebo mdo-v&rm, rti ^t>b5e obrte*jena po tianav. To 7^3-dnj« irzvenf, k«t da bj se mor»a.li bat;, dia tm% x*r'd^'yo lepejja dne poha-ustat nem-žice Amazonke. Mesto, ki ima največ urađnikov 1» statistike ZedMjenih držav }e razvidno, da ima mod Tsemi mesti sveta največ urad-nikov VVashincrton. Iz jeto fttatist;ke spoznamo, da je vps amerlšk- državni aparat mnogo vefcji in dražji, nftgo bi človek misiji glede na praktičnost AmeriČanov. Zato je jaeno, da zavzesna Washinp1on kot clavno meeto Amarike po številu uradnikov prvo mesto na •vetu tn to je zopet en ameriSfici rekord. »New Dcalf, gospodarska politika prazf-denta Roosevelta je pnvcdla do silnoga raz-»irjenja uradov in do pomnožitve most v državni službi. V«ak peti prebivale« Wa-6hin4Jtooa dobiva plačo od države. Od sve* tovne vojne ima zdaj v\'ashiii{fton največ uradoikov. toda med ^vetovno vojno jih je bilo ▼ mostu £e več. V državnj službi Amerike ]a 672 tJ*oč ushižbencev in ena petina ođptde na Ecnake. Stev. 2Q4 »SLOTtltlgl W4E0«K fc^lLlMism Srat? Takšna naj bi bila &tw nova bolnica v Liubliani Arh. ing. Caverjeva Stadija — Osnova la naprava • aaCrta nit bolnice - Načela, ki so vodila arhitekta Ljubljana. 24. decembra Ob tej priliki ne namcravamo dokazovati potj-obe po novi klinifni bolnici za Slove-rijo v Ljubljani, saj mod nami ne mora %t!Č nihče dvomiti. da nam j« nov;i bolnica ▼ resnici potrebna, Iz zdravstvenih, populacijskih — z!n?ti zaradi zemlj- p pdp sprev membe po vojni — in socijalnih razlogom mora Slovenija dobiti novo. klinično bolni co Čim prej; mnojro neodložljivih potreb kliče po fcimprejJnjem u:x*nidenju mnogih načrtov, toda iimod vsega je uajnujnej&a bolnica. Kckaj časa se je zd^lo ka kor da spiob :i« upamo govoriti o pottrbi nove bolnice v Ljubljani. Zadnje ćjsc je pa će-đaije (ildo-Dejša z:*hteva. po zidanju boJnic-e miti ij'Jd 6tvom tn inteiigcnco. Akc.ja za razšir ^n.e. odnosno zidavo nove bolnice v Ljubici ni pripravili velikopotozno piopavo bolnico; glavno propagandno o>lo bo pa osredotoćena v piopagandnora tednu ob uo-vem letu. Ha/f-n tojra \*o Akcija razposlaia studijo o naši bolnici grg. zdra\ nikom da, na poulagi nje izrečojo svoje mnemje. kakAna bi naj bila nova klinična bolnica v Ljub ljani. To studijo je izdelal arhitekt mg. 3J. Sever. Ko bo Akcija zbrala vse gradivo. ki £u b(xlo pripravili strokovnjaki. bo a* poillagi njegra razp:san nafe&aj za idejni osnutek boLnire. Osuutek. ki gm bo razpo-slala sfrokovnjakoni. ni njf*n. poslužila ?? gn je. ker je primiren za obnovo razpravs. Ohrnili fmo se na projektanta in£. Se-verja, olni*.3 v Ljuljani te ua? tiče vseh kot ljudi. anje Kot *tavoai projlero fm bi iro-f!> bolnica zaoiin«?! *l»herj?;»a na*csa fo-d< bnega arhitekti. 'Mz> je jav*K>*t aatr* raspravljati o potrebi »ova S»tnJc^. m te artlil na U prooUrM in K* prnjteval. Su-tcflir nisem prej?; n*«'««- -a- t»J* 4« r*c" razumljivo, saj »tvaj ni b;la toliko zrela.. o* bi Lahko kdorkoli prejftl narobilo t* nacrte. Kak*en je snacaj vaie štodije, ali Jt to že popola nacrt ali samo idejni otmrtelt? — Gre samo za oenutek. Lar Lab-ko sprt-vidite po teb skicab. Ta ot»outek je po:skui nač^lce re^itve vpra^anja oa&e klinićn«? boi-nice. v glavneam iz organizaton>«ga in teb-nične^a vidika. Pri svojem d^>lu *«id upo->tcval vsa napela sodobDega stavbar$tva ter jih *ku?al prilagoditi našim razmeram. KAK^NA MARA BIT! MODERNA BOLNICA Kakšna so v glavoem ta načela, ki so vai vodila pri vašem delu io v kolikftni meri ustreza vai osnutek todobnim zali te vara moderne klioične bolnice? — Bolnica naj bo zavod, ki nam obnavlja ter vrača tfleano in duševno rntjruijo. Ta opreiiclit^v zahteva od projektanta da izbere ter uporabi vsui sredstva moderne tehnike Bolnica v cpkloti z vsemi poslopji t*»r oddflki je zaključen or^anlzem ki zah-tera racijonalen in ekonomičen obrat. E<1eo glavnih pogojev je popn!na brezhibna or-panizacija \n dobro ftuikcijoniranje obrata, zato «em stremet, da sem tej rahteri čim bolj ustreg-el. DANDANES MORAMO DOLN1CE ZIDATI V VISINO. NE V ŠIRINO Do konca svetovne vojne so bolnice zidali v paviljonfikem 6istemiL ka-r j€ a«txezalo tedanjim razju^ram in načtnu zidanja. Po v vsaktn poa;le po nj .bovi ▼elikosti, kajti. Čbm je mnogo pavi-Ijoov. je teritorij bolnice prer^iik ia ▼#» obrat pošten* raradt ttfs^a okoren. pbu!e!H« samo, kakAna teiava je pri na« zaradi •**)• kuhinje tm mzDa*a,nja jedi! Pri te« pa na* .staoe *e lanogt) drug b teliaićoUi t«*ko€ kot n. pr. pri centrnlni kurj^ri. Amdo po £ebi *4» t«<4i r^zutne. da je zidanje r pavi-Ijonskem sistemu rer manj ekono* mirno kakor pri v^iri^keot načinu ridanja. Zidanje predreem podrati rečji gradbanj prostor obseineji^i tetnelji tu povezana površina »treb vev po^loptj. v«t^j-» doliioa kanaltuftrij poti it«l. . . Star« bohiic-«» *i~ dane v pavtlj<*n9kem nisteinu towj »e oc'r«-injo vei relikemu navalu bo!n;kor njibo^ vemu povećanju pa 5© loperntavijajV* nepre-macrljive ovrre. Vi.4in«k: na^-in ki sein pu uporabU v te« osnutku. s<> )^ n^jprej nve'jiril r Ameriki: je pa^ n:1r»bnim yjiht<-vi»n;i notr^n5* orpaniracij^ moderne MMjii^ 7mU* lahko rKlpovorim na raš^ vpr^i^rj« da m^j o^nu-trk TjJij t^ko upaTf» nsi'r**?« rahtevaTn w*>-derne bolnK« v toliko k^Iikcr to doptirča nač'n ridanja v visino. ZRAČNA. SOLVC>:a Dr^KTNT.\D5TC»PNA BOLNICA Katcrt 90 glavne ovoakc rai« f*».tv# zastavijeaa^a yroM—i*y KaK« •*• grupirali pounetoa ftmlupjm i* v hikiuti oitooeti so med teboj? — Glaroa oznaka je. kaj je nekoliko razvidno is prejSnje^a od«iavka, da tem ?e oi-ifH'ii ia iHlanje r Tijiino. To te pravi, da 9-0 v.«i g-LavDi te«tarni deii boiniee združeni v en€ro df>«etnad9tropoeBu po*iopju. Ne cak^ te pa misliti, da je zaradi t«ga v** nako-pi^eno. Nacrt nm pokale, da te gfavno pi>?lop;e deii v tri krUa, ki je od njih glavno (A I) otmjemo 1 180 n dolgim pro*e-ijem na jug} je rahlo Oiiooeno (radij lo^a okrog 300 »> To fcriio je n*men)eno bivanju bolsikoT raeb boi«ini, ra«en naiev ljivih, dočiv je omredotočeso rdravv»tven*» tehničoo obraioTaaje, kirurško tdravijenj© in terapije t traktu ^A ?), ki te od<*pi pra-vokotno v aredini doliine glaToe^a krila. Od te^a, osrednjeg* krila- 9% sopei odcepl krilo medicinske fakultete (A 3), kl leti vx po red no z glavniia krilom. CepraT to to krila n»*idez porme« ganKmtojnm pošlo-pja * looenimi fuokcijaaU Tiarfir ao x^e-taoa. med eeboj, kakor pt£ tabtvrajo njl-bovi medpebojni odooei po notranji orga-nitaciji obrata. NOTRAKJA OROAKTZACUA BOUHCB Vtako nadstropje gUvnega poeiopja )e d«lj€»oo ua. fttiri postaja, ki rsaica, obtegav po cea. 40 posUUj. Po dve postaji imata skupno stopmide 1 dvigalL V ▼»a.kein nad* stropju je torej po Ittt letili, Poaameuie poeuje imajo te tm droge potretae pro> •tore, kot dnevno sobo, sobo u> defuroega zdravoika io itretnioe, princa Tljalnieo je-dil, toaietne prostore Itd. Dvigala »lutijo oftrbju, bolmkon, obiakoralcem in prehrar-ni. Vaako aadttropje gUrnega krila ima ob T»ej doli ini pročelja tiroko tetaao ia eoio-£enje. Vrste bolesni ao deljene po etaJah. tako da je n. pr. ta kirurgijo dolotaiih 10 postaj (3 in pol etaie), oLulietieni oddelek 4 postaje ali eno ćelo etalo itd. V osrednjem traktu (A 2) je otredotočeno vfte tdravttireiK) tehoićno obntoTanje. Tu je v rgaken nadstropju ▼odstvo, poaamet-nib oddelkoT 1 wemi potrebatel prostori kot gprejemnico, sobmmi sa preglede ia sdravnike. VsaJco nadstropje je po rrojl oreditvi prilagođeno vrsti boteni od^vrar* jajočega. nad#tropja ▼ glaroem krila n. pr. sa kirurgijo »o operaeijiki prostori, sa- no-trs&je bolezai pa prottori ta ram« terav Proćelje g)a*»egm krila MOo, steklo, b*Um — Je grmdlv* Mdotmecm arhitekta pije. Dijakovi je osaogodeno prltoatvovanje f*n operarijab » poeebne pilerlje s *tektoa» loCeoe od operacijske dvorane. Osrednji trakt ima tndi amboJatorije v vsakein oad-•tropju fa ordraTlj«»Ti;e zunanjib lo'nik^T. ^prejeiuaoje no!nil;ov jc ur^no tako. da> jfb * pritličju pregleda delurni edruvnik v pr»eKufcm proatoru ttr jih poreua najH»f! t na*!otmpje, odn. oJ.leie!;. kamor p»č spa-dajo. Krilo fakultet« (A 8) ima tuđi de?et nad* Dtropij. Ima amfitmtraličae preda valnice ter v>c lalx>rator:je 7* teoret1{tne preduiete. hibtiofeke. sobe m prr>lt#orje in a»i*t«»nte. Dekanat je r prvem nad»lropjii. V kle*i fa>kulte!uega traku bi bil anatomiji marej. Pole^ ophmnegm jrlsvneg* poek-pja pr^Ti-rfeva na^rf ^e poeebno poslopje «a na!et-Ijive Kolemi (BV V uprarnetn po*!opj'i 'C) hi b*H prostor 9e ta hicrijeoski zavod. >o-cijalne urade r pnmoč odpu^či^mj U>lni-kov t*r w raw>« idravstveoe orfrajuiacfje. ^t»nitoto i« profesorjent. KapeU (T) \t>l\ na robu ?ozda. V kleti rw! jrlsmim po»!opj^tn k» tri prostori za 50-nrtodarske potrebe bolnice. POSLOPJE NA FTEBRIH. DMCN.IENO OD TAL Kaimne §e, dm bi bili tsi objekti tgrajrni v želelobetonskim ogn>1ju (skeletu! kar bi deisonstriral s tem, da bi pritlifj;t. raz»n na nrestib. kjer ^o stopuiSča in dvikala «plob oe iz^idal temveč pa«til sfebre pro«t^. Ha ta način nam je omo£o<>n* popoLnoma prosta cirkulacija poj zgmdhami. Starba stoji prosto v zraku, vidimo jo popolnoma plastično. Vfi kompleks je jasno prcgledf»n m zanimivih pempektiv » t-iko na^ulib »i©kritili ?prfha^UW ne bo malo. V*© bol-nUke objekte si ra-raitljamo postavljene na planoti malo ^rišeni uace!-o t'.danja. r ri4tno, ki niKli relikt j»re tida vsa srverns Amerika, za^en*a ;ir/.iui Amerika in rjtho«lna Kvrojm. NasproTovjtli Ji ho*\n /J«>ti Ka^ororniki starih stavh&rskih naćel. Ugovor n* vpnifci-nJ*» ^*j j^ T »i^rtn dobroga io kaj slabe?* bo dala »trokovua. debata. Zelo korifitno bi bilo tudi. rfa bi «e oKrniii na bolni<-e, ki to >»De T-datie zadn>.i leta, da bi taJ;o ?v»nlHi. kaksne iekuAnj^ itmijo ▼ f*b xavo«iih. K.IE BI KAJ ?*TALA BOLNICA? Kje hl naj st.ta B9fnS"e jrlod^ na me*tcii teritorij ludi po*]ncbn«* io prometne raMuer^. Pr«» zidali \ir*n mP5ta, pr! C- nrej. V LjfibljnDi pihs vrter najbolj poposto v stmereh jnjroTvhivl—peT^rovz.!,ofl in obratno. Zato n#» pri«!^ ▼ [MiM-er prostor ttS serprozahodtii strani UinM». T%m ^ ftnil iiidustri^ki d*l. Holfiii-o *t raiuiSlj:ini seri-dnno ob yi?.nrw vrmrAju hribe, da jo za^OI-tena preti inrtlimi retrori in d.i ima dovol^ solnca. Zato *p ini t«iijo prrdv***in primani.1 me«ta. nif^d Tnifo in l>olni*-ynj! pri št. Vidu. naricl aparat. O đranl tatrini je fte tato noć ot>wtf»til ▼araostoe dblaatl ▼ Trbovl^ah, kl jK>tzve. đajejo aa iiisiii—liiii storiloaai . G. Gu&ek tna v*6 tisoe dznarjev ikode. a Vcra Inber: Kurja juha Glava je delala neumuosti ža čez dan, svećer šo pa postale njene Deumno*ti na-ravnost stražne. Gkiva j« postaja tetka, potem sujuljivo laika, potem triogJata- in 5e po tein ćtirioglata. V^giavje se je tudi ude-lcžilo te gnusne zabave. Pogreznilo &e je nekam na drugo stran zemlje in zapustilo namesto sebe vrećo 1 oblanci. Kjlt se tifce sobe. je treba povedati. da *e je sukala okrog uepremične poeteije. plesala je z vgem pohištvom. Slišalo se je. kako se v kotu obraća okorna omara za perilo in kako poskakuje sprotna noćna omarica. Od vsega tega utrujeni Boris Gruzdev, po očetu Kikolajevič. dmgače literarni so-trudnik premnogib periodi^oih listov je željno prižgal luč toda videć. da uganja tiha mirna vedno poslušna ftettnajstvatna žarnica pod svilenmi senčoikotn tudi oe-kak^ne divje vragolije, se je 1 piugom obr-nil proć in dejal s slabim glasom: — Hnpa ui nevarna pnč pa zoperna bo-W*en. Odstot«k umrljivosti je neznaten Za-Čenja se z glavobolom. Mila Maru sja. aspirin je na polici med knjigami. tazn kjer je »Luna od devne strani« ta je na deeni, on na levi strani. Bodi tako prijazna. . . Kihče ni odgovori]. Znora &• je otrl po sobi in ridel da je prazna. Ifamaja se 6e ni bila vmila Poteza se je definitivno po-greznil * «trasoi bripni prepad. povsein pust. t.u« »en«. brei lane zn bres aspiriaa. Zjutraj ni bilo M Koljs«. Soba s* ni Te« vrtela, toda bila j« telena Io Icalna. V nji topet ni bilo nikog«, toda kraj njega na vzglavju Ie leiaJ koSĆek papirja. Ugledna