—  175 —
Basni
Spisal Janko Polak. III.
Lepega dne je priredil lev svojim podložnikom imenitno gostijo.
Došli so vsi. Nihče se ni hotel zameriti mogočncžu.
Rujno vince je živalim in zverinam razvozljalo jezike in postale so glasne.
.Miri" je zapovedal lev.
Po gostišču je zaplul muCen molk.
»Željan sem petja!" je nadaljevai po kratkem molku. ,Kdor izmed vas mi bo zapel pesem, ki mi bo ugajaia. ga nagradim carsko *'. . .                                 ^H
Po gostišču je zaplul mučen molk.                     J^t
Kar se prerije skozi vrste lisica. Ponižno se po-^H kloni in začne peti . . .                                                 ^H
Pela je o mogočnosti in pravičnosli levovi.         ^H
Pesem je ugajala vsem.                                       ^^|
Tudi lev je kazal prijazen obraz.                         ^H
In lisičina pesem je zvenela   dalje   in   izzvenela ^^ v koncc, da  bodo  živali   kljub  levovi   pravičnosti še najbo)j varne pred   njegovo  mogočnostjo Jele ledaj, ko bodo lehko posedale na njegovi koži.                   ^M
Živali so zatrepelale in  čakale  Irenotka, da raz- ^H trga lev lisico na drobne kose.                                    ^^M
Pa lev je dejal:                                                   ^H
,Pela si resnico! . . . A vedi, da kolje rcsnica v^^Q oči: . . Težko rai jo je požreti!... Toda dejal sem, da pevca, ki mi bo zapel primerno pesem, nagradim carsko! Pesem mi je slučajno ugajala! . . . Kaj torej želiš?"
»Pusti mi življenje!"
nNaj bo!" je nadaljeval lev. nZaslužila si vsled svoje odkrilosrčnosli. da bi te raztrgal na drobne kosel1* .... Toda dejal sem, da pevca nagradim carski!. . . In pesem mi je slučajno ugajala! .. . idi!"
In lisica je izginila med vrstami.
Živali pa so se čudile milosrčnosli svojega mo-gočnega in praviCnega kralja.                                        •¦