MUZEJSKI RAVNATELJ LJUBLJANA JUG03!AVIJ itovUki M cent. Letnik Lil Uredništvo in «prtv4Kro> Tr* (3|. -lica S. Francko *AmU ». T»-bloo 11^1. Dopbi mM m po«li»W> ixkl|utoo urMtt™. macifr in cUoar pa upinTniHm. Rokopirf te ne Tračalo. Nefranldran« pkma ee ne *r.1«nJo. - Laet leloiba in ti.k TUkarne .Edinott. PoduredniStro t Oorieii «Uca Oioe«4 Cardacei »L 7. L n. — T«1 mL H. 321 Glavni » odforon* urednik; prof. Filip Pasle. 0#ui na Zlisj! ni) h Pisali smo že ponovno o tem vprašanju pod naslovom «Mea-eiovanska vprašanja«. V enem Članku smo nagibali, ^Karakterizira skoro 800-letne politi č ne odnošaje oni usodni zgodovinski ekskluzivizem, ki ]e gnal dogodke med Srbijo in Bolgarijo vedno v smeri, da je bilo Lrno sožitje med tema dvema državama izključeno. Ali Srbija ali Bolgarija, ali ne ena ne dru-pa — to je bila krvava, bratomorna formula, ki je s suvereno silo naganjala dva bratska naroda v neusmiljeno medsebojno klanje skozi stoletja. Zgodovina Srbov in Bolgarov .predstavlja morda najkrvavej-fto in najžalostnejšo zaloigro dveh narodov. Ona je dajala vsemu Kfeulkanu vedno ono znano, s krvjo oškropljeno obeležje krvavi dogodki so rodili er bratomorno vojno za drugo, na Balkanu ni bilo miru med Balkanci , bil je nemogoč. V letu 1912. se je zdelo, da je turško suženjstvo vendar imelo tudi svojo dobro stran. Vsi balkanski narodi so se bili tedaj zvezali in kot en mož so skočil na večstoletnega tlačitelja ter ga pregnali v balkansko-turski vojni iz Evrope. Balkanskim narodom je zasijala svoboda... toda iskra vekovnega prokletstva ni bila ugasnila niti pod pepelom &eststoletnegar suženjstva; prv osvobodilni balkanski vojni je sledila druga, krvavo klanje med včerajšnjimi zavezniki! Zadnje dejanje te absurdne zgo dovinske tragedije pa smo dozi veli 1. 1915., ko se je Koburgova Bolgarija spustila v najzahrbt-nei&o in obenem najnemoralnej-go vojno, kar si jih moremo predstavljati. Sedaj se zdi, da so dogodki iz let 1915.-1918. pretresli vse balkanske narode, posebno Bolgare, v taki meri, da je prišlo veliko spoznanje. Spoznanje, da skoro ose m stoletna zgodovina bojev in krvi ne samo ni prinesla bolgarskemu narodu ni-kakih koristi, temveč le neprecenljivo škodo, ponižanje m nesrečo. Porodilo se je spoznanje, da velja tudi za balkanske narode načelo, da jim je mogoč u-spešen in časten vsestranski razvoj le v miru, ob trajnem miru. Ta mir pa je na Balkanu izključen — in izključen tudi mir ostale Evrope —, če ne pride do trajnega miru med obema najmogočnejšima balkanskima činiteljima, med Jugoslavijo in Bolgarijo. Otrok tega spoznanja je obsežna akcija za zbližanje med Jugoslavijo in Bolgarijo, ki je postala v zadnjih letih razveseljivo živahna ter zavzema v zadniem času bolj in bolj konkretne oblike. Vsi prijatelji trajnega miru na Balkanu in dosledno tudi v Evropi bodo zato z zanimanjem čitali naslednje poročilo o tej stvari. 1 Pred letom se je ustanovila v Parizu Jugoslovensko-bolgarska liga, katere namen Je delati za zbližanje in ujedinjenje ^ vseh užnih Slovanov. Ob zadnjem pravoslavnem botiču je liga priredila v Parizu veliko manifestacijo za združenje vseh južnih Slovanov pod vodstvom g. Plai-santa, francoskega narodnega poslanca in delegata pri Družbi narodov. Na pozdrave predsednikov lige gg. Vučetića in Topa-lova je g. Plaisant odgovoril: Danes Srbi, Hrvati in Slovenci, združeni v enem kraljestvu, sanjajo o eni še večji zajednici. Oni hočejo pozabiti bratomorne vojne, katere so uničevale balkanske narode, in se skupno posvetiti konsolidaciji Balkana. Letos je liga sklenila razširiti svoje delovanje tudi v