roka je b!!a napisala nanj: >Đoris. drad fant. navodila Tlade o ni-Sanja producijskib stro^kov ca pat odetotkor nišo bila izpotajena. Pojasnilo t«ca pojava je treba Iskali v nekaterih telkoCah. nacta-lih v preteklem 1925^26 let«. V tvezi ■ tem ne boro obedovala doma. Odila sobi igođaj zjutraj. V naM sađrogi se pripravlja revizija hlapa, MTeko je na omari, glej, da ga ne popije mačka. Poljube. Teiko razbirajoč pleaoSe frke je literarni sotrudnik Gmzdev zMtokal in dejal: — Bole moj. kaj me brigajo taje goepo-durske tetkom. Obedovala ne bo doraav . Kaj pa jaz? Jax potrebajem knrjo jaho ali ka«k> Hripa n! toperna.. pa€ pa nevarna boWen. Komaj je vtđigniT kot cent tefko roleo potrkiii aa steno in sastokal g globokin nek»m t«jim riaeoai: — Za trennlek. proahn tovari! Napntnik. Zelo najno j«. nei»ogibno. Ia v sobo aa je privaHI liki gora tormril Napratnik, od pet« do glava savtt v oblak tobačoega> diaaa * Ste saori? — je Tpfaam] Gnnđev • te* fevo triode« s otai pt> po^ittal toveriiai KaprstnliUL — Kje je vaaa fesa? Ta ee» drte, kaj stojite? ■»• Jie sjBoeesi eeett« •— je oo^ovorii io* varil Kaprttnik » adeio m Je, da Je ta> pei svtm ▼ fosda. — Ka aaerfsn seeti, fena Je odBs> k vajaas aa letaUMa. Ksaahi ba pilota* — «0 so vaaa kosaedija. Jat eesa pa oetal s Merko sasa. polofa eom fr voeraf spat kar obješeno, veade. — Zakaj pa oh*e*eao? — Ja vfraeal Gntt* dev i tihiso glaaosa. — Meni m tdi da to otroc! radi pooofi aleCeni Men! se zdi, da —•» 1\>dau zboriš NifcolaJevieV —» Je sjssva lapel rrtm, * kako a*j bt jo pa alokelV ■T^^_A^ 'S^^fei ^BSSB^SSSSBlI ^SBBBaVSSfeSr aSk ^^BBBBSBft^B^^^h. '^B^BBh ^^■^BaBB^SB^Sk^ ajm. — da iwja na sotH tjamkojaka ko«W-nefata v njtt novsod tekaje, «aots\ odsael tn kako spravi! postan vso ttraviaj^ Ko. pa« DOivf ja pomarti jut **■■* sar sjsjiaoasja. Taaa Ka\| sam va« swief ss? vsvassHv pona wza.o> •ajevic. ntovsvsn oivvvbi oibv masago ajsa cs* taH. ao kakor )at. AH ta MN ua^ratf ▼ Dlesik voda, 0» fft sjmHa« aH sjet To ari vvmao oeta asoroL ah ao vssjsjo samB ajns* flajaot ■•-..• .•••...-■ — Ke. — je sakasijal Utotarni sotmđnik. — o nftesih ničeear ne vem, Tam sta bo bea«ek la kladivoe. Mislim, ds> jih je treba umivati. Toda vi mi povejte, kako se skoba kaa»? Mi vette kaj o ten? — Kako bi no redei. ~ je aamfmraj to-vsrii KaprsUik. — To je kaj enostavBO kaia. Vsasao ae proto. . . — No, — Je sastokal Gnudev 1 tanko, — etijte, raje skubava korjo juho. Knhtnja Je tiho tn pravna kakor jrle^a-nHe 6e« dan Niti lettrkor ne vldil nOcjer. Ha nhi tapvKeoa, potaHjena febtla. na Madttirika potevjo. Jeeemki daa raxfriiija Com okao meiaaieo. Med polenom in ftebolo so ta6e trfletna Kat ja Sa Naprstnikrvva. ti« sta, kf spi ▼ kmbtaefi. OOta Naprstnik lupi s lepnim aoiioem kromptr. v ođejo ca> viti liaermmi soCradnik Gintdev pa sedi na stol« is dola korekture v bodo3 johi. — SUaal tem — pravi in ti zavije vrat ▼ odejo, — da to kokol najprej osknbe. potom pa kaha. In treba JI je odstraniti Kobsjr. -. Tto asMf Boris. lfikoiajevtt, — pri-pomsf tovaril lfaprstaik isrvrajo^ gnflobo h kromptija. — Mekir {■» riba. To a kuro naaa aW sknpaofa. Kora Ima pa nasprotao Ioarataa ja»raw — Toda ataoadil Jo boaf et — PoCakajta, taj Jo Io fiaa, to avtfa na vreio poiaeje. Najprej jo polrtflmo v ule loneek — Očka, — pravi KatJBte KaprsiTiikors.. — na stran mi je treba. — PoCaJtaj, s«j je ie fa«, t« priđe na vrsto poene je. — ĆitaJ sess pri nek#m nemAc«ai piaa-teljo (i«Mo v Leipsigv), praW Grntdev po-kaaljajo«,^ da Je treba otroka tak oj po. saditi na kahlieo, sicer nastopijo žalo^tnt posleđiee. CitaJ %etn. da . ♦ , Toda tišti hip saćne Kafjnla Kaprctni-kovm bridko lht«*L, ka)ti * kakor je pro-rokovsj n«mAki piaatelj — posledic« lazcu-de so faJoattie. Miafla je ara. Dn^a. Tn tretja. Katjute trdno api v kota v zabojo sa premof. Ka petrolejskom kuhalntka veselo poskakuje pokrovoek aa loaeo. Toda to veselje nima, odmevm. Vsi drugi so isJosiai. Gruzdev Borit Nikolajevfc s«oKi. Tovarili Kaprstoik sto# mračea aad kmhalnikom kakor nad prepadom. — Dvtgniva pokrov, — predlaga kon^no Gmwkrvt nav«H6ao motkrn. * Ki roogoCe, da bi s> ne bila kuhana. ~ Pmvim vmss, Bor« Nikolajevtf. da to a! osa. tomvee on. To jo petelte. Oneharili mmh trgm. Vida« to. pri*el j« so&ki. m si m podtakaĐi peteHam. Stran S ' »&EOVBN8K1 Iff AROtK »tttc>, 84. đeoenhrm 19» Stev. 294 Idejni nacrt novih prometnih žil — Preložitev ieleznic iz mestnega pemerifa, nove automobilske ceste Idejni nacrt novih prometnih žil v Ljubljani Ljubljana, fM. decembra Naravni razvoj Ljubljana ovirajo prtnl-▼sem železni*ke proge na. mestnem podroe-ju, zUisti na severni strani, kjer *o sicer dani najbolji pogoji za razširjonj*1 nu-st-a do Save. V naši javnosti so prišla v razina-vo ljubljanska prometna v prazan ja zl:>sti v sadnjem desetIvtju. ko se je tuđi pri nas tačel razvijati avtoniohilizem in ko smo z.a-fceli čedalje boJj čutiti. da so imge meMa postalo pretesne. Ne vemo v ko'ikšni nieri Be je bavila mestna oblina z re*itv;j<> Ijub-Ijanskejra pro-m-etnega vprosanja ter lue mo-remo reci. kak?,no st-ali.ščt" wv7.ciin nojvnžnejšn n črtov, osnova generalnega refralacijskejr-* načita. &e nam zdi prof. T. V urni kov Hl^jni nacrt novih prometnih žil. O tem nacrtu je javnost poučena le površno fer ne pozna nje-govejra bistva in značaja. Zato smo zaprosili gT- profesorja.. da je posebej ta n.**S, list rzdelai risho. ki v jrlavnih obrisih pona-zorja. njejrov veliki nacrt. OSNOVO MORA TVORITI LE REGULA- CUSK1 NACRT Prof. Vurnikovo delo. k? ga prikazujomo. nhajn, iz spoznan ja. da mora tvoriti osnovo sa reSevanje vseh vpraSanj ureditv« mesta kot razvijajoćega se organizma regulanjski nacrt, ki obse^.i ct'lotno ureditt v mrst-nejra organizma. Zr za zidanje hiše je po-trel>en dober nacrt, kaj Sele za urejevanj> im*ta. In ka kor navadno priđe do sprememb nacrta, preslan je niša sezHnna teprav je med postankom n:ičrta in njejrovim uresnl-čenjem ininilo \e l**to. tako so tuđi potrebno spreim-jnl** im-stnejra regulanjskejra nacrta. Prav za prav so >e tein bolj potrebne, saj re^ulacijski nacrt oi^eim program razvoja mesta za da!jšo ltodm'noM. Se tom več po-»ni-slokov jrk*!«* nacrta s>e pojavi, e> projektant ni mf-unal z vsemi razvojnima mož-nnstmi in 7.ilitpv.<\mi življenja. Zivljenjske razmere se neprestano spreminjajo in po njih so mora ravnati ludi rejrulacijski nturt mesta. Zato v mnojrih mestih svoje re«rn-'no'jViNe ni^rto spr^mi-njajo. o^inOf^no popravlja io vsakih 5 let. IMSTVO PRIMKKNEGA RE vpra.šanje v Ljublj-'ini. Ze sama zero 1 je j usna le$ra nam nredp:*u.^ dve crti za tranzitni promet. Prva je ob Savi. drujro so pa že ustanovite-]ji Erfiionc i zacrtali od jujra proti severu. in sic-er med — Saj je vseeno. pa naj bo petelin. V tem ftaeu bi se sknhal tuđi slort. Dvignit« pokrov, da pogledava. — Čemu bi ga dvigal? Ve*. duh ti ide. Qaj 8em vam že rekel. da so »e krila skuhala, nogre pa sploh Se ne. Vrag ve kakSne noge BO tO. . • . Vendar pa dvign« pokrov in dva para oči ogledujeta ▼ pari vsebino Ione«. Literarni sotrudnik Gruzdev je vzel očab in gleda zelo pozorno. __ Kaj je pa tole? — Pokaže 8 svtnčnikom na kepo služe. — Kaj bi moglo to biti. kaj mislite? — Jaz ne mislim, temveč vem. da je to tnojnica, — odgovori tovariš Naprfctnik mračno. — Kaj? — Znojnica vam pravim. Daje se xa okus. čudno, literarni fclovek. mnogo ste čitali pa vpra *ujet« kaj takecra. — So. dobro, recimo, da je res. Kaj je pa tole? — KakSen tole? - — Tole tu. kar plava ob strani t brada-vicami. — To bo mpiiila, krilo. Vrag ved!. Toino določiti je t«žko. — Toda za kaj pa ta juha tako čudno difti? Kaj je- pa tole? Makaron? — Lk.* irin- čnikom p^teirne iz loncn nekaj doljeg'a in spoizkeg^a. podobnetra crvu. — Ah. Boris Nikolajevič. Boris Nikola-jevič. — pravi Naprstnik obupnno — Literarni človek ste. mnogo st€ Čitali nn Čreva me pa'niste opozorili. Na mehur ste mielili. na čreva. ki po mnogo važnej$a. ste pa po-zabili. In jaz sem kuha! s 6;evi. To je črevo. Molk je Tju«tfl kuhinjo z mTakom. — Govore in e«lo pisejo. — račenjn Gru«-dev Boris Nikolaievi5. — o vtogri žene v sovjetski izfrmdnji. Pilotka. ladnižnica — to j? enostavno. letati mih vsak. LetatL . . — Počakajt«». ne žurite »e. — upovarja to' vnriS Naprstnik. Toda literarni sotindnik nooe Caka ti. — Letati. to je malenkost. . . — OCka. — inklfte naenkrat Katjuša Na-prstnikova T? zaboja ra preroog. — na malo. . . — Počakaj. ne Suri se, ugovarja tovaril Naprstnik. — Cital sem pri nekem nem^kea ptsate-Iju. — pravi Boris N^ikolajeTtft. — dm je treba otroke t&koj preljati na stran, be pro-sijo. »icer nastopijo ialostne posleđioe. Toda. zdaj je 2e prepozno. Katjnta Na-prstnikova je doiakala ialoatne poaleđice ili sđaj bridko joče. Kiržnikom 'h» ^rajskim l.rilv>ni. Prometna Crta v smeri Save se je v stiirih ta>ili pri-bližiila do (Jolovca in Šteenskega hriha. kjer je zdaj e^sta iz Do>>r«nj ^ko/.i ^TŠko v St. Vid. \ / pored no 7. njo >a piexl dobiiuii ?0 leti položiH železnieo t«- tako z;ičrt.iJi že-lezniško crto v ^meri 0*] Zidanoga mosta proti fJorc-njski. Daixlanes. ko so najuirod-nejši pokoji za razvoj mesta na severni strani, je v interesu mesta. da se prometna Crta pre>makne čim halj proti s^veru. in sicer na prvo stopnjo. ki jo je Sava zarežala v ravnino l^jubljanf-kega polja. kakor kaže slika. "0 tem nacrtu stoji glavni kolodvor prilV.ižTio v isti rardaljt ml m*»?^nojra srenona stala kot straža r moo se v Tijf'tn nstavljaU' vse karavnne 7 vozovi in jezdeei in potovale s-kozi &redi>č-e. nikako" pa ni već dandanas, ko se je razvll av*o-mo4*ilski pro-met. 7.P. ko so poimali trža-^ko f*»]*»7niško prodro, »e je ta prometna ?rta premnknHa proti zaho»hi. darnlanes bi jo pa. bilo treba premakniti. to p*1 pravi pre!of.iti ^f.ifk7T>if.o v dolino med Rožnikom in Po'ho-^rajske srife. KmaJu r«1 ^ P^^1 tndi ?i priklju-e>k m+Rtn n.i por»o?ip Oolovca. Tedij bo k?7nlo da erjn in ravije proti Podli-posrlavu rn potem sko/i kratak predor riroti Sm^TJu. Slika n*«n kr»«*» d.i bi crlnvTia prnen fteirala tako ^rtl^? «^o Save. di h? r*» kamni-5l-r» pro*?« mif^ntN od nV n?» .Te?Vi Vr^pi-*V*» nro^r* bi *** r^rejv^ ^ «r^vTiP prs** t*Va nri TtrP»ov^>? 7^ trz\i4kn pt-o^o bi bil notreh^n krtt«»V nnvioT dpo o*1 Vi(H. Di bi srlnvpe cesie 1*t*ik« krr^sl** fe-tP7nir4> brer vn^krb ovir. hi hrlo fr*^r\ f*»-Wivr*> r»r» tr#»b kT^jih nosriobiti. in *ic-#»r nj*»-r»o k^">i^p j>ri ft!. Vidu doiprnskr. prodro nri rnAm*»n nf*r^rm irt od^pr* fci ^rti oH H^vdp iitocp *v 5rl«Ti»pwn kolodvom KAKO BT BIL ITR.EJKV PESTST PROMET 7** hitri y»vtoTOobn*VT prom+f dandane^ 2T!*ri4* r»o*ebo#» r+*t«. avtrv^trade. po svetu. Te ce*tt> p^ nikjer ne drle nkrm ns^lja. fcpr pe^^ «hi*iio samo hitreimi tranritn^mn promMti. <5pT#da no 1» rre**n* tw\\ t n&~ seTii hi ^irer po tako ivanin kp^tnih ce-stsih. Tt|wn*iw renta Je «. pr. Cel avtottr*^ (a^rtane z debelo po4no Crto. nor© ispadne ceste x dvema tankima crtama, sedasje ix-padne cesto, Ju bi bik po tem nacrtu od-pravljene, so pa označene s tanjšimi čr taru L Glavno krržišče, odnosno razvodnica avto-strad in ieleznic je med Savo, St. Vidom in mestom. Ob Savi drži avto&trada proti Trstu, pri Brezovici se odcepi druga avto-mobilska cesta proti Dolenjski, pri Tomislju je pa ropet razvodnica dveh avtostrad: ena drži proti Ko^evju in Sušaku, druga pa proti Novemu mestu in Zagrebu. Za risa ne avtostrade z ieleznico oklepajo maJvsima-len in idealen teritorij za neoviran razvoj Ljubljane. To se pravi, da se mesto ne more širiti naprej onkraj njih v nobeni »meri; zeleznice in avtostrade leže na meji na-ravnega mestnega razvoja. Na severu ob Savi. na jugu ob Barju. o>b zahinlu in vzhodu pa ob hribih. V smeri jug—sever bi bila najdaJjša crta tegra teritorija 13.5 km dolga. v smeri jt.'vhod—vzhod pa 14.5 km. KAJ ZAGOVARJA TO ZAMISEL Ta zami^el uredit ve prou^eta v Ljubljani im* razeii svoje glavne dobre struu;. du omogoća neovirau razvoj mesta. še mnoge druge prediio^ti. l*redv»eui uc suieiuu pie-ziieti. ua Li po nji n« trpel obstojeći red v sedaiij'h pimmtnih razmerah in vse ob-stojtče žt.'lezniškt; trase bi lahko porabili za glavne in izpadne cn}e uresnieenj** Po njegovem mmnju je to samo komtpt osnovne zamisli. tCHla takšen. da bi po lijeni lahko nadaljt vali zat*eto delo. Sele. ko bi bi I zacrtani koncept konC-no ustaljen, bi lahko prešli v po^lrobnosii k razdelifvi mesrnega teritorija z:i njegovo izrabo. lk>loeili bi četrti 7.a industrijo, trgovino in -stanovanja. Sa zadnje bi ^le prišln na vrsto olepšovalni dela ki jih imenujejo pri nas regulaeijrv mesta Velika prednost tega nafrta je. da se rm'Strm sr^lišCe Inhko '/Ho poveća ter da je glavni kolodvor organsko povezan z mestnim teritorijem. Ve-!ikegi pomen-i je tmli. da l>i zarasli novega c^tnecra s;stoma dnih (^i=t-ih in po njih na avto*fmdnh. Skozi st.'nov:in;ske četrti bi n;imref ne dr/nJe trnn/itne eest-e in bi bili v njih le tako rvnne st.inovnnjske ceste, ko-likor bi jih pnč bi!o tr-rbn. Mesto bi tn^o piid<>l»ilo rnnoLvo prostora 7 opušeVnimi ^e-stn.mi Po tem načinu r^gulirina mfpt.i ima-jo pov*em mirne in zrnrne st.0T»ovnn;ske *"e-trti. Stanovnnjski ^loki sn mrdelj^ni z 7.e-Wi?mi potmi. V«!.ak'i hiš;i je dosropna 7 vozovi |-o ozki ep>ti. ki s» koTi<"« 7 znirnto. 1 ^. pr\ f-e? vrt iz parkn. Pos^mrrn«* meptne potrti *o povp-zine mod ut-ltoi (Vhili «0 med n.rmi tranzitne re^e po potrh. ki *\tt*' sko/i par';e in skozi podhode pod rfstnmi Otroci ter pedci sploh tako lahko prebo-en je še dnihlanes v velJMvi r Ljubljani. w* je prežive! v zabodni Evropi že prri Ulio. kjer jo. pač pa bi •« niornlo znatno nz^riti. Trndo Iranske uprave bi bilo treb:i koncentrirati n,» Muzojskem tr^ni ter trjr 7-aridati po posebDem resrulncijske- uC-p na pristojnih mrstih. Piistolovski đecember L,-,oljanski astrolog o vplivu zvezd v decembru na člo- veka Ljubljana, -4. o družine, ki n« bi brepenela po svoji hi.Mci na kole*ih. To j> namreč najnovejSa mcnla, ki ji obetiijo prihodnjo pomlad in poleti relik u?pe»h. Mišica na koh-sih se priklopi avto-mobilu in družina se ost zaljubili v te hiSice. Vr tovarni jih komaj sproti izdelujejo in ravnatelj znane avtomohil^ke tovarne 0*-nernl Motors je izjnvil. da ho novo Ifrto rekordno za američke automobilske tvornice PrrHlalo se bo namreč najmanj 6,0f0.000 novih avtomohilov. Tu
  • u?enjak* ali »znanstvenike pri vprašanu. kako naj sj razlagamo baja nieo, navadno t=komigne z ramen|, pogleda vsevedno v nebo in vrže v van preziri;ivo besedieo »magnejzem! i, kakor bi b;.]a stvar poix>l(noma ja&na in dognana ter b; na nj ci ne bilo prav nič težko umi.'iivega. Ne vpra-žuj*te pa dalje, drucjače boste vedelj še manj, ker bo znanstvenik go*ovo priOel razla.;ati na do!go in široko tako učeno, da ea ne l»o razumel nihee in najbrž tuđi sam ne. Bajaniea ie pač že med onuni pojavi, ki jih z doeedanjo šoUko modro-Mjo že ni«>nio mogli razložiti. Se vedno ugibamo, odkod nje»na moć, da pokaže vodo alj rudo. In tuđi, kateroikolj kov.no hoćete alj j>a v&ako dru^o anov. V rokah barona Codeliija ie. pa iako obeutljiva. da pokaže tud žival |n wako živo biLje ter seveda tuđi člove-ka, ražen te*_:a pa >e pove, ALI JE BlOšKEGA ALI 2ENSKEGA SPOLA. V vsej silno stari in tudj obalnu moderni lii t era turi pa do diina.Mi ejja dne te 'ajs'-iio^tj bajan-ce. Še ntcK> zabeležene 11.1k.jer. aiuojjjo kar varu dane* jx>veiuo. je ćudi za »irokovno zn;u no.-t po po Ju u ma m;>o, a prav we je do^na-nj© g. Antona barona Codeliijar. Baron Codelli n\ novimec v pri rodo«? lov; u. eaj Ik> kniaiu obha.al ie 40U\jiioo eAOjega prvega izuma in prveiza j^atetua. obhaja pa tuđi že iJOie.niro svojega patenta za izum brezinim vodijivetza toi'peua. £a ta izum pa teda.; praktična tehnika ie nj biia žrtva, sa] je tak torpedo pr.^ei na vrsto ^koraj sele t '2ii iot jfozneje, pao e»o Ula pa pri izumu ne ka era /lubanja brezžiune telegrafije, ki je tedaj h,,Sa seveda sele v [»ovojiti .n jih ie vjl-ikor^;ila berlin&ka tvrdka Teieiunktii. Da ,e pa .a ria-^ rojak z gradu luroa ob L^ubljaui-Ci že t- liA)vb gradit bre,ti..one tele^. at.tke pu^laje v l'uL.u. Šibeniku in Kotoru, uaii av-no*li i»ač ©e n, ^nano, že niaiiij i>a. du ]e »as baro»» CodeJi bre/žjono zvezai uem^ke koio-Jiije v Afrikj in A/^iji se pred vo_;iio z .Nemci-jo. Ae lx>lj se l*>4e zaaid.'ii dejfstvu, da j© baron Codelii tuđi med izumitelj- telev.zije, ka>kor pravimo gledanju v dal javo ozdroma prenašan:u živih t>ik na daljavo & [tomoč'o radia. Za &vo e i/unie Jita pai> nas baron to~ l.ko pateutov, da jih ne more preštetj na paumt. Izumi;elj, ići 'ako globoko gleda v ćtkrivnosli |>r;nxie. najn bo gotovo najlaž^e razloži! hicstvo za nui^K-no naiaurane bajani-ce, čepr^v i>e z njo ^ča sele neka- lel. Ko }e na Bokalcah opazoval moza z bajameo, je tuđi csiun poi/*ku-s;l in daaea pe ž-e tauco re-koč igra z ojo ier odkr.va vedno uove uje-ne nioii. KAKO JE BILO N*A POLZ^vEM •mo sicer že opijali, ve-ndur pa ^pei tia kratko tK^nov.nio, da je bi»i baron Codeiiii »edai p*-vic prt ^v. buhu in na Potževem. V grmu st je od'omii {>roino veo, ji 0K>muk»l tetje jn odkreimil t n.,e royovilo. Prej *o mislili, da mora l>i«ri ba.anica itz Ivarine, ki je dober prevodnLk eiekirke, vendar je pa po izku^njah naie^a carovmka ix>|>olnoiiia v-seono, če je ro<;oviia .% 6uhe^a ali tvežega le«a. iz te ali one kovine, al; yi rib enega, sr^vno je i«, da robovi 10 držimo tako, da je n.ena pro?jriowit v^b i a? napeta ,m *e rogo vrla lahiko zavije ali »>pro 11 gor m spei dol. &{K>m;n,a.e če niorda Se. kako je baron Codelli na Polževem na«jlo naial \<>d površino ikrilo iiio vode ter jO zar»ledoval jh> ne-preijlednem s»vetu in skoz= yo/d okoli 1 km daleČ. dokjer pa bajAni-ca ni prjpel.ai-a do naravnesra vodnjaka v gozdu. Vodnjak je dokazova.. da ;e voda tud, povsod tam kjer je pre po'.va7al! Hude težavp e pa ban^ika uprava imela onkrai Bleda MLD 2IR0VMCD IN LESCAMI na prostoru, pripravlienem za l^raa.e golfa. Vode ni bilo n.kier in prošli so barona Oo-delH a. na poiz^kusj z bajan'i-o Tam so nam reč že kopali 1'2 do 13 m uloix>ko in ker ni bilo up»j>eha. eo obupaji ter se naj>ot«led spom n/li na ba-anjro Baronova rouovilica ,e pri ho|- [>o velikim patniku kmalu od^ko**;la navzsor naio oa &* na šttrih krajih l'oka-zata |e tor«»i da e v i?lohin t«kri:ih pet "tudenr^v ko < r*»' n- ni'*> rn Sp ne vidni RTud*»r*»c na najpr^^ra^n** S**m nrosto ru in baron ^odelii »e dotoci H« mora bi ti voda v globini 11 do 1? m. Ko *o kopali. je bilo v globin, 11.70 m toliko vod#. da *o m morali pomagati « £rpalta> ker drugare zaradi vođe niao mogli delati dalj«. Najdeni studenec je tako mo&UL da ao lahko napravili vodovotL Zavarovainica Ijubilanfikih mtoih de-lavcev ima NA P06AVCU FBI OTOCAH prijazno letovišče, toda vode je bak> v vodovodu premalo. Okrevali&e brez dobre p-.tne vode — neraogoče! Delavci so kopali in ko-paii. toda vode nikjer. Spet je pomagala ba* ronova bajaniea in pokax*l« nner žile. Ševe-da nasprotno, kakor ©o kopali. UbogaU »o in na tanko v globini, ki jo je prej določiJ gospod baron, se je v ikwriq odprla za. do-ber prst debela luknjica. ii nje je pa vrela voda. da ima Posavec eedaj najboK^e vode če* mera Toliko, da je ljubljajwki mes-ini delavci in njih gosti e ne popije jo niGcdar! 2elezroi£arBka nabavijaJna zadruga ai gori V PABADI2U POD MARTULJKOM UFtvarja Ml adi neki dom kralja Aleksandra. Kraeen prostor, toda vei doma%inj eo sj bili edini, da tam lahko zavrtaž luknjo akozi eveft, a do vode ne priđeš. Rogovi kiča v rokah barona Code&ja je pa v globjnah tega breaupnega sveta odkrila kar dve žiii vode. V bližinj poslopia je go»pod baron navedel, da Čuti vodo v globim kakih 17 m Pri kopanju se je 17.50 m globoko res pokazala vo da. a ko eo kopali dalje, se je voda epet izgubila. Po deževju je pa voda tuđi v man ši globini epet prjvrela v vel-iki množini. Baroci Cadellj meni, da eo, ko »o ko[>alj globl.e. prevrali neprepuetni fl'ioj in t-ako vod; napravili odtok v globino. Vos svet tam je nam-rec naplavljen in zeio neugoden za staine vodne žile. TUĐI V ŠT. JURU OB JT2N1 2EL. ©e je zadnji pel.aJ baron Codelli ;«kat vodo za prepoirebni vx>dovod. Veseli ga da e ©j>oznal ta lepn kraj tivoie domovine, eeprav že pozna Japan in K;mo ter kraje okrog Indije in centralno Afri-ko. kjer je postav^ pr ve radio-po^ta;e že pred vojno Visoko gon na hrjbu nad St. Jurijem je zaeutil voJo. toda v velik, glob.ni. S svo/inu tipremljeval-cj, obWn»=kimi možmi in banovinskim- Uiže njer-i. je *el po žiL- da'eč po hnbu na^dot v dolino prav do poioika. In prebredel je poiok in alodjd v globini skrit; žili vode on-kra> potoka precei daleč, nato pa spet nazai čez potok ter nai>os!ed prUel do etudeneka-OK^vidnega dokaza, da je iudi zgoraj v hribu voda. ZA PREMOGOM Tuđi prj iskanju premoga ie rmel baron Codelli z hajanico uspeh. Vod^fvo Zd uženih pajnrnic Vevfe, Med vode. (ioričaue ie bilo preverjeno, da nad gradom na Goričanah mora b;tr; ž;ia premota Napro^ili *o barona CodeLhija in bajaniea je ree* utrotovija dve žili v giobjni 7 ru. Prj kopanju &o našli med ilovico kose premoga. ki eo med njo za sli od glnvne žile Pelavec ie nature^ pre-nizko kopaj in "e žilo zgreSji? Ob dežev^u nir*) niouii nadaljevati s kopan;em. ker \e v rov vdr'.a voda. V veieh teh i>rimea*:h je bilo treba p^^ati veoje množine vode in premoga. zato se j>a b;vainca tako moćno giblje, da io e treba ćelo /adrževati. k^r v rakiih obt'utljivega človeka da znamenje že pr ka|>l i žive vode ali rnohioi e*rvari, ki ;o išcemo Seveda 2 ba-anico odkrijemo labko tuđi zaklad. če ie Uim spioh zakopano zlato al; srebro. I'ri nkanju pa vedno moramo »imiti vee nv.wli na predmet, ki eto6t duha goveda iskalca kmalu utrud; in upeha* da e>e mu pSaj se tuđi v sob^ lahko prepričava. Naj-prej pošciva, kje i« kaj železa »podaj<. Pod baronovo delavno «>bo ie namreč enako ve-Hika grajtska kuhinja. Baron ie pritisni 1 komolca ob «« m držal bajanico vodoravno pred^e. Ze z najx>l za-prtini i ovmi eto|*a po ©obi. Napetost ^e niu odraza z vseh mjšic obraza in z nabrakiHh žil na ^encih in čeiu. Ob dnigi etemj baiani-ra poskoči, čez dva koraka se pa t^pet spusti v vodoravno leiZO. Korak na levo, korak na desno, naprei i« nazaj — bajanioa pa oa- tanko kaže KAKO DALB^ SKGA 2BLEZ0 >^tedjUvj(k ]e ^ix>daj* sem deal 'Ja, ja, gotovo'. je malo izmučano pritr-dj! baron. >Na kaj na i pa »edaj mietrm? Medi menda ni doli. neikaj pa morda vendar«-In haron je šel dalje protj oknu. Ie sem in tja mnnraoč; »Mesing, rumena kovina, rumena . «, in ob drugem oknu do kota. §e->le tu ie ba anjca nakofcflco strepetala nanrr«or in korak dale *pet poniigala taiko nekako neodlofno Monda ii nekai ni všei. da «| ne u pa pokazati ©voje enersfije »Vraga, ka- |e pa to?c se začudi baron in »topa ApeA dalje rok<&* >Bom nozneje u«ot ohmil proti rtdu- kj#r ie pr©j prife] #vo^ obhod. 2e pri drugem ko raku Ka;an*ca od«koft; tako moino navzeor da «*» m odlomi !era v«;fea praw r>H raVi Spet Vorak «*«?m in t*a. kakor p«£ kale ba an-va h Vratu pa tud: t roka mi haron medi »tienemu namicavnnju, naposled pa rmaje z glavo; >To }e flkora] semogofe* da bi bila v kuhinji medenina^a *tw takep obs«ga. Cez 30 cm v premeru, kaj }e neki to? Wo» pr©j poglejTa, kai j« tam ▼ kotu prt okani. tjer se iibica pr«j ni mogla odkjfcfc. Kovina je gotovo, torej SREBRO, SRBBio...« Prav v kotu je rogovi lica odfreteJa oavxgor, na leri in desni pa je bila «pet lakoj mirn«. Toda tam. kjer «e prej ni mogla odto&Mi. •% tuđi sedaj ne da preprifcati, da bi bilo »rebro, kakor se prej ni mogla odločHl u me-denino. Malo eicer pomigava. iato pa baron ug ba- »Baker, baker. . •< Se vedno je trdo-vratna: »Kako pak, najbri lete na kupu razfcdne kovine in tuđi malo utrujen «em ie. Pojdiva doii pogledat!« Gospodar je ie naglo toc premeril, k-e je bajaniea pr©j kazala, |n šla 6va. V kuhinji nieo va>eai go-ftpodovih obiskov, ^e manj pa, da bi fetikal po omarah. »Tam-le je štedlfaiik, da. kakor tem gori ugotovil. Kaj imate pa tukaj-le v omari? Saj vendar nimate mesinga notri?< Zaradi tako nenadne prejekave začuđena kuharica je oa-niah odprla obe kri«U vrat na stežaj: »Kaj-pak. kotlifek je tamte gori U Žare«, velik kotjaeek za ^tepanje >ajc. svelaL kakar son-ce visj prav v kotu nad skladovnicsuni por-calana Nataako iam. kjer ie bajaniea pokazala me»iute jx>Fiode. Ko ^va bila npei zgotraj v tobj, oni je baron razloži], da bi S rOttlUSOM BA DOU>CITBV 06S i|o tdfco, kar je v kubi^ vm dan več M* «, ki bo^o B«f>r««taiM> teo m »Ja- Etep^ rHnmt »e poare^l. bm Je aoba prvj prmana tn U oaeba t ftjej miiBO *o% aJ| **«. Kar •e pa bajasiea nafn-vtfe iapiiC kar na peih, ki ma lenartfa ai «© greta pn paH. Ne moHte bi ae tvdi ne, te bi btl pes epodaj t kuhinji in popotaonia ruj in prvhi pc, hJsL 2avaU aii oseb« tore« ni treba videM niti vedeti, kdo je. ari je matika al| maSek. th pt pee ah' psića. Bajaniea od-gorori na Tprafeiije, ali }e eamec al| aami-ea. prav tako pa tuđi pritrdi, Se nvia|( koncentriramo na pravo vreto živ aii. Da, «e hi uKiađi ropot in ■rrbanje pod podom, nam ba-janica isda miiko. aamea ali ea-mico, ali naa pa obraduje i odkritjem podgane. Menda bi bila pa bajaniea v prav budi zadregi nad mišjim gnezdom! H$nemu gospođarju ni vei treba vsak večer pregledati kleM, 5e se vanjo ni ekrji tat, e*i mu ga ba^anK* pokale akozi najdebeilej* Ie oboke- Noćnim fuvajem ne bo treba već od pirati bank. ker bodo TATOVE UGOTAVLJAU iz igornjih nadotropij. Direktor banke bo pa xaklel> ko mu bajanira več nadstropi*j nad tresorjem ne bo već pomigala na zlato.. • Kar se zlata tiče. rajpsem moge] postreiH gospodu baronu, ko me je povabi-l, nai vr-lem na tla kakrSenkoli nove«. >Jaz grem ven, vi pa vrzite na tla dinar aH kovala* nož ali kar hotele, nato pa »tvar epet takoj pobertfe! Ko ee vrnem. vam s bajanuco poven*. KJE JE STVAR LE&ALA Ko je bit čarovnik onkraj hodn-ika v eobi po]eg salona, eem poloz.il kovanec za 10 Din na Ua. Se predno je mnilo pol eekunde je biJ kovaf epet v žepu Bajanica ie bita ie trudna, vendar e pa kmalu pokazala za dlan velik prodor na bieh; >Tukai-le je le-žal nover za 10 [>in. a težko je alo z doio-čitvi^) kovine, sai ve^te. da skoraj ni mogo-Ce pogodit pravega denarja, fe mi«bj kon-centrjrate na eno eamo kov"«©* Bopme, to ie pa viSek coprnije, ?e zna ba janjca odkri-t{ relo tajnoM uHine na^ih kovancev! Dra«?i ?4(«r*K pehaimo •« tem da ne priđe po nas •un vrag aki bir.č! Kaj pravi zdravnik o naših vajencih Glavne ugoto Itve iz referata dr. Trtnika za veliko anketo o vajenskem vpraianju izubijana, ^4. dei-ema'i. Po praznik h bo ve*ika auketa o vajen- t*KcU*i , ^.---j^-ijU pil Uiui. oUuKjViijaA. SO pii^itiVj^.« i*<\ kaj ±>i-l*K.*j ^cUiiHl.VC lUlCifete, ivi jao.iii uuUiju 4čt.\j ^.nuiiiV vp.^ied v tirt- i>o ssuLijaiiiu du'uKLUi'u. uu i.Cj piilliii po-Siieničuiiu a^i^toviLve zu.avaiAd dr. A. TrtaiKa iz lijeguveg^a reterata. Pri vajen&Keiii vpia^joiju jo treba pred-vseiu u^aLcVdL, ua gre x*x miaUAiio, ki mola *- aoui puoc^'vcve ^e*o uapoiuu \xbo iu ne, kako vpava naaj delo. Preiskava o razvoju vajeucev med njihovo učno dobo bu naj opravljali fizi-katni, odnosno šolski zdravmki, ki oprav-ljajo že kontrok) nad vajenci v obrtno na-daljevalnih Solah. Vajenci piačujejo pri-spevke v Solski zdravstveni fond, od če-sar pa doslej nišo imeU 6e oobene koristi. Dosedanji pregledi ao bili ponianjkljivi. Za preglede vajencev so se izkazali kot najprimernejdi forrnuiarji z&grebftkega fi-zikata, odnosno zdravstveni list za vajen-ce. V njeni 90 zabeleieni vai potrebni po-datki glede vajenčevega stanovanja, nje-govega, dela. in prejšnjlh bolezni. Formular obsega rubriko sa sistematični pregled vajenca po posameznih org^anih, vlanko, težo, obseg prai itd. Ti podatki se zapisuje-jo med vso vajenako dobo po eukrat na ie-to. Potrebni bi bili tuđi sistematični rent-genski pregledi, vsaj prvo leto. Pri obole-njih vajencev, ki ižčejo pomoći pri zd ravni-kih OUZD, naj bi zdravniki zapisovali vsa-kokratna trajajoča obolenja na poseben list, ki bi ga vajenec v obliki legitimacije imel pri sebi in ga pokaza! vselej pri pre-gledih svojemu iolskemu sdravniku. Tako zbraru podatki bi bili res »ane&ljivi in bi nudili natančen pregled zdravstvenega stanja vajencev. Ti sistematični pregledi ter stalna evidenca bi vplivali tuđi vzgojnona mlađega človeka, da bi znal se poznejc ce-niti redno zdravniske letne preglede. V VSEJ DRŽAVI 72-S2S VAJlCNCEV Ttečnega atevila. koliko je vajencev v državi, ne moremo navesti, sodimo pa, da jih je bilo lani 72.523, in sicer 59.747 vajencev in 12.776 vajenk. Najve* valencev je v oblačilni strokt in a^cer 1240« (17.11%). V tej atrokt Imajo većino va-jenke. Pri naSem OUZD Je bil*-* od 1. 1929 do 1935 pregledanih 23.566 vajencev. Lani jih je bil n. pr. 3411. Največ jih je b*lo pregledanih leta 1930, in sicer 4512. Pri teh preiskavah je bilo ugotovljeno. da približno 2% vajencev ni sposobnih sa svoj poklič, bodisi, da 00 bili bolni, bodiai. da ie nišo đoseprK i>rimernefra fiziCnepra rajsvo-1a. fttevilo vajencev je padio pri nas v dobi najostreW krize nasilje na 2612. sdaj pa zopet naraJt^a. USTANOVITE POKUfNB POSVETOVALNICK Pr! prvih pr«r1«dU» valencev ptedfaem poeTHIamo pokllcne poavetovmlnftce. ki so se fzkastle v napredne^JKh drrmvah selo Vor*stn# Ta ftnstittieHa j># pomemhBa tildi sarao malo časa za obed. Izkazalo se je, da opoidne navadno ne jedo drugega, kakor suh kruh. Iz tega je razvidno kako vei.k pomen imajo vajenski domovi, kjer vajenci prejemajo dobro hrano in 30 pod dobrim nadzorstvom. SploSno zdravstveno stanje vajencev pri nas ni povoljno, kolikor lahko ugotovimo po pregJedih pri okroznem uradu. Vajenci so zaostali v teleanem razvoju sa dijaki iste starosti. Med njimi ^^e najveć primerov slabokrvnosti, zlaati v oblačilnih strokah. To si razlagamo s tem, da se za pokliče oblačiino stroke odločajo navadno šibkej-§i, ražen tega pa so med delom pogosto v po prostornini pretesnih in slabo zraćcn:h delavn:cah. Zato bi bila za vajence obla-cilnih strok zelo potrebna telovadba. Obo-lenj na pijučih ter dihalnih orgranih sploh je najveS med vajenci pekovske. mizarske, kovinarske in k^mnoseške obrti. Tuberkuloza ni pogostn. kpr se v puborteti navadno ne kaže. temveč sele pozneie ZELO POTREBNI 17KKEPI Za z^ljsanje zdravstvenih razmer vajencev bi bili potrebni naslednji ukrepi: Meatni solski zdravniki naj bi opravljali pregled in kontrolo nad vajenci, kakor je to uredila zagrrebSka obeina. Vsak vajenec naj bi imel svoj »dravstveni list, ki bi vse-boval vse potrebne zdravstvene podatke. Vs« vajence naj bi pregledovali vsako leto sistematično. Strogo bi bilo treba Irva-jati obrtni zakon glede na delovni Čas in splo&Đo razjiiere v delavnici. Kontrolo nad dAlavnicami naj bi upravljali fizikatni zdravniki Vajenci bi naj imeli na leto po stiri tedne dopusta tn naj bi se revnejSim omopočilo bivanje v pocitniskih kolonijah. Pođpirnti bi bilo treba stremljenje javnih in zasebnih ustanov za vzd'-ževanje vaj«n-skih domov. Mladini se na.1 dovoli ter orno ppoči tek»va<1iti in govU primiren sport. Obrtno nadali^valno SoTstvo. kl mora ekr-b**ti rszen strokovn« izcbraab« tuđi za »irav^tv^Tjo vaaepoto. s« mora razviti tako, <1« b iole rtontorjnp vsem va^encem. Po-uk b! n* smel tralat* ob neorvetov«iTiVfi v V5«h v^V*i;h <**n-trih, pred vsem v Ljubljani in Mariboru. Slovenci v Ameriki V New York« je bila ihvI.ivtvo ohgoj^na na še*t mee^cev ječe znana Fraoči&ka Tav-čar. o kateri se je tuđi pri na* mnogo pisalo in epovoril©. Pred leti je naunreč vrbu-dila med Slov«noi ▼ Ameriki veliko posor-noct t svojo Ujavo. da ji je v Tlireki Bistrici umri stric Vatentt«. lastnik tovame maJcaronov ta ji mpnaUT ve« milijonov. Od-potovala Je v Jn?o*1avi)o in se vHSkrat vozila 0*1 m«jo ▼ TuHjo JaffOftTovensk« oMMttf so postale na n}o porome m to Jr> smatrafe ot.na v Kslifornijo kjer Je noftaređPa ve^ ft«»kov pofr*»i }w na r«Hiina fibeoletia V Mla. It^r J^ non"r#vi;i)» potnt list in rv^ir*e1» 9 nYm> v Atn#rrVo 0 ivotih floT/devnib mfTJjonih pravi da jih je poirla "h*Ht^n#V« vofna. V T*riT~+i*m*ft*mii m» V ▼ mA***kyi irmrfno *^»*«^^f?t T»n»v Piw*#t nf»r W 1*t ro$#n FVTv > omđcm «nri JaAe« R—iar, sUr ttki. Lcpa božićnica ▼ rodankem revirfa Zagorje« 21. decetuUra Z marljivo^)0 in vztrajnostjo ter požrtvo-valiHUtyp brez prjmere, «ta Društvo za var-•rw> oirok iB Kolo ju gonio venskih ^ester skoči v»e leto pripravljala lepo božifcno pre-eenečetLje vellkemu ftrevilu najb«dne}&.h n»-sega revirja. V nedeljo ie bila dvorana So-kolskega doma pretežna za \«o ni nož* 00 otrok, beteiuih ienic in drugega ob^jnstva, ki ie tuđi galerijo oapolnilo do zadnjega ko-ticka. Tia na miže pred gledali&kitn odrom eo uha ali evetii pogledi, v katerih je tre-petalo veselo prica»k.ovai»^. Tam je malo na desni sirani 177 parov oovji. trpežnih ćev-Ijev, na levi pa toplo ijnvsko blago z* 225 potrebnih teJeec. da ne bodo pre/ebala. Zbrano oWins4vo je uvodotiia nagovoril rasluini predeedniJt DruStva za varetvo otrok učitelj g. Lojze Kolenc. PardravU ,e nieU drugimi xa«copnika Unije za zalilo dece učitelja R- Vo)ka Jagodi&a iz Ljubljane, zdrav nlka dr. Toma Žarni ka, za^topnika TPL), gremija trgovcev, upravi,ei ja topli^ke &ok in vse občiiMstvo. Poudaril ie, da vt»eh fttevilnili e»iromakov paČ ne bo mogoče obdariti, na vrsto pa bodo priMi gotovo najpotrebuejfci il koncu «e je zahvajil TPD. ki je nakazala 5000 IHn. oblini Zagorje is. prk|>evak 4(KK) Din m ban&ki upravi za 3000 l>.n- TomtH>ia je vrgla 5G00 Din, dtevni novčič 1815 Din. a članski pr»pevki ckrog-lo 8(X) Dtn. Stroaki za iev^e eo rnaSali okrog 20 t*of. V imenu Kola jugoslcv. eester je iiareikla zahvalo \sem darovajcem deLavna pred^ed-nica ga Franja Bjaži^^a Potom je u»j»^k Unije g. Jagodic pokaza! na zgledno karitativno dolo omeajenih dveh druatev, ki pre magujeta vee težave in gre«ta preko ve»eh o\-vr io kj labko elužita v^eni za »vetel zuleil. Govoril je Se blagajnik Društva za varavo otrok g. Franc Sober. Sledile >*o deiklamari-je ufencev in u?enk ter prigodna igrica A. Adamiča >Me;odkova lK>ži^na rKWi v reiiji ge M. Adam; će ve, k- je oix>i nstvo jrlor>oko ganila. Po zahvalj ucenra :opli5»ke ^le, je topH^ci pe*vT»k.i zbor pod vodstvom g. Ivana Culota za|>el dve boz:(*i\\ peaiuici un državno h.mno, nakar ie jedila razviel lev oev-ljev in blaga. Vsak obdaru-van^c je m-iuo te-g^ pre al Že vrećico peciva in tojvl č,ij. i otemi pa eo prišle stare ženice, 90 po Me vjlu. Od KJS eo preele bolifni pribo-ljScic po pol k<» masti, dva kg mo>ke. I k<: i^ladikor-ja. cikorijo, 2iko jn kot« mila, pri nuvarju pa čo fti lahko dvig.nile ol>ro»k mesn. Ot* odne-nimo %e to. da vzdrž-uje KJS tuđi kuhinjo. kjer prejema cea 200 otrok toplo m tet'no kobilo, je samo površno nakazano veliiko po-žrtvovalno de!o naših vrhh gn^i'a. Cujeuio, da «e obč.Jia z vso e-lo zavzi'ina /a ukmrtfv te .kuhin-e in ureditev ^olhJcih v topliji in zagorski soli Svo;e etaliSfe v tein po^lt-du borno zavzeLi v e-n.\ prihodniih žtevttk. Čutimo prijetno dolžno^t. da #*»* oboma dru-štvoma, ki blažima bedo na^e^a revirja. iz wega drea zahvalimo za nji*-»o te/ko, a ikspešno delo. Želimo, da bi se wa na lein poprišou na^lj prav vej, kj iz dneva v dan opazujeino pogubne (K^lodice lit;^no pohar\*anih mi*li i-n ukronov pri Mkupnc»iii delu za naše ulx>^p i^ane. Tatinski postopači Brezovica. J». derenihra Po Brezovici in okolici i*e kaj radi |*oii kajo t-umljivi po^tot)«^,, ki prha^ajo od ix>-v*sod in oi>lezejO vse hi^e, l>oe [H>zno zveCer po žgaajarnah. nakar odha a<> ^pat v hleve in poiietre^ a. Ci ni i*tari j>o^ioi>a^i odiilcjo naprej, r^e ie j>oji»vi o novi. <>uj dan je biio vioniijemo v vei1 ka;v in <■*> tatovi obieikal-i tuđi stanovanja doin.ičinov. fxikodtsr «&o lot^eno potwxio z V2 ktj ma-^Li in tret'O s 1*> U;» ina-e*tj. N.t^o t^e pa zadovoljili **amo z ma^to. marvfč eo odne*li tuit temnorjavo sului,o» ftrno ien^ko ogri.ji.ak> in neka: gotov.m«. Po-*e«-tniku Antonu Jarcu v »Oredni va*^i v Lukovici pa eo odne^U ćelo 2~> kn teik«'«^a ijve •»a f>ujt»ka vrednetra 250 L> n Tatovi «0 >e nanle^ji o noć oglasili tuđi prj jo^et-iniku AJojau Ruprehru v Drago>iueru in ukradli it veže vef perila. Na^huje pa fro io zaprodlj neznanci p*wt»>t-niku Ivanu Umku v Hkitnj Urezov.ci. Pono-fj ro vdr[i v stanovanje ter mu odne^li zlato moako uro. zlaio verizico, o zla.ih pr^ta-novf več parov uha nov Laet go^iHxlinie i 11 hcere. zJato ovratno verjžico ter ve^ s;ota>kov, Orožiulki latjdifdce po^topafe ^icer pridno za-«ledujejo, a se jim ti spremno izm kaio. IVr mačm-i domnevao, da ima o vlomilc^ najbrf tuđi evoje Akrivalt^če m tucer v kuki samotni ba;ti a'i &kedniu. Iz LJutomera — VoJčjI« dopisnika za prazn'ke. Do- psnik. ki rvam dop »uje \t Ljutoincra in Munkefla polja. ic^ vsem čitateljem vesele praasn ike. ki jih nai uporitb j^> rudkej«i. — Nesrcfa pri pod'ranju drevi«. V Pod-grra-du je p^diral v yvojcm gozdu d^cvje posei?*tnik J*a.<3en«č Ivan. Ko je rx>diat!av*il piTTcej debelo bukev im ko k is*a zni^ela ]>ac odiskočti, pr- tem mu ie spo-dr*n Ao, d« >e treićU na tla na kar c»a ie uda>Ho de+tet'n vcjevje i«n mu lomilo lc-*o tioflo. Dobid je tuđi TKvironi« pr>5kod-bc. — Pr'rcdit^v »okoHVc četo pr! Mali Ne-delji. SnkolAk* ZeU pri \U\ Ved-1i vx*r\-zort na §tefa.n-ovn n« svmiem sokrr\1cem odru po •ofcolak: ?et Sv FHih rm S^rari fori namclno :«to RevćeV And^eićoV Po t**rn bo nco^a zabava. SoVotaka 'et« r>ri Mati NedHV -ma stalno ob nedrl«ah rx\-crto svr»io fT*aVy>i, Vr ;mi krii'tje ;t> Ča-wrme za »vojp ^^instvo. k naj fo v teh V tramvaja — Hvala lw»a—pravi dam« v tramvaju po *po6u a oCali ki ae ti 1« um§lm!l rta ie lah ko »#*1a — TV> 1# cvlo I^t*o ro«tni ni m u kmi Bahva-1 Igrati. — pe bnuil rr^nvKi — PoKnam fo-90o6m. ki a« umaknu 1o ramo mtftrt'm in !«»• p\m đtmam. ja* m pt m osima na to, Stran 10 »SLOVENSKI N AROD«.«etrtek, S4. đeoambn 198«. §ter.2fl4 Nou ustroj souietske družbe Delavstvo ni več proletarijat — Inteligenca složi ljudstvu — Zmaga Leninove narođnostne politike Zadnje dni novembra je b!l v Moskvi izretlni kongres Sovjet ov, ki je na njem generalni tajnik ruske komunistične stranke in član osrednjt^a odbora SSSR J. V. Sta-lin podrobno poroČal o novi sovjetski uetavi Ustavna komi&ija je imela nalogo irpre-iBeniti doslej veljavno ustavo iz leta 1924 a posebnim ozirom na i-zpreniembe v življenju Rusije v njen em razvoju k socializ.mii, na vse izpreraembe od leta 1924 do na*ih dnu Kakšne so te hpremembe. kaj smo imeli leta 1921? — je dejal Stalin. To je bila prva doba, ko je sovjetska vlada do-puščala izvp&tno o-življenje kapitalizma med vsestranskim razvojem socializma. ko je računala v tekmi lacroma so je sicer znpet dviirala. todn pri vs«m tem ni bilo moproee niti od dnlec dvipniti proiz-vodnje na prodvojno visino Naša industrija je hila zasnovnna n:i stari zaostali in pomanjkljivi tehniki. Dolci sonalistionepa sektor ja v naši industriji je d<>sp«re! takrat okrop P0%. sektor k.ipltalizn-a pa n.ijmnnj 2ft% Naše pnlj«*M*tvo je nudilo Se ža-lostnejšo sliko. Ra zrni vrlepo-«'«tnikov je bil že likvidiran, pao je pa pre«l«tn vlja! razred poljeilelskih kanit-illstov kula kov *e dokaj veliko moč Kolbozi in sovjetskn po-»e*tvn *o bila »laki. do-Vm so imeli kulaki Se moć. Sooinlistii'ni sektor v razpred^bi Eivljenjskih potr^von je zna^il 50 lo 00°'o. donm je bilo vpp dru to v rokah trgovce v. verižnikov in dnijrih zns^bnikov. Ce smo imeli leta ll»fM prvo razdobje. za-Četek. razdobje izvestnega oživljen ju kapitalizma, imamo zdaj zadnje ruzdohje. ko-nec r:izem izrinjeni. Ves promet življenjskih potreb^cin je rdaj v rokah države, zadru? in kolhozov. Tako je ' sociaHstični sistem na ćeli crti zouural v vseh gospodarskih panoirah. Zdaj imamo novo socialistično gospodarstvo, ki ne pozna krize in brezposelno&ti in ki tuđi bede ne pozna. To so v glavneni Izprrmembe na polju narodnega gospodarstva od leta 1924 do 1936. Meje med razredi pada}o V duhu teh izprememb se i7preminja tuđi razredni sestav naše družbe. Razred vele-posestnikov je bil kakor znano likvidiran po zmagovitom zaključku državljanke vojne. Kar %e tiče drugih rarredov izkori&oe-valcev so delili usodo veleposestniskega razreda. Ostal je samo delavskj razred, ostal je samo kmetski razred, ostala je inteligenca. Pelavski razred Sovjetske Rusije se po stari navadi imenuje prolet.irij.it. Proletarijat je razrfd. ki je bil oropan produkcijskih sredstev v gospodarskem sistemu v katerem pripadajo ta srpstva samo kapitalistom, ki izkoriščajo proletarijat. Pri nas pa ni več knpitalističnega razreda, ki bi mo^rel i7kori*ftati delav&ki rnzred V ?eh raz-mernh je torej jasno da ne moramo v«5 nazivati nnipp.i delav«*kegra razreda prote* tarijat. Proletarijat Sovjetske Rusije se je i7preTn*»nil v povsem nov rarred v 4«lavsW razred fv^R ki vodi sovjetsko drulbo Pri nas je nastal nov kmetski stan reSeo vseb izkoriščevalce*. Sovjetoko poljedelsko gospodarstvo je kolektivno gospodarstvo, ki ne gradi svojega dela in pro-moženja na delu poeojno politično in voja-ško pomočjo. ki bi združilo poedine narodnosti v enotno zvezno državo. Sovjetska vlada ni pozabila na izjilovljeni poskus stare Avstro-Ogrske. vendar je pa napravila ta poskus da bi ustanovila državo, ob-stoječo iz novih narodnosti, ker je spoznala, da mora država. obstoj«'ča iz mnogih na-rcnlnosti toda zgrajina na temelju socializma prestati vee prcizkušnje Zadnjih 14 !et je pok-t^.ilo. da se je ta poskus v pol ni rneri posr^il. To je nepobitna zn.aga Lemnove oerolno^tne politike. To se da pnja*mti 5 tem. da nimamo več razredov izknriši'evalcev. ki so glavni organizatorji ravsnnja med naro*lnosfnii. ki sejojo mfMlsebnjnr. nez.iiip.Miie in netijo nn-cijonalistične atrasti. Imamo torej povsem izsrrajeno socij:ili*tično državo iz raznih narodnosti, ki 'y p^stnb v«e pre-zknšnje in ki ji lahko katerakoli narodna država za-vida njeno moč Pri delu na nov em osnutku ustave je izba jala komisija iz prepričan ja. da se ustava ne sm*1 zamenjati s procrramom Ustava mora srovoriti o tem. kar je f.r b:lo doseženo in priborieno Sovjetska družba je v bisivu že ure«?ničila socializem. Temeljno načelo te fraze je formula: v&akemu po njegovih sposobnost ih, vsake-Diu po njegove-rn delu. To se mora zrcaliti v novi ustavi, kajti s^ciaiizem je bil v Sovjetski Rusiji že uresničen. Sovjetska družba pa *e ni prišla do uresničenja višje faze \* *vx. •/*, izražen« v načelu-, Vsakemu pn* njegovih sposobnost ih, vsakemu po njegovi potrebi. Će prav si je rastavila tuđi ta cilj. Temelj nove ustave torej ne more biti tud>i višja faza )wilo napadno postavljati v sedanjem zirotio-vinskem trenutku vpn<\nje prevedbe te ali tme nvtonomne republike v kategorijo zveznih republik. Postani in ostani Slan Vodnikove družbe! 9©©©©©©©©©©©©© Kakšen fei bil izid vojne na Daljnem vzhodu To vprasanje cbravnava |irofesor pariške nnlverze Eđvard Gnyot Profesor pariške univerze Edvard Guvot-ki se ie nedavno vrnil s svojega večmesecne-ga znanstvenega {»otovanja po Dal neni vzhodu, je tsetlaj v u^lednem franeoskem li^tu »Vu« objavil svoje vriske in dojme o zaijo-netnem svetu na obalah Tihega mori a. Za -nimiv in aktualen ie predvsem oni del član -ka v katerem pio'. Guvot ocenjire izglede Sovjetske unije in Japoneke v prinieru, da bi se te dve velesili fipopadli in končno od]o-čilev, kdo naj bo gospodar ob Amurju Ln Usuriju. Zaključki nepri6trartf»kega opazoval ca, ki je jinel dovolj prilike, da je pobliž-e spoznal razpoložen-e na Japonekem, ee v mnogočem razlikuje od do^edaj v^eobče raz-širenepa mnenja o nepremagljivj eilj oto-SJvesia ce^ar&tva. Vrhovni povel]iiik soTjetske voisk« n» DalJ-nem vi hod a general Blucher Po nazoru pisca je Japonsica zelo »Iflba. ker i i obeutno nedo^Uja notranje eloge in enomosti naziranja Vojska, trgovina, industrija in poijedetetvo ijve v hudem medee bojnem eporu in eovraštvu. Veleindu^trija doiži vojsko, da Hra državo v propast. voj»— Iki krogi pa trde. da goepodaretvenidq ne-uemiljeno guljjo kmecico ljudstvo. Vojska «e dopolnjuje iz vrst kmečkega proletariata. ki je prežet s eociali^ticnimi težnjami. Slednie pa o/nacuje vel&induatrija in veletrgovina za komunistične in vodi v tem znamenju oštro borbo ćelo protj pravični zahtevi agrarne reforme. Zadnji umori mimfttrov so eamo do kaz notranje raztrganosti, ki je v bistvu Ja-ponci tvarni ne ražu me io. Zunanie politični položaj Japonske takisto ni zadovoinv. Ree, da spadata vojska iu mornarica med najbolje na svetu, toda država živi v stalnem nemiru, ki ga ni mogla odstraniti niti zasedba Mandiuri-je, niti od -kup tamošnjih žele^znic, ni«t: prodiranje v notranjoet Kjta«ke. Japonci težko občutijo evojo popolno osamljenost- Amerika je še vedno v naeprotnem taboru, dasi se lo na-sprotstvo ne kaže več v diplomatskih sporih Angliia, ki eo jo Japonci skoro popolno-ma izrinili iz kitajeke trgovine, je ozlovolje na nad brezobrirnim tekmecem, največja strb Tokia pa je Rusija. Na#>prot9tvo med hol^eviškim kolosom in otoški-m cesarstvom za nikogar ni tajnost; tuđi na Dajjnem vrho-du prevladuje mnenje. da je vojn* spopad neizogrben, vprašanje je Ie. kda-j bo kateri izmed nar»protnikov pograbil povod za vojno in brez na povedi začel krvavi obračun. Seveda ie na dlani vprasanje, kdo jamed obeh jnia več izgleda na znvago. Prof. Guyot pravi cieto določno: Ako priđe do vojne bo Japooska nedvomno pobita. ,n &irer v zelo kratkem času. Po njegovem mnenju se tega na Daljnem vzhodu zaveda jo vei prav dobro. Ćelo krogi, ki nieo naklonjeni komunizmu in Sovjetski zvezi. To na-poved podpira Guvot T dejstvi, številkami in e podrobnim opisom odnosa iaponskifa in mekih «il. V vojni b» se morala Ja poneka boriti na mandžureikih fleh in bi pri t©m na njeni etranj ne bila m*i ^tevilčna premoč. niti boljSe orožje in boljSa preekrba vojake. Ruerja ima na vrhodu Bajkatekega jezera stalno vojsko 200.000 moL t i- l0 odetotkov celokupne sovjetske etoj€>če vojeke. Ta niska armada je popolnoma neodvi«na jn je opremljena 2 vsemi vretami orožja, ki ga pozna moderna tehnika. Na dnifri strani etoft Ja-ponfika » peti mi -re prene&ti. ker fiteje v»a njena etahia vof ska 328.000 moi v 17 diviaijah in bi japon-eko javno mnenje nikolj ne dovoHlo. da bi «e dve tretjrni japonskih sU vrg^ ▼ Man-diuri|o. kar bi ravno zadostovak) ta Stevilč-no ravnotežje niskih in japonekih Čet. Tak bi bil tedaj položaj ob izbruhu vojne. Mandžurska zasedba predstavlja offromen Japonsko cesar pregleduje svojo vojsko kanal, po katerem odtekajo finančna «rcd-stva Japonske v inozemstvo, medtem ko je ruska vojaka v Za bajka Iju del £oi>podars.ke-ga nacrta in eovjeteke ćete so prvi činitelj industriajizacije ter naprednesja «»o^t>odiir-«tva v Vzhodnj Sibiriji. Voi&ka te prikljoa-la v življenje zelo znatno industrijo v Ha-barovsku. Vladivostoku, Citi, na Sahaljnu in v Komeolmoteku. Slednje m;^to je Ptaro j^e-le šeet l**t» pa ima ie bO.tXX) prebivalcev. Tako sovjetska annada ne troši drža\nieija imet«, marveč eo \isi izdatkj zanjo dobra naložba. Pod okriljem vo>ke tuđi lepo napreduje kolonizacija, tako da bo vojska imela že trdno zaledje ter vsaj za prvi cas ne bo odvjena od osrednjih ruskih pokrajin. Sovjetski vojaski nacrt je v osLale-m sibtr^ko vojno področje popolnoma oRamosvojil, tako da Daljni vzhod dobiva vojne potrebščine iz-kljiicno od sibirske industrije. Pri tem od-pade dolgotrajni prevoz Lz Rusije, ki je bil v zadnji rusikojaponsici vojni glavni vzrok ni^Vetra poraza. Vrhovni poveijnik !*ovjet>kei?a letal>iva general A>lk*uU Kar se tiče močnega japon^kefia brodovja, tuđi to ne bo imelo odločilne vlo^e. V naj-boljšem primeru Ik> sčitilo ja poneke voja^ke tranrfj>orte in vznetniriaio ru«%ko ba.zo v \ la-divostoku. Odločjitev L*o padla na suhem in mornarica tu ne bo mo^la poseči vmes. Naj-vainejši činiteli je J>ai: letalstvo Ln v tem pogtedu sove;sko le;atetvo dalec prekapa japonske zračne sile, tako glede kakovostj \e ta.1, kakor ^lede u^porobijenosti človeakjh eil- Sovjeiaki bombarder ji so oddaljerii sa mo nekoliko ur od glavnih 6red;^0 jaj^nfk ^a gospodarstva, dočim imajo ja}M>ru-ki za f:!j samo nepregledno, neobljudeno {Hanjavo. Ako se jim pa^eči uničiti Vladivostok in Ha barovsic, nišo s tem dosegli se prav ni snenialcj, novela pa ne znajo nič ustvanti. Japanska ledena nie^ta ?o vsa v ob-mooju ruskih boinbarder>ev, da zadostuje par elek-trooskih bomb, ki Iahko 6preuiene iiu^ia v obupna po£jori*'a. To so objektivni znakj, pravj prof. (iuyot. po katerih labko cenjino iz^le vojna. Najkrajša vojna pa ni taJto splošno znana kakor 30 letna, ker je trajala samo 37 minut. 27. avgrusta 1896 je nap vedal zanzibarski sultan vojno Anpliji. An-gleaka kriiarka. zasidrana slučajno pred Zanzibarom, je jela takoj po napovedi vojne bombardirati mesto in zadostovalo | je nekaj minut, da je bila edina sultanova vojna ladja unićena. Ko je padla prva granata na sultanovo palačo, je bila takoj izobeSena bela zastava in tako je bila najkrajša vojna sveta končana. To je bila vojna, bolj za Salo nego zares. če zavarovanca usmrte Zanrmrv podni **por je nastal v Anglifi* kjp-r tožijo upniki zavarovalnioo, naj jim izplaca zavarovainino za u^mrčenega dN Ruxtona. Moi je bil po rodu Ind in obtožnrca mu je očitala, da ie umoril evojo ženo in dojil;o svoiih otroJc- NaSij eo eicer trupli. toda u*!O-toviti niso mogli, kdo eta umorjenk:. Policija je pa na»la toliko sledov, da je vse kazalo, da je bil dr- Ruxton razkrinkan. Kad 100 *pri£ Je naslopilo proti njemu, toda ob-toženec >e navzlic temu krivdo odločno zanj-kaL Obravnavo eo odgodili za tri mewe :n za«jidali 115 novih pnč. Ceprav je^ dr. Ruy ■ too do zadnjega trdil. da je nedolžen, je bil I obeojen na «nrt }n usmrčen. Vanih niegov.h otroJc je zahteval iziw»*-memlK> njihove^a rodbini*kepa inuMia, upniki pa i'zplai'-.Jo zavarovalnine v vnMv-ku K> funtov Šterlinjiov. Zavarovalnica \k\ ujjovar-ja, ćeš, tla dr. Kuxtoti nj umri naravne smrti, niti ei n\ konTal živlVenja in rudi pone-i&rečil •'e ni, temveč je umri na morjAču. Za-varovan pa je bil sanw za prve trj prinn^re, dcK-ini o u^mrtjtvj v zavarovaLni pogodbi ni niti be.sed;ce. Krvnik ni smrtnu ntvre^-a, niti Kamomar, nit; naravna i*mrt. LTpniki pa upovarajo, da naMn smrij ne more odločati, t* nivtM-, da je glavno, da jo zavarovanca* mr-tev. Angleška ;avnost t>e zedo zanima za ta ^jx>r. Kdaj je največ porok V An^iiji oo šesta.vili stat^Liko o tem, kdaj se Ijudje najraje ženijo in može. Po~ datki nam kažejo, da se je v novejšem času pridružil juliju, avgustu, in septembru, v katerih je bilo doslej največ porok Se en mesec, namreć junij. O tem mesecu je vladalo prej praznoverje. da se vsi, ki sklene-jo v njem zakonsko zvezo, Se enkrat poro-če, da torej ovdove. Zadnja leta Je bilo pn. v Londonu v nekaterih tednih junija toliko porok, da jih je odpadlo povprečno 200 na en dan. Ta izpremomba se razloga s tem, da nastopi v juniju mnogo mladih ljudi dopust, ki ga hočejo prežive ti ie kot srečni zakonci. Maja, ki uživa enako slab glas, kakor ga je užival doslej junij, se zaljubljene! še vedno izogibljejo. Kar se tiče starosti, v kateri sklepajo mladi Ijudje zakonske zveze, se pri ženskah sploh ni izpremenila. Pred 21 letom se omožj izmed Seftih deklet samo ena. Največ se jih omoži med 21. in 25. letom. Možje so povprečno vedno 3 leta starejši od nevest. Većina možkih se ie-ni med 25. in 27. letom. Greta Garbo in hooly vvoodski škratek Holly\\oodski Skratek pravijo rusolasi filmski zvezdi Katarini Hopburnovi, naj-večji dramski umetnici naSe dobe, kakor jo naziva ne samo ameriška, temveč tudl angleška, nomška in franeoska kritika. To pa filmske igralke ne moti, da bi ne uga-njala svojih vragolij, zaradi katerih so jo proglasili za javno sovražnico št. 1 vseh filmskih ateljejev. O Greti Garbo so zadnje čaše pisali, da je njeno zdravstveno stanje zelo resno, toda na drugi strani je znano, da se od svojega povratka s počit-nic, ki jih je preživela ta vsfmga Holly-woo«.la* v Evropi, ne izogiblje več tako družbe, kakor prej. Nedavno se je ćelo udeležila oficijelnoga obeda. kamor je bila povabljena tuđi nepoboljšljiva Katarina Hepburn. To je bila očividno neprevidnost in gostitelji so to spoznali, čeprav prepoz-no, kajti vse je bilo pripravljeno tako, da bi božansko Greto prisilili k pripovedova-rju. Greta GarlK* Mislite »1 senzacijo. Greta Garbo bo morala pripovedovati 2ianimive zgodbe iz svojega življenja. Toda v razočaranje rado-vednih novinarjev je posegla vmes skode-željna Katarina s svojim: iSaj to me bas spominja.. .< in jela je pripovedovati svojo zgodbo. Greta Garbo je kar ostrmela in odSla od miže, §e predno so prinesli crno kavo. Tuđi novinarji so odsli praznih rok, kajti mhče se ne u pa objaviti zgodb Katarine Hepburnove, o kateri pravijo, da so ćelo v sanjah norčuje iz ljudi. Iz Kranja — Da bo o praznikih tudl kaj veftelja, priredi hotel »Stara pošta« na Stefanovo popoldne veselico s plesom v veliki dvorani. Igral bo Hurdesov orkester. Tuđi pokušnja novih dalmatinskih, doJenjskih in Štajerskih vin se bo vršila. Za praznike bo »Stara pošta« prodajala vina Čez ulico 2—6 Din cenejše. Stev. 294 >StOVI!1»S!n W AKOĐ«. »"Hi*»*. 9t., *<*+nhr* 19* !8tran »« Poleti zidajo, pozimi si iščejo strehe Stavtmi delavci so svojo letošnfo bilanco žc zaključili Ljubljana, 24. decembra ICmalu bodo začeti de.ati bilance v raznih strokah, suvbni delavci so jo pa že zaključili. V Ljukljaru in bližnja okolici je izgubilo v prv-.h 14 dneh t. m. okrog 1200 delavcev delo. VeČ «o delavcev je ostalo v mestu. Mnogi nezaposleni nxne}o podneva nobenetja zatočišca. Kje v.se preaočuje-jo, je težko re-ći. Zato si oglejmo nekoliko njihovo bilanco, s ka^cršno rrarn Uhko po-slrežijo na strokovnih organizacijah. — Letošnja stavbna sezona je bila prc-cej Živahna; ali so delavci zadovoljni z njo? .— Na to vpTtišanje je lahko odgovoriti. Naj rije odgovarja ta naš član. ki se je pravkar pr.šel prijavit, da je brez dfla. — Koliko sem zasluž-il? Nisem še irte^-Til izračunati, — je odgovori! zidar. Pred te dnom sem še delal, zdaj bi pa potrebo-vaj p-odporo, da bi dražena ne bila lačna 0 bo2 ču. — Obrnil «>e je k funJccionariu: Trošim, ali bo kaj podeore? — Lotos še ne, leto« — je odgovori funkcionar medio. Nisi še vplaćaj dovolj prispevkov. — Ali bi morda dala Detevska zbornica rtekaj dinarčkov? — Vprašaj! MedUm so prihajal} nrfvestarro nera-po-51eni zaradi eviden^e. — N;sem se takoj prijavil, — je de-;al starejši delavec — T>ač pa s^m že bil na Bor/.i dela. V veliko C-aAciIrrco nas ne puste, ker jim baje prc-v-eč umažemo. Kam pi naj pojdemoV Ves tAan vendar ne moreš stati na cesti. — Res je, nezaposleni v Ljubljani nim.1-jo nobene ogreva.lrrce, razen mc?!rp, kn-rnor pa ima dostop °amn d» po-rzimi po ce«i!ah premra/eni in ];«ć:ii. Vidite, /da] pa dežujpjo prošnje zn pcxino.ro ni ^rejani/acijo. Mnogi so k sreći oHno.*r>v;u: ra de/elo, kjer so drma, Sicer tuđi ti pro-Fijo podpor«. ker si n:so poleti niĆ prihranili, 3 imajo vso i streho. — Koliko so pa prav /a prav zaslužiš. da se obm^.ijo na organizacija /e zdni^ — Pa računajmo! Juniia je b'la s'avka V.i te v splošne-n tr.mla 11 d'ii. nn'd:'^ ■p« 1* dn-i r>ri nekaterih pozab; ko] ko ljudi »' jih je delilo, da povprečno odrade na dektvca v vsei sezon: le 6030 Din kofinate^^ zasUižkh ie bilo zadnie č-a^e mnorja). a :e večkrjt ni nobe-pc[3 \ispeha, b' ^'odalo to »b^nnco« §e o«j dni-pe strani. Kar se p« tilc mezd sezonsVe^a delavstva. r»i r navedem le en p-imor: Pred dnevt je pr:še] z D^len.^koai kler je b:^ 7arw>slen pri nc,\-^ žalezrTMCi prnni. peš v Liubljano odprš'en tcs^ir. Prehodil jo nkrotj 100 km. Denar.;n za vlak ni :rn:! Or^niziciia mti ie dala rpnrHno p°dn-"-o. da i> buko odporrvval 7i delom m G> ren^ko, kif^r "n^ raf'čnn vzeto skureno 7 df'-a-.-n 7apos!rnimi v L:iiSl:a-ni. ok'o« 600, ali trcl-iin-r> pH">le*i 7in^lcne^ r^e^v«.tva. PorruV;-ti ie *rpba. d* bo šfcit-:1o 7oro^l?n;K sfrt"h-nih dc'avcev d-1r» 7" rJ^e^i še m^Tii^e T.'i-ko se ie n. v>r. med H1*nrt!i^>; e,4T<'Hnirni del; n^vOo i'"i: d-^1^ v bnln.ic'. Vr>- pri vn'VcTz^e'TV V-i;'"'ci V«in -n^^n n° vc. če bo vreme dovUj u2o\!io deli čas*i Zadnja pot Danila Gangla Metlika, i1, deeombra V četrtek smo položili k večnemu por-it-Icu na rodni zt-nilji pri ?v. Roku ^r. Paniia iianjia. poročnika frogato, sorotlnika ugledne rod bi m? G'anprlove. Izpred hito je stopala čmo oble-r-ena deklira s prolomijono sveoo. ob krtt! pa fjastna stnrZn pr:*pil«*rv in Sokolov 7 jr<>-limi siiMjami. Za *rloboko potrtim sorod-slvom >ta š!a pokojnikova tovariSa za nj'mi pa Jtevilno meš^nnstvo Mestnn gfhih-i je i'jniln prrtrcilj'vo žaln?t:nke. Zalili ohrr-«T je opmvil g tupnik dr. l>o>tal z asiatr-noo. Ko ovzpel v tujini do velikeira umetnika, ci-srar dela 5.0 ^e dano? ponos Ljnltljane in *Ti utril) juposlovanskih mest. N.j*'rrov -«in jo prei je zar!a nnj-novejsLi ic v.i * ka Liia^nika Mu ejak^^a dru-šiva. Reći moramo, di je že na pr\i po-glc-d prav reprezenrativna. In to tjiko t>o /ununjem obse^u (»aj ob-ega des*M pol vo. kc.au form.tid), šo bolj pa po tehtnus-ti njene vseb^ne. Prv-o glavno mes'o zavzrma razpr-iva univ. prof. dr. J. Po'.ca o nekdanj h svo-bodnikih v.i Kranjskem. Z absolutnim po* znanjem \\rov jn jjr-ad:va ni/vija *ivtur preci naš'mi očmi v 21 po.ijlivjih postanek, razvoj in pravno or'jarvzacijo svobod:i kov ki 5-0 delali na^'m pr-vvnim in polif'.nin zqodovn-.irjem to1 ko pre^'avic. kc s? nišo vcdcl pe;:isp.lti njihove^ lvstv-a Na<**tle so razne kombinacije. k: jih je sedaj pr^f. Pc-lec razdr! Jn j'm rvdki/^1 me?-!o v krn-ljcstvu fantazije. Z- ob**udov:nja vredr.o akrib:jo je zbra! vse r^s-V^no :n arh:'r:*i!no gr^d'vo. na esnov kateresd ;e koiTl-:iove-l; s sf-uriT^r polnrp-avp »nd sv--b^dTijak' v prav robent neposicdni zvfz:. Razprava pa vsebuj-e razen lec»3 ^e vse pol no drugih do>'e; pri nas ali še nerešcn:h nl: ra nit: ne nnč?4::!! vpna^rni, k' rih avtor obeneni rešuie. kpr so b:la kikork^i: v zve7i s svobodrfVi ni Kr.in5ske:-n. Ta Vrt ns-rn n. pr. podrobno in jasno raz^-nja |»DS^H1CK HIMUJSB9 BBtMCV \VJwMKHICIl|« BB kar bi bUo treba nujsio napćsati posebno studijo, da ni tega deki tako temeljito opravll žc dr. Polec v prićujoči »zpruvi, ki po s\x>jccn naslovu ne izdaja, da je v njej rarre§en:h Se toJiko dirti^ih ta ntSo zgodovdno izredno važnih v^resanj: v>?_ko poglavje je nazpirava awe, za vsako trdr tcv j« bilo treba posebnoga studij«, ki ga kratko formulirane trditve dajo komaj slutiti a ga n*m odikiuva-jo podcrtane apombe in druge dokumentacije. R«zpraT« jo priključen tuđi popoln po okra} h razdel'en seznam krarijsfci h svobodniiccrv iz 1. 17S4. kar bo dobro shižilo tuđi vsecn loucalnim 2godoviaarjem. Prispevek \idiemske2a bibliotekarja dr. G. B. Cor^nal->a »Posvećev*nje in po*rdi-tev kapel v Slovenij 1. 1523« nas je z^pet opozoril na to, di ye v italrjansJcih arhiv:h shranjenen^ ze!o obilo grnd;va za n."šo cerkveno in kirlturno zgodo-v^nn in -da bo treba, ko se normalizira jo meddr/avnj odnosi, zopet ncdaljevat s prekinjeno rubrr ko *}£ f'jr'nnskih arhivom«. Nnš nra'lj'ivj rar^kova^elj loVa^^Tr^odo-\-rtfk h stnrTi dr. RtKUf An"r:nos rodi predmeta, ki j-e sci takr.i* v n>as; t>o ce;H sirednr in rap^dn- Kvr-mi. mnT\'C^ je v.^/cn tuđi zbo-j te_;i, ker nas avtor p^KTedno op>c*zi»TJa tu-d; na ovjre. k: smo hrV doslej nanre vse p^emtilo pozorni. \T s!ovstvpn" mbr'ki nss rvrvvarjaio po-c^m^7-il referenti (Siira. Kelcmina, Haš. Kr>», M^l. Z'A-;tter. Pivec-Stc'e) rsn vse važne iš: d kc;ie. k so z^-d"ii čas i/^V -n zcvok :n dor#o!nilo obravn^iv.TneCa vpra- Kli-:b kr:7-'. Vi jr> oSčut- 7]^^ Uid: v«.e na^c izebnp/ervstvo. P« ic verHar ob""1^-vfl*;. da tako v;?žna ustnrova. kot je Muze ;^ko dniš'vo. 7i\ svoj G1>!«nk n^m-i r\ t' T>^ln:h 2^0 Ć'n^'-V'V, n iro-nikrtv C-rim. Društven' ve^n:l:V V r^t^icno 7,1 svoj ča^otvs nreTenm ^rr^vo 17^ tn::h zmn^^n^ re-vii, k: b; i:h s:ce^ ne b:!o v r^'-:S \zv:- 7-r»icflb To Hei^^vo že samo no ceKi z^b^e-va. d-i tud-? r^ši rtr'^vetni ob'a^t prtnor-n-o nod^ff* tk^šo 4odovine. Nove skladbe Ljubljana, '24. oVcenilirn. Stanko Promrl: t^r^ol ko skladbe. IV. zvezek. tPr-.udi;. V\\^\ Ti o Mar^a). Ljubljana V&%. Sa:uo7a!ožhn. Naša or<_jels.ka !:lera:ura se je zopet obo-^a IMa z zbirko sk.adb. ki >x> weUim-ko in o\,\\-l:ovno v.-o^kozi p/vovrstne, ?aj l:iiu-o za av tor^a ne \e vm-ie^a i-etkvene^a 8ladatel;a, inarveč tuđi or^elskeiza virtuoza, k; se mu zadnji čas priilruiujejo novj inojsiri ra tem kraljevskim iji^trunier.tu. 0l»eirnii zbirka prinaSa na 48 ^traneh Jiaj-prej Pieludi e, da.i|5e m kra.Se v raznih ilu-rov.h in niolov.h nat'.aiih, prav zelo pcrai>-nih za razaovr^tne pril.ike. Dasj ie \--aka teh s-k-iadb umetnitia zase, vendar ?k> Prj-liuiij : iz Uožinie ^uit?: nieditaci.'a na Ciru-berjevo »Sveto nor-, : Pastorala , l'erkvena tkorat-nica ', > AdaiTio; (žalostinka) i" z-la-ii pa kort.rapunktiicne jtfi'e-- »Idka.a : *h-mol). fu-£:a št. 41. tucala žt. 4Ž, iujiata ^t. ^ fu:i«i št. 44 j-n 45 ter ža';:A.a hitra št. A& ne^i-rpcn luateriiL za dobre ziiu/.ž.i.cpehom izvajal na svo om koncertu v s.olniei. Skra'ka; IV. zve/ok preludijev in fii£ moj" stra Stanka Premria zasluži nedvomno ix>-7orno8t vt^t-h na>ih ortrlarjev, k; lxxlo lahko i-rpa.1; iz nje*;a mno^o za ujorabo v cerkv;, pa tud; za zasohni ^tutlji. Zb.rka ^r iah!;o naroča na nat'lov ekladatelia in za ložu ka i?, moriš. St. Premria. L.ii-M'jana Pred ^kofijo, ali pa na Jusi<>r-iovans^o knj;garno v Ljublja3-Cirilmptotl>ki vjesnike, srnotra za crkvenu slavensku iTu'izbu i um etnor-t 6 ii'azbenim prilogom. Služ!)ono ulazilo cirLliur'.od^ke^a kora v Zagrebu. L'red'jrk: Vj. Visošević, priloge dirigent I>orit- s kakršnim se Siovenc} žal ne nio-remo lionašati. Namenjen je v ^'a-beni prrlo-cri predvsem &taroslove*ni=k; corkveni pesmi. ki «>o akrUno odbrane in tuđi lično nati-.i.o-no. Kniižcvn} del lista pa nud[ izbrano štivo iz pereš r?trolvovn.;aiv0'v< v osla] li rubrikah pa <^o kratka, a i-zcrpim porobila o trla-^henen živ'iPnjU v državi. Cir;!me'ixl-.ki ve?tni-k :e vzonio urejen ^a^-hen list in le žalimo, da bi nn>el rndj pr; nas ?-im veČ naročiiikov. \ a^ilij Mirk: 10 povedi za našo klavir^ko mladino. Založilo in i/daTo pevsko društvo Ljublja.i:skj Zvon. Cena 5 l>in. Miadiivflka kla* vir^ka ii;eratura ima pole^ Pav^Kevih zt>irk lo malo tak.ih kot je Mlrkcva. Sta.ršem prav toplo priporočamo, da jo podari jo evo; i kla-virski mladini za Dožič. Dobi ^e v veeh knjiga mah. Nova zbirka samo^pevov e ^premljevanjern klavjr-a (v:>oki, sred.iil jn nizki izlas) je iz-šla v založhj pevdkesra društva L^ubVanski Zvon, (19 paun «ktaomx>toiii(a irpusrtiii kne odlilcotvanca 2- Messnerja Ja-ne7a, žele^nrškega u»lužbenca * Bro^a. ki je bil pnav tako odSokovan za arvoje vcsino službovanje. — Sokolsko okrogje Sevnica __ Zidani most pr redi od 5. do 10. jamrarja 1937. iinučarsk: tečaj na Lisci, namenjon i?-kljuOno članom. Tečaj, ka s^ bo vodil sportnik Ante Bclihar z Z:danei*a mosta, se bo ViTŠil seveda le v ptrrmeru ugodnih snežnih pniHk. — Dramsk; stucPo pr-redj no Silvestrovo ob 21. uri za-bevni večer v dvona-n; Sokol-ske(4a dotna. Na spore da je ve* komičnih enodejank v režiji jj. Mar; a na Stmiše. Kot prva tolika se omenj 1 »Nezakonsko dete« in »Njen Teofil«. Najzabavn-ejia toćka pa bo »Slavni cirkus iz Parza-PuTna-rtari«, kjer bodo nastor»'.Li razni «.rt;^sti, p4eya!ci, /ivali itd. Temu bo s^ledla bilanca dela Dram-skega studija med lctccn. Oitala se bo društvena kronika, k; bo polna duhov;to*H. Kot zaključna trvčka pa bo nlejjr>ri.ia o pal-noji Na prred-tev opozarjamo v*e Sokole in i>r:iatelie Dram&ke^a stud ja. — V Loki pri Zdanem mostu je pred kmrk:m 7are!a el^ktrčri luč. Do ?»o^ai ?o ima p^le« narodne «>le že nekaj hil. Tr*ta1aci;skrt dela pa prtino napreduKJo. K'ektr;čnj tok ]a bo ž-'čnica. kier je bik) ob da rovan ih ri0 nji»-revne}ših šo»lrM->bveznih otrok. Poleu bo/ič-n:ce pa '-> vnrizor^-a narr-dna š^la otrosko ijirico »Božvek prihaia« Jcatero ie nosotMo zelo veliko ljudr. tako dl ie biLa dvmna nabito pr>lna. Otroci so lepo lzv«;el: skrb-no naučen ples. Posebno l-epo pa je b;1o P-etje. k' £ja je nnštTndr^la ucJ*oljicfl *.dč. Rovnn Okom iz Radec. Petie sta spretm-l'Vi'a klavir in v'^'ir.a, na k^.er sta ia'flia o. ortn;k Srećko Iz Trbovelf — Londonska megla: Misiimo, da je to pravilni izraz, č«* ta redki ili ravni iK»jav tako imenujemo, knjti take rnej^le, kakr>iia. je nastopila v noči od solo te na nedvljo v naM dolini tuđi stan ljuije ne pomnijo. Me^la je ležala v dolini ves do poklan in so jo £ele proti p'iMnevu mojili solnčni žarki vsaj de'ojna razprJiti. Najhujšo jo bilo ponori in v jutranjih urah. ko nisi videl niti tri nu'tre prcl sehoj. Avtohusi in arucra vo-zib so bila primorana vo?.iti z vso previd-nns*jo in še kljub vsej opreznosti vozuikov hi se skornj zgo^Ule prometne nesreće. Me-jrla na }? ležala lo v dolini nekako do dnevnih kopov Dobme In Ncže Ln do sredine Kleka. dočim ji> v vi;j;h lej^ah bilo jasno in ji> sijalo solnee. Danes mejrla ni bila več tako posta in se je ra7pršila že v prvih flopoKianskih urah. Pač pa je nastopil mraz. ki se bo v( prihrwlnj';h -vcil. Bo ustrežeuo vsaj /xljant naše smuke in zimske^a voselja željno mladine, ki l»i imela sicor dol^r«'i primarne krm^ ra kravr-mlokarlop. 7vito j<^ naprava silosa zn kisanjc* živinske krm« imsfbno važna za take kmetovalce. Sresko nače!stvo priporo-ea krnetijjikim orjranizafijam. da svoje elane za to občekori'Stno iro^i>odarsko napravo zainteresira. K napravi takeira silo«a pri-speva K*n*ka uprava primerrn zn^s^k. Oni kmetovalci. ki se za £ra. t. m. — Dobava semenske koruze: Knkor drvera letA je tukaj>nja Kiin'tijska podružnica t ud i l^tos naUivila za svoj«* Člane 1 vapon koruze za poroto dansko setev. r>ni člani. ki so koruzo narocili. dobe naka7-ni sprasevali poeameznike, kaTco «o le mo^rli dihati t t«j dnfceSi s p*ml naaiftoni n»gli, ko so venda* planine tako lepe in rabi jiTe, saj }e na njih samo •draTje. * (A _ Promet na Tyr3evi cesti LjubUana, 24. đeeombra Kolesarjem m T>-r5evi cesti je *ortA**~ na uporaba sacno Irvega benketa J*«' Ljublja-ni, a cnarsikomu »i pf*v, da Se ga amejo postoaževati. Koleaarui bi gotovo mje vo«ili po oerftv, samo če bi bik cesta tat«, dd lahko. Sicer je bila Tvrševa cesta pred dobrim letora w«uta in tu* »valjana, vsaj do Stadiona, pa je *d«j *« »P«1 tak« kakršaa je bila prej in kakr^ne •<> pa5 v«e druge naše glavne ceste, vod©?© v mesto. ker nišo tlakovane. K.otanj« pri krtt«nji, oh dežju luža pri luii, na cesti pa navilic vsemu polno avtomobilov, avtobusor, t«r lahkih in lovomih Ttw. Pešci bodijo po de«nem banketu, nikako se pa ne smejo prikazati na ce^to. kajti ob vlažnih dneh so Ukoj obrizgaai 2 bl*-tom. od pete do glave. Prav zato »o si ko-lesarji soa*»'^nA prklobili pravico umika4i ■e na levi banket. Motorna voziU n« pr.-zaneao nikomur, niti ne onemu policisHi na kolesu, ki ga je zadnjič pred dr. k«nt-tovo lelcainio obložil avtobus s tc>kf» plast jo tekočega srebra, v veliko rese! i© in zabavo varnih pešcev, ki so pfizor lahko opazovali a hodnika. Ljudj«. ki »c morajo v službo im ;z »luž-be voziti s kolesi, prav gotovo ne pripa* dajo rmovitim slojem. Zato se jim prav tnko »di Škocfc obleke, kakor p;^cem. ti se nevamostim vedno lahko iz^^ncji. Z+~ to ^udi ni pr&v, da se je pnčel« nuenkrat gotjjđ proti kolesflrjem, k» se iwn-ka)o n^-vainosti na levi banket, n»cd!etn ko ostaj« za pesec vendarle desn h-ano^et p^^s*.. Kr»-U-^trji so prav tako davkop**'*" ^'!ci, ki n> x) pra< !co do unoratljiveij.i itst'ić«. . oie^ i'.j.a jia je pa tuili veliki mnoiica NalašC se- neiateri presti val 1 k^tCM\re. ki prihajajo zjutraj v mesto in »o jih naittH od 6.30 do 7.30 zjirtraj okrog 700. poleg tega pa že do 100 mlekaric, ki tuJi voiijo po levem bonketu, da se s tem o^nejo blatu. Ovkler T>'rŠeva cesta ne bo temeljito popravljena, ne moreino misliti, da bi Re napram koledar jem in tuđi cnlekaricam ma^lo kako drugače pokopa ti k^kor do-»edaj. Zab«3vijanje tu ni na mesitu. Prijatelj kol^sarjev. Vinska razstava in sejem v Ormožu Ormoi, 22. dec-embra Kakor s-mo Že poročali, jo bila danes te-den otvoTj'ena v Ormožu vinska razstava in ?t'jen\. kjer bo bila z.istopana sortirana in mešana vina iz ormoSko-ljutomerskih jroric in HaJoz, Halstavo v dvorani »Kletarske^a dništvac je otvoril srećki kTn-cTij«ki rtfeTtiit iz Ptuja, ki je predvsem povda-rjal potrti>o tipizacije vin. V imenu »Klet-arakega r> pos^tili TnoN'lirji in pontilni-čarji iz Ljubl];«nf, Maribora, Čakovca in Varaždina. Najveć vina je rar^avll tr^orec £. Bro-ilar st**fan \l Oruioža, in sicer okro^ <»« vinuke letine in maleja pridelka so vino takoj vnovčili iz gt^skalriice% zato ttiso imeli dovolj blapra 7Ji razstavo. Vsesra vina je bilo ratBtavljt1-nega komaj ?75O hl, (25—?7 vagonov) do-cim £a je bilo lujisko loto okoli 70 vagonov. Vina iz mešanih na&adov je bilo 1293 hl, J ostalo pa je bilo sortirano, v največji m^ri je bil zastopan Sipon, nato laški in renski rizling. 6ilvanec burg-undec, portu^alka, mu^katclc, Tonska graševina m cab<"mett. Omenj^ne vrste vin nam izpričujejo, da so po«e«tTiiki večjih vino^radov sortirali »voja vina. kar je že doka*, da je vin o grad ni St vo m kletamvo t naši okolici le na visoki stopnji. Cena prodajne^a iortiTanega vina jo bila okoli 7.80 Din. meSnneea po 5.— I>rn liter. Kiipčija je bila sr^lnja. Omeniti mommo, da je bilo na »ejmu polegr letošnjejja vina največ utarine, ki je kmetje Se vedno nino vnovčili. Georges Ohnet: ZADNJA ' LJUBEZEN Roman V palači Fonte na v-Oravant so imc'.i svečanost Po širokem stopnišču \z klesuiega kamna, okra-^enem s krasnimi preprogami po Don Quiciiottu de Coypel, krasno razsvetljenem z električnimi žarnicami (so počasi vrvele množice žen v lepih toalet ah in gospodo v v kratkih hlačah; veselo kramljajoč so polnili bajno razsvetljeoio dvorano. Z viška galerije je skupina povabljenih gostov naslonjena na marmornato ograjo opazovaU lo pisano množico iiki korrisija izvedencev za ocenitev elegance. Globoko doli pod seboj je viđela razkoš-no oblećene mlade žene, kako pušcajo z izbrano gracijo za seboj svoje svilene in zametaste vieoke. kako mikavno potresa jo z zlatima adi plavimi valovi svojih kod rov, prepletenimi z rožami in demanti. Med njimi se sučejo mladi, urglajenl, nasmejani ffospodje, 5i,1ih crne obleke še bolj djvigajo lesk »vetlih toalet te belih raineo. Na konci stopni&Ća pred širokim vhodora. sa katerim ae je videla r>voraoa, vsa »alsta v čarobni svet lobi, je stala komtesa de Fontenay, prekrasna 4n prijazna, spremi jajoč svoje geste z odprtimi ro- kami z žarečim pogledom in slad^imi besedami 1a ustih. Njena lepota je s*ove!a daleč naokrog. Bila je na vi&ku občudovanja vredne dozore Lo sli. V" crni žarne tašti toaleti je priha^ala e'eganca njenih i*amen in marmornato beiih rok še bolj do veljav?. Biserna ogrlica, ©dani n^ikit, ki ga je tišti večer nosila, je objemaj njen plemeniti vrat, po-nesno noseč krasno glavo blede palti in čudovito nežnih očL Temne lase ji je krasila ena sama roža, njiho\-i mehki valovi so bdli vedno isti kakor v dnevih njene slavne mladosti. Bili so še vedno krasen okvir njenega visokega, ponosnoga čela. Komaj nekaj srebrnih nilk se je tesketalo na sen-cih v dokaz, da je ta dama že prekoračila štirideseto leto, jesen življenja žene, ko so mnogi krasni dnevi že zastrti z nekakinim pajčolanom tesnobne melanholije. Sredi blagorodne družbe, obstoojefce iz ljucfl, ki jih je rod, nadarjenost ali bogastvo dvigalo nad vse druge, je stala že dve uri tu hi »premtjala povabljene goste kot gospodinja. Baš je hotela izpregovoriti nekaj besed s soprogom avstrijskega poslanika in jo spremiti do praga dvorane, ko se ji je ptribližal ze*o eleganten mladenič lepega ohm-za in ji za*epe»tal z giasoon neine za-upljivosti: — Komtesa, ali veste, kje je Armand? 2e ćele četrt ure ga iščem po veej palačo, pa ga ne morem nik jer najti — te ves večer ga nisem videla, miđMm da nadzoruje priprave za gr'odališko predstavo. — Nifcakor ne. Frihajam bas izza kulis. Gospa de Jassac, ki so ji nekaj crtali in njene vloge, je hotela govoriti z Armandom, pa ne \;emo, kaj se je zgodilo potem. Morda ga je oinesel nekam kak bog, ljubosumen na njegove uspehe... če ni bil to &aiu ravnatelj Comnedie Fran^aise. Lepi mladenič se je nasmehnil, kamtesi se je pa zsnračil obraz. Težak nemir je legel na njeno dušo. Brez vzroka in brez povoda, kajti kje bi mogel biti njen mož, če ne v svoji &obi, zaposlen s pri-pravami za svoj nastop na gledaliSkem odru. Gotovo se je oblači! in čital še enicrat svojo vlogo markiza de Rivu, ki jo je igral v novi igri. Njena premiera je bila pripravljena za danes v dvorani, kjer so bili že zbrani povabljeni go3*je. — Sami vidite, da ne morem zapustiti svojega mesta, — je dejala komtesa de Fomtenav ni pokazala s pahljačo na »kupino goatov na stopnt&ču, ki so komaj čakali, da jo pozdravijo. — Poidćke ga, diugi Panrir in ko ga najdete, mi pridite po-vedal. Ih odšla je ponkovit svoje goste naglih kora-kov, da je zaftelestela za njo svtiena vlečka. Mladi baron Cravant je dvignil težko zarveso na vrath in vstopil v posebne sobane, v zakulisje gledaliiča, urejeoega v ozadju velike dvorane. V komtesinem budoarju je laanicar Pontet baš pritrjevall lasuljo prvermi ljubljencu diletantske igračke dražbe Hektarju Firmantu. Poatet ni imel sebi enakega, kadar je bilo treba hitro napraviti Iz mlađega moža bradaitega hrkača ali iz-starca zaljubijenega golobradca. Drugi igratec drui- be, ves razburjen zaradi maleoikostnega prehlada, je baš pošitljaJl po zdravilo v bližnjo lekarno in vsakih deset minut je moril svoje glasnice z zno-sno dozo zdravi a. V komtesini toaletni sobi se je oblačila gospa de Jassac. Slišalo se je, kako nervozaio govori b svojo sobarico ni kriči na njo: — Josefina, pazite vendar, da me ne ranite, saj niti dihati ne morem! ... Ah, ah, ah poslušajte vendar, kako se mi g'las duši. Popustite vendar malo.., Ah, ah, ah! A-a-a-a-a, nti ae mi, da sem zvezana, saj mi zasadite iglo v hrbet, če ne boste pazili. Biserni ameh je aprejel ta obupnl krik. Bila je lepa gospa Tresorier, aubreta nežne, si oke poaitave. Izptrehaj&la se je v sosedni sobi ni se gledala v ogleda/hi; ker je zapi ral a vrata samo zavesa, je slitala vemko beseck). — Smejete se mi, parednica, — je dejala gospa Jeanc. — VkH se da se zana*at<» naše in da veste že vn&preo, da vam uspeh ne u ide. — Imeli ga borno »vci, kajti po pravici rečeno, smo čudoviti Ah, kdo pa prihaja? Vstop je pre-povedan. Nekdo je hotel od sunaj odpreti vrata in od tod ta Aoraj prestrašeni krik. — Ne bojte se jaz sem, — ae je začul parogljivi gfas barooa Oavanta. — Kej! Vi sfce! — je vzkliknila gospaTresorier. — To je p* že od sile! TUkoj zaprite vrata! Stran 2 »SLOVENSKI UAltOP«.g«trt<*. 91 tocmhn 19». ?fev. W| MALI OGLASI Beseda 50 para. davek Din 3.—. oeaeda 1 Din, davek 3 Din preklld Z- pismene odgovore glede cniMh oglasov Je treba priložiti znamko — Popustov za male oglase ne priznamo. Reseda 50 par. ciavek 3 Din Naimaniši zneeeb 8 Drn DALMATINSKA VINA naboljša im žganie za bož-idne p~:iz.nike in novo leto dobite p*> /,nižan:h cenah pri tvrdkj La-i»an, iio^Ulna r Dalmacija r, ši-^ka. Dane^ dobite tudj morsko nl.e. S*38 50 PAR ENTLANJE ažuriranje vezenje zaves, pe r!a. mono^ramov. gumbnic. Ve Tika zaloga perja po 6.75 Din »•hiliiana« GoSposveteka 12 ZIMSKE SUKNJE holjse vrste Hubertu« nepre fiiočljiv 250 L>in. perito In vsa praktična ob^aČUa nudi po re klamnih cenah Presker. Sv. Pe tra cesta 14 6 R ZA PRAZNIKE vina in žcranie čez ulico; "Namiznio belo 1 7 Dioi Srlusko crno 1 7 Din Cviček novi 1 9 Djn H'tling 1 9 Din F..vanec i 11 i>rn Mo£anc*2ar rtari 1 5 Din Jabolčnik novi I 4 Din Zdanje: Tropinovec 1 22 Ojn Pl;vovka 1 '-4 I>;m Hruševec 1 28 Din Brinjevec 1 32 Oin Rum fini čajni I ^2 Din ter razne fine Ifkerie. konjak in desertna vina vam nudi ter pe priporoea *BuffeU S. ,1. Je-raj. Sv. Petra c. SS. S307 Sveže najfinejše norveško RIBJE OLJE iz lekarne DR. G. P1CCOL1JA V LJUBLJANI se priporoea bledira in sla-botniin osebam. HE? KBRl7i si m •#" it^^^^bC^I^^^H DH\TW* ft mm đ liji j SeK^H^P^H Plasoi. kostumi in smučarske obieke po meri L i u b 1 ja n a. \Yo fova 1 NAJCENKJšK fine krvavice jm pečenice, crno vino Lj'ter 8 Din, nudi £o«s;ilna MiiMer. Siska. .lanseva ul. 15. •<3T>4 dOFBRJI poklani in amater]-, bodo leta 1937 zadovoljni. ako pošljejo *voj naslov soferakemu društvu >Volan< v Ljubljani, Camkarje-vo nahrežje 7-1 3349 NOVA P0S1UKA pristnjh štajerskih in dalmatinskih vin ;e prj^pela. Za praznike čez ulico popust. Pridite in se prepričaj ie. Na Štefanovo zabava. Željni v^em cenj. postom vesele praznike in sreCiio novo leto- goslilna Mlkbč, Gljnee 10. 3360 Beseda 50 par. davek 3 Din Naimaiuši znespk k Din TVORNICA K02 manjka, dobro urejena. v ugod-nj okolici za sirovine in trgovino, i^e poslovnega drutra ali iluancerja z nokaj kapitala za povećanje obrata. Cenj. |K>nudbe na upravo lista pod št. 33_I- DRt 7ABSIKA g kajJitaloin od 100.000 do 500 litsoč Diu ?pre]ine novo. /t*lo rentabilno podjetie. Cenjene [>o-nudbe na upravo >Sk>v. Naro" da* pod >\ isoka rentabilnost*. 3H»>o BRIVSKEGA POSLOVOD.1O »prej 111 eru takoj. Naslov v upra*-vi li^tn. :»H VISOK ZASLIŽKK nudimo jH>>ten;ebam [K> vseh kraj ih k-ralj^vitie. Ponudl>e jMjt^hiti do 1. ja.iuiaria pod ln-fonnator- upravj >Slov. Naro- Brv..'ila 50 pvar, davek 3 Din N'ainiairsi zno^ek 8 Di^ SINtJKR, PFAFF «kora: nove šiva] ne s troje i u ko-l<^a- k.i odf!ovarjajo novini- f>o~ foni kupite cdino pri -PronioI . napproti krjžan^ke cerkve 'Stari pe jem!jt->o v rnnin) :>H<>9 Bt^eda 50 par, "iavek 3 Din Naimanjši znet*ek 8 Din ŠIVALNK STH0.1K oriirinal Victoria in Mundto^. lurnovej^e tipe, prodaja na d*>!-f^oročno odi>lacilo e 151 četnim .jamstvom. Dobavi« igle 7,a stro-je vsake znamke Franjo UodW, /aizreh. Ilica IH. 3 •">* Telefon 2059 Suha drva. ftj± premog. ^^^ karbopakete 0 ^ dobite pn I. POGAČNtK Bohoričevi* ul SI. 5. Gostilna SPLIT (Dingač) VIDOVDANSKA CESTA 1 Dospela so nova vina iz polotoka Pelješca. Cenjenim gostom nudim za božične praznike dobro kapljico, specijalno origi-nalen dingač. CENE CEZ ULICO: crno Din 8.— opolo (ružica) > 8.— belo > 8.— orig. dingač 15% > 10.— Danes in jutri velika izbira morskih rib. Svojim cenjenim gostom želim srečen božič. Priporoča se 5RUNC A MESTNA HRANILNICA LJUBLJANSKA Nove vloge Din 50.000.000.— Oproščene vloge, preneSene na nov račun > 60,000.000.— Skupno stanje NOVIH VLOG Din 110,000.000.— Novo vloge vsak ča« izplačljive! OBRESTNA MERA DO 5% Za vse vloge jamči mestaa občina ljubljanska! NAZNANILO OBVESCAM CENJfiNE DAME IN GOSPODE, DA SE JE rHGOVINA S KRZNOM KRASNJA MIRKO PRESELILA IZ HIOLFOUE UUCE 12 V FRHMĆIŠKHnSKO UL!CO (p a s a i a) CENJENIM ODJEMAt.CEM SE V NADALJE TOPLO PR1POROCAM l^ £EL1M SKECEN BOZIČ! KraSnla mirko9 krznar FKANĆISKAN^KA ULICA iPA&AZA) CENKZMKRNK DUO SOLIDNO ZA BO2IC Najlepše darilo, je »Kreko< pe-rilo. 8amo pri Krepko, Tavoarie-va ul|ca 3. 3284 SMICI s palieamj j.n vezavo za odrasle od 113 Din naprej ter sanke dobite vsak far* pri izdelovalcu Matej Faifer. Ljubljana, Trnow-ska ul. 25. tel. B410. 3352 Beseda "K) Dar. davek 3 Din Najnianjši znesek & Din Na]cene|§i 1 Lodo piazniki. (e si pio- j*i^ šće in gramofon sposo-i, ••^tlit" Proti mali odškodnini ] » r r «j pri t\'rdki H'Vi-.'da o0 par. 'lavek 3 D'n N.^mianši znetsek ^ Din STANOVANJE eno. dvo ali tricobno se odda. Pojasnila v trgovini Ciber, Coi-zova ct^ta ;\32\ STANOVANJE SsoUno. komfortuo s kopalnico v Tnijnovi &1 8 j?e odda. Naslov pri Aloinu Coaijianv d. z o. z. Ljubljana, 3371 STANOVANJE odduni ali podani nov« hišo J\-ourniini~ko, i>0'Jkleteuo, go^iK>-dar^ko poslopje. % orala vria-^adonosnlka. 2 minuti od žel. pos'ae Vidom. M. Ho^ra.k, \'i" ri KrŠkeni. SS23 Inserirajte ,.SLOV. NAKODU^ ■■■■■■■■■■■•■■■■■■■■■■■■■■■■■•* Vesele božične praznike in srečno novo leto želi Fr. P. ZAJEC IZPRAfcA> OPTIK IN I7RAB LJUBLJANA, STARI TRG 9 •■■■■■■■■■■■«•■■■■■■■■■•■■«••■• KLIŠEJE ENO VECBAtVNE JUGOGBAfIKA PRIPOROČA SE NOVA GALANTERIJSKA IN MODNA TRGOVINA Cuznar Stane FKANCIŠR.VNSKA VLICA 4 Oglejte si naše izložbe! Tam v Trnovem bliz' GradaS'ce 3o zaklali prima prasce: tam so mastne pečenice, tann so slastne krvavice. Pridi k »Bausu«. kjer veselo se za praznike bo pilo in polo! Pridi, če Božice te preživeti ho^e§ kot se gre. Stara gostilna „TRNOVSKI ZVON44 Stara gostilna »Trnovski zvon« želi vsem cenjenim gostom vesele božične praznike m srećno novo leto tor naznanja, da bo svojim najboljšim vinom znižala za praznike ceno Ćez ulico na Din 8.— in tropinovcu na Din 20. za liter. Se priporoča Vinko Baus MORSKE RIBE vedno. posebno pa danes v najvećji izberi v g^ostilni pri »KMETU«, Gosposvetska cesta 8 — Danes popoldne: špageti s slanimi sardelanii; zvečer: polenovka na tri načine. — Vina prvovrstna, kuhinja priznano dobra, cene zmerne. — Se priporoča želcč cenj. gostom vesele praznike in srećno novo leto Dttma vd. StoSić Otroskt voKićki Ovuuuteaa, ft I v tt i o • oajnovej&ib motorjl, s t r o j i m o d e i o % tricifclji pogrezijivi PO ZELO N1ZK1 CEN1 — CKN1K1 FKA.NKU : „TRIBUN A" F. BATJEI LJUBLJANA, KariovAka ce«ta 4 — Podruinica MAR1BOK Aleksandrova cesta 26 Exportna hiša ,Lwna MARIBOR. GLAVNI TRG 24 želi vesele božične praznike in srećno novo leto ter se tuđi v novem letu priporoča za obilen obisk. Eksportna hiša „LUNA" Makulaturni papit proda oprava ^Slovcnskega Naroda44 Liubliana, KnaHjeva oUca itev. s Odšla je po večno plačilo k Vsemogo^nemu naša mama, tašča in stara mHTna, gospa MARIJA BORŠTNAR roj. Klampfer VDOVA POSTNKGA ZVAN1CNIKA V LJTU1 Pokopljemo jo v petek. 25. decembra 1936, ob 15. uri na litijskem pokopališću. LITIJA, 24. decembra 1936. ZORA in ostalo sorodstvo. KAM PA CRKMO ZA PRAZNIKE" SIGURNO v KAVARNO „CENTRAL4 V kavarni igra damska kapela, toćijo se pristna vina, topli in mrzli prigrizki po znierni ceni. SreCne božične praznike in novo leto želi vsem in se priporoča za obilen obisk KAVARNA „CENTRAL44 ■^—— ■-■ -—---------------------------------------------------------— >k> SU \J E\ • Za božično praznik«- so dospela najbolj^a dalmatlnaV^* vina iz Šibenika, iz lantn'h vinog^radov. Cene ćez ulico VFrni vinom so znižane na Din 8. za liter. O 1 pet litrov dalj<* se do3tT\i na dom. — Domaća in (lalmr.tinska kuhinja, vsak dan svež-.• morske ribo na ruzpolapo Priporo^ata se i:i žolita veselo praznike vsem cenjenim gostom Brata Vestić RKSTAVRACMA » I, L O Y D c SV. PKTRA CFSTA 7 .Ne >jn,»' *!a| ... &£&i ec&f e r. i bol j ta domiii .'eliSćn. kiepiln« pnifi N'AA ČA! dohite » Ipec. KM Kl USKA DRl/BA V UtBLJAM Dalmatinska vina! Dospole pošiljke za bt»žične praznike: prvovrstno »tare in novo, prošek, tropi no vec in n\a*.!inovo olje. — Toči se: Can-karjevo nabrežje 5. 3reg 2 in Rožna dolina. Cesta II fit. 36. — Vsem cenjenim gostom se vljudno priporo^amo ter želimo vesele praznike in srećno novo leto! L A, SUNARA tm«IM«<»HII«*>»»M«»««tW*l»H««««»»»«H««»»««««t«Mt«>«ll»«««HIII*l««l«>»l MORSKE RIBE Preskrbeti hoćemo vsakemu najloljše zadovoljst\x>. Zato mio nabavili samo fino izbiro svezih morskih rib, pripravljenih za vsako željo. Postre^li Vam borno z brancini, bajrboni, z oradami, rbnni. kalamari. fckombri, Skampi (a la cardlnalei, bakalar itd. Za dobro razpo!oženje toćimo speeialna vina: viftki opolo originalni dinpać 15r; in drug^a dobra vina. - - Zelinto cenj. gostom sreće r»olne božićne praznike. — Se priporoča MATE ČEPIČ »LJUBLJANSKI DVOR« »GAJKV HRAM« Kolodvorska 28 Gajeva 9 Narodna tisk ama LJUBLJANA KNAFUKVA 5 IZVKŠOJK VBA TISKARSKA A DKLA i TEH SB š "?FFOROČA M ■ mm ■■ ■ ■ ■■ * LJUBLJANI, Gosposka oOca Itev. II, telefon štev. 2176, 2276 w w Wk M M H lllll FodraiaUct BEOGRAD, ZAGREB, SARAJEVO, OSIJEK, NOVI SAD in SPLIT ■■■■■■■■■■bSbVbSbIbSHb^bS Ekspodtnva ▼ Maribor«, Aleksandrova cesta 6 Srečen Boiič in Novo leto želi „Slavlja". Orejaje Josip ZopaoćU. — Za »Narodne Oatano« rraa J«ran. — Zft api«vo tu tnaentnl đel data Otoo CUriatot. — V« v ujubJjam.