Jugosla-viio in Bolgarijo. V to svrho predava po Jugoslaviji sedanji predsednik lige o vprašanju zbližan j a Bolgarov in Juffoslovenov, odvetnik in bivši bolgarski narodni poslanec dr, Mladen Kostov. Najprvo je predaval v Beogradu, potem v Zar-grebu in je povsod žel velike uspehe. V pondeljek 4. t. m. je g. dr. Kostov obravnaval ta problem pred ljubljansko publiko. Ta večer je postal prava manifestacija za Veliko Jugoslavijo, Velika dvorana hotela «Unio-na» je bila do zadnjega kotička zasedena. Zborovale! so bolgarskega gosta prisrčno pozdravili in že takoj v začetku dali duška svojim toplim občutkom za bratski bolgarski narod. Nato je dr. Kostov v nad enournem predavanju razpravljal o položaju Jugoslo-venov in Bolgarov. Z jasnimi in razumnimi argumenti je govornik dokazoval potrebo združitve med Jugoslavijo in Bolgarijo. Čeprav se na obeh straneh naglaša, da ni no- Zanlbonliev proces se |e včeraj pričel pred DosebftMi trtbunalom PrcdpoldansKa razprava RIM, 11. Danes ob 9. zjutraj 8« je pričel pred posebnim tribur nalom proces proti Zanibomju, Capellu, Uliksu Ducciju, Alojziju Caligaru, Nicolosu Ferruc-ciu, Eziu Celottiju, Calllgani Angelu In Hug. Renzu Rm. ki so obdolženi, da so hoteli izvršiti atentait proti načelniku vlade ter da so skušali izzvati v drŽavi oboroženo vstajo proti fa-Sistovskemu režimu. Vest, da se danes prične ta proces, ni privabila v justlčno palačo preveč radovednega občinstva. Pred poslopjem In v sodni dvorani so skrbeli za javni red oddelki milice in orožniki. Nekaj pred deveto uro privedejo karabinerji obtožence, ki vstopajo eden za drugim v kletko. Obtoženec Ursella je utekel roki pravice in ga zato ni med ostalimi. General Capello ostane izven kletke. Na stol poleg njega sede poročnik kr. orožnikov. Na obrazih posameznih obtožencev ni opaziti nič omembe vrednega. Pričakujejo. Ob 9. vstopi sodni dvor. Predsednik general Freri ukafe pre-čitati obtožnico, nakar prekinn razpravo za pet minut. Ob 9.45 se proces nadaljuje. Prečitajo se razni aikti: poročila raznih oblastev javne varnosti o razkritju atentata ter o prejšniem delovanju Zanibonija, Capella in drugih; poročila kvestur iz Turina, Catanie, Pavi je in Vidma ter razne listine, ki se nanašajo na Quaglio, ki je glavna priča v tem procesu. Na vrsto pridejo nato pisma, ki jih je Za-niboni pisal QuaglijL V teh pie-mih Zanibom bodri Quaglio, naj vprašal, ako ima Jugoslavija načelne ugovore. Dobil sem popolnoma ugoden odgovor in sedaj preide vsa zadeva v roke izvedencev.« benega zadržka, da se združitev vztraja pri započeti akciji, prosi praktično izvede, se to doslej za po^^a glede prakse za doki j ub temu ni še zgodilo. Govor- - - - - nik apelira na akademsko mladino, naj postane nositeljica te ideje in ji pripomore s smotre-nim delom do končne zmage. O-menja prisrčne odnošaje, ki so vladali pred vojno zlasti med Slovenci in Bolgari in izraža u-panje, da bodo tudi sedaj Slovenci z vsemi močmi delali za dejansko združitev vseh jugo-slovenskih plemen. Dr. Kostov se je končno zahvalil Ljubljani za prisrčen in res bratski sprejem ter v bolgarskem jeziku za- sego kavalirske časti in za podrobnejše informacije ter ga obvešča, da je dobil od vodstva socialistične stranke povabilo, naj se poda v Rim Prečitajo se nato sodnijska izpričevala, iz katerih je razvidno, da je bil od obtožencev ka«znovaai samo eden in sicer Nicolosi radi poneverbe. Nekateri branitelji prosijo, naj bi se jim od časa do časa, ko se bo razprava razvijala, dovolilo, da pozovejo tudi take priče, katerih imena niso vsebovana v predloženem seznamu «Toda jaz nisem Quaglia!» (Ouaglia je ovadil Zanibonija). Zapisnikar čita nato zapisnik o konfrontaciji med izjavami o-vaditolja Quaglie in obtoženca. ZanlboniSeve izjave Nato sledi zasliševanje Zanibonija, ki izjavlja, da je prinesel v septembru v Rim puško in da je hotel dne 4. sejptembra u-moriti vodjo fašizma. Ako bi dospela policija šele po 12. uri tedaj bi bil svoj načrt tudi izve-cŽeL «Jaz nisem hotel umoriti predsednika vlade, ampak umoriti sem hotel vodjo fašizma.« Zaniboni podaja nato sliko o takratnem položaju v državi, ki ga je napeljal k temu dejanju ter ponovno napada fašizem, vsled česar ga predsedujoči večkrat poziva k redu. Obtoženec pripoveduje o svojih vezeh z Ricciottifem Garibal-dijem in s Quaglio ter o zasledovanju s strani policije. Predsedujoči ga poziva, naj ostane pri stvari, to je pri njegovem sklepu umoriti moža, ki predstavlja srce Italije. Ker obtoženec Se vedno noče govoriti o predmetu, mu stavlja predsedujoči vprašanja. Zaniboni priznava, da je preizkušal svojo puško in da ni bil nič kaj zadovoljen s preizkušnjo. Zato je puško pozneje izboljšal. Generalu Ca-pellu nI nikdar povedal, kaj namerava. Quaglia ga ni odvračal od njegovega namena, nasprotno, zahteval je, da preskrbi še eno puško, da bo lahko tudi on streljal «ob njegovem boku». (Globok utis). Predsedujoči: «Toda v svojih prejšnjih izjavah niste nikdar trdili kaj podob nega.» Zaniboni: «Nisem smatral za umestno.* Predsednik: «Toda to bi bili morali povedati Na vprašanje nekega sodnika, kaj bi se bilo »godilo, ako bi se bil atentat posrečil, odgovarja Zaniboni, da je bila predvidevana vojaška diktatura. Državni pravdnik: «Pove j te nam o onih 300.000 lirah, katere vam je dal Čeh Winter. Zaniboni: «Dobil sem jih potom nekega Bellinija, ki mi je ponujal za borbo proti fašizmu 5 milijonov lir, katere bi bil pre-skrbel Winter.» Ob koncu svoje izpovedbe izjavi, da je on edini odgovoren ter prosi sodnike, naj Albanski »po* Direktna pogaiania med Rimom in Beogradom Komimikd jugoslavenske vlade BEOGRAD, 11. (Izv.) Jugoslo-venska vlada je nocoj izdala naslednji komunike: «Itidija in nasa kraljevina sta prišteli na direktna pogajanja, ki se bodo pričela tekom tedna. Povodom tega sta angleška in francoska vlada vprašali pred nekaj dnevi italijansko, n&So in albansko vlado, da-ll n« bi imeli ničesar proti temu, da smejo v slučaju, če bi v času pogajanj prišlo do kakega incidenta na albanski meji, francoski in angleški vojaški ataše in en uradnik nemškega poslaništva iti na lice mesta na obeh straneh moj, da M preprečili vsako eventualno zapreko pri pogajanjih med Rimom in Beogradom. Vse tri vlade so izjavile, da nimajo ničesar proti temu, da gredo ti Strokovnjaki na lice mesta, če se pripeti kak incident ki če bo zato bila pohneba.» Mednarodni bizantoMki ksnores Svečanostmi otvoritev v Beograd BEOGRAD, 11. (Izv.) Danes dopoldne je bil v veliki dvorani beograjske univerze otvor j en peti mednarodni bizantološki kongres, ki se ga udeležujejo znanstveniki iz vsega sveta. O-tvoritvene seje se je udeležil celokupen diplomatski zbor, večina ministrov z ministrskim predsednikom Uzunovičem na čelu. Tej sla/vnosti je prisostvoval tudi kralj Aleksander. Pred sednik kongresa dr. Radon ji«4, ki je v otvoritvenem govoru pozdravil vse navzočne, zlasti pa kralja Aleksandra, odposlanca papeške stolice, patrijarha, ministrskega predsednika, diplomatske zastopnike in delegate, med katerimi so bili najštevil- Poleg drugih solistov je nasto-' pila na koncertu tudi gospa Wilfan-Kunc, soproga nečak« našega poslanca dr. Wilfana, ki je zapela nekaj ruskih, hrvatskih In slovenskih pesmi. Napad na ruskega konzula v Koenigebergu BERLIN, 11. V noči od sobote na nedeljo je večja skupina nemških ljudovcev napadla v Koenigsbergu tamkajšnjega ruskega konzula Ernesta Kontar-ja. Kontar je dobil več resnih poškodb na glavi in nogi. Policija je takoj prihitela na lice mest«; ter aretirala dvajset napadalcev. " Ruski rjoslonlk v Berlinu Kru-sttnskl Je včeraj popoldne dobil podrobnejše obvestilo o incidentu. Verjetno je, da bo nemški zunanji min4*t*r dr. Stresemann posetil Krestimkega ter da se bo v imenu vl^de opravičil. . Vest o Incidentu je napravila v tukajšnjih krogih zelo mučen vtis. niske protestne note kitajski vladi v Pekingu MOSKVA, 11. Sovjetska vlada je izročila kitajskemu poslaniku v Moskvi protestno noto radi na*p:«da na rusko poslaništvo v Pekingu. Nota, ki jo je podpisal Litvi-nov, proglaša napad za nečuveno prekršite v na jelementamej-Sih predpisov mednarodne politike. Ko se je vršila preiskava na poslaništvu, ni kitajska policija hotela dovoliti, da bi preiskavi prisostvoval kak ruski fimkcijonar; zato nimajo navedbe oekinške vlade, da so se v prostorih poslaništva našle va?-lisilne in orožje, nikakršno veljave, kajti kitajska policija je lahko sestavila inventar o zaklenjenih stvareh, kakor so ji je delo. Nota napada tudi zastopnike tujih držav, ki so dali privoljenje za preiskavo. Ruska vlada energično protestira proti izvrženemu nasilju in zahteva: 1) kitajski vojaki in policija se morajo takoj umakniti iz prosto- nejši zastopniki iz Poljske, Ce- rov ruskega vojaškega atašeja hoslovaške, Francije, Nemčije, | \z stanovanj osobja ruskega po- ki j učil svoje predavanje z vzkli- Državni pravdnik general Nose- ne bodo usmiljeni napram nje , xt_: Valilfa Tntrnalft- ! , __*_•«___ _~ iol I mu nmrvtV aam/t nrnwi?Tli *** Ljubljana, 9. aprila. Kakor je bil v Italiji pred ujedinjenjem najvažnejši problem ujedinjenje vseh Italijanov eno državo, tako je danes najvažnejše vprašanje južnih Slovanov zbližanje med Jugoslavijo in Bolgarijo. Misel ujedinjenja vseh južnih Slovanov pri Srbih in Bolgarih ni nova, temveč obstoja izza časa kneza Mihajla Obrenovića. Da ni bilo v Bolgariji nesrečne koburške dinastije, bi morda danes bila tudi Bolgarija v jugoslovenski zajednici, ki bi segala od Triglava do Črnega morja. Rane, ki jih je zadala svetovna vojna, so idejo ujedinjenja vseh južnih Slovai-nov težko zadele, iiiso pa mogle uničiti vseh nad, da vendar enkrat pride do sprave med vsemi jugoslovenskimi plemeni. Kmalu po vojni je začela napetost zopet popuščati Vedno ■nova so se pojavljali novi zagovorniki zbližanja med Srbi in Bolgari. Za bolgarski napad na bratski srbski narod in za zla, prizadeta Srbom med vojno, gotovo ni odgovoren bolgarski narod, nego Ferdinand Koburški In njegovi privrženci, ki so zavedli narod v nesrečo. Ob priliki bolgarsko-girškega spora 1925. In v korakanja Grkov na bolgarsko ozemlje, je bila vsa jugoslo-venska javnost na strani svojega prizadetega brata. kom: Naj živi Velika Jugosla vija od Črnega do Jadranskega morja! Frenetični aplavz je bil dokaz splošnega soglašanja in navdušenja. Vsa dvorana je navdušeno vzklikala bolgarskemu narodu In končno stoje zapela «Hej Slovani!« Po zaključku zborovanja se je spontano formirala povorka in krenila po mestnih ulicah neprestano manifestirajoč za zbližanje vseh južnih Slovanov Kakor je v zadnjem času opažati, število pristašev sporazuma tako v Jugoslaviji kakor v Bolgariji stalno narašča. Ob priliki zadnje debate o pro*-računu bolgarskega zunanjega ministrstva je govoril bivši ministrski mu, ampak samo pravičn?.. Predsednik zaključuje razpravo ob 19.50. Bethlen zapustil Rim Njegove Izjave «Trlbunl» RIM, 11. (Izv.) Danes ob 8.40 je ogrski ministrski predsednik grof Bethlen zapustil Rim ter se odpeljal v smeri proti Mlla-nu. Pred svojim odhodom je dovolil uredniku rimskega lista «La Tribuna« interview. «Sem zelo hvaležen Rimu, Rimljanom in vsem Italijanom za prisrčen sprejem, katerega ste priredili __________________meni in moji soprogi, in za ne- sploh mogoče pripisati generalu I prestane manifestacije prijatelj-z bogato vojaško izkušnjo tako stva, s katerimi ste nas povsod nesmiseln načrt?! Zanikam od- spremljali. Nočem ponavljati te-predsednik g. Dane v, I i^no, da bi bil jaz nabiral fonde g^ fc^ fe rekel, ampak do- da se načeloma ne protivi tej želji. Razprava se prekine ob 12. in se nadaljuje ob 17. mmm p- M m Izjave obtoženega generala RIM, 11. (Izv.) Popoldanska razprava se pričenja ob 17. uri z zasliševanjem generala Capella. Obtoženec se sklicuje predvsem na svoje izjave, katere je l>odal tekom preiskave in k tem izjavam dodaja Še razne nove izjave. «Očitajo mi, da sem Izdelal načrt za oboroženo vstajo proti državnim oblastim. Kako je Avstrije, Bolgarske in Rusije. Italijo je zastopal Muniozzi. Po slavnostni seji so se delegati umaknili v posebno dvorano, kjer je bil izvoljen mednarodni komite, v katerega so vstopili zastopniki vsake države. Danes popoldne ^o si gostje o-gledali Beograd. Ob 17. uri je bil sprejem v Akademiji znanosti, ob 19. uri pa je akademsko pevsko društvo «Obi!ić» priredilo koncert v veliki dvorani nove univerze. Kongres bo trajal do 16. t. m. slaništva ter iz sedeža trgovinskega zastopništva; 2) vsi uradniki sovjetskega poslaništva ter drugih sovjetskih ustanov, kateri so bili aretirani, se morajo nemudoma izpustiti na svobodo; 3) vse listine, ki so bile zaplenjene v uradih vojaškega, a-tašeja, se morajo takoj povrniti; 4) zaplenjeni predmeti in denar se morajo takoj izročiti lastnikom. V znak protesta bo ruska vlada odpoklicala svojega zastopnika čemyka ter ostalo osobje Od jutri dalje bo kongres začel poslaništva, ki se bo povrnilo v ki je naglasil, da bolgarski narod iskreno želi zbližanja z Jugoslavijo. Prav tako so se ob priliki debate jugoslovenskega zunanjega ministra čule simpatične besede za bratski bolgarski narod Jugoslovenska javnost vedno bolj odkrito išče poti, kako bi se dalo doseči zbližanje z vsem bolgarskim narodom ne glede na politične stranke v Bolgariji Pa tudi gospodarski in politični interesi Slovanstva in Balkana zahtevajo sporazum med obema jugoslovenskima državama. Kajti brez tega sporazuma je vsaka trajna konsolidacija Bfld-kana nemogoča. za kakršnakolisibodi prevratna podjetja Moje potovanje ▼ Trst se spravlja v zvezo s fra masonskim gibanjem toda laz sem se podal v Trst, da držim tamkaj patriotičen «wor. d&jam samo sledeče: Italija lahko računa na Ogrsko na Balkanu.» Glede italljansko-o-grskih dogovorov o izhodu Ogrske na morje v reški luki je od- delovati v sekcij ali, ki so sledeče: filološka, zgodovinska, cer-kveno-zgodovinska, arheološka, sekcija za odnošaje In vplive Bizanca do njegovih severnih sosedov in sekcija «Bizanc in zapad ». Afdto na beograjskem dvoru Velliastne manifestacije bolgarskemu delegata BEOGRAD, 11. (Izv.) Danes popoldne je kralj sprejel v posebni avdijenci romunskega delegata na blzantološkem kongresu Jorguja ter specijalnega papeževega odposlanca mons. Derbinlja. Posebno prisrčno je bil spre- V obtožnici govoril na vprašanje urednika, . iih zvezah z | če so bila že pričeta ^Janja ^ fe8or Ivanov. Davi so mu iSSESZttl SS <*> njegovega govora pri- kaj nočete reci. ako noče ogrsko veličastne manifestacije z blago prispeti na Reko, mora | ^^ ^ profesor Iva- nov dolgo časa ni mogel priti do besede. Nič manj prisrčno ni bil pozdravljen tudi zastopnik ruskih učenjakov • Taranovski, ki je Jugoslovenskega kralja pozdravil kot slovanskega gospodarja. Zanimivo je, da je bil burno pozdravljen tudi nemški delegat profesor Roeenberg. Veliki (eilstmkl m sa bo seetal 21. aprila' RIM, 11. (Izv.) Veliki faSistov-ski svet je sklican na dan 21. aprila ob 10. uri zvečer. Na dnevnem redu tega zasedanja je edinole razprava o ustavi dela, ki je bila že izdelana od državnega pdotajnika v ministrstvu za korporacije on. Bottaija ter izročena ministrskemu predsedniku. ^ govori tudi o mojih zvezan z | če TO bila že pričeta pogajanja » J« ^ Beogradu bolgarski dele-Ricciottijem Garibaldijem In z nekim častnikom, katerega bi mi bil poslal Garibaldl za organizacijo oborožene vstaje. Ako bi razpolagal Gtffbald1' *»res z e-nim milijonom, bi ga bil vpora-bil v docela druge svrhe (smeh) Na vabila na razne sestanke sem vedno odgovarjal, da je položaj tak, da nI mogoče ničesar pod vzeti. Organizaciji «Domovini in Svobodi>» se je pripisoval vse prevelik pomen.« Ob zaključku svojega zasliševanja Izjavlja obtoženec kategorično, da ni on niti napeljaval ne svetoval Zaniboni j u niegovo dejanje, za katero sploh, ui vedel. Po končanem zaslišanju stavi predsednik obtožencu razna vprašanja, na katera daje poslednji svoja pojasnila. Ko ga predsednik vpraša zakaj ni j vil varnostni oblasti o namenih Zanibonija, kar je moral vsaj slutiti, je obtoženec odgovoril; iti preko jugoslovenskega ozemlja. Zato je potrebno, da pride do sporazuma z jugoslovensko vlado. Rečem vam, da gojim nado, da bodo dogovori zaključeni brez težkoč. Pravica prehoda čez jugoslovensko ozemlje nam je zagotovljena od trianonske pogodbe, pa je tudi v interesu Jugoslavije, da povzdigne svoj Peking šele tedaj, ko bo pekinška vlada izpolnila ruske zahteve, ki niso nič pretirane. Katerakoli druga imperialistična vlada bi bila postopala povsem drugače. Ruska vlada pa noče posegati o izrednih uprepih, ker se zaveda, da skušajo neodgovorni inozemski imperijalistični krogi zaplesti ZSSR v vojno. Kitajska vlada v Pekingu je igrača v rokah teh krogov. Rusija pa upošteva interese delavskih slojev vseh dežel in upošteva tudi interese kitajskega naroda. Na provokacije iz Pekinga, katerih namen je poslabšati mednarodni položaj ter izpremenfti v svetovno vojno očitne vojaške operacije, ki so jih nekatere vlasti izvršile proti Kitajski, odgovarja ruska vlada, da se ne bo pustila zapeljati od nobene provokacije, marveč se bo vedno z vsemi sredstvi borila za ohranitev miru med narodi. O tem njenem prizadevanju bodo rusko vlado gotovo podpirali delavci vseh dežel, predvsem pa narodi Kitajske in ZSSR. Iloto kontonsk! vladi radi dogodkov v Naakingu LONDON, 11. Protestno nota promet. Razumeli boste, da je tu mMfM* CImKim Min* i Hlblfall radi dogodkov v Nankingu bodo vprašanje tarif najvažnejše. A- | MIRI allUVCK MIM » ljuijui | te ^ izroCili kantonskemu zu- VmOtim Mirka ko naj najde naša produkcija pripravnih trgov, mora dospeti nafte blago na Reko ne preveč obteženo s transportnimi stroški. Med nami in med ^Jugoslavijo ee gre ravno zato, da se pride do dogovorov, potom katerih bt se prevozni stroški držali gotovih mej. Prepričan sem, da se bomo z Beogradom sporazumeli Predno sem se podal v Rim, sem LJUBLJANA, 11. (Izv.) Nocoj se Je vriil vokalni koncert •Glasbene Matice* pod vodstvom Mateja Hubada. Med drugim se je z dobrim uspehom izr vajala nova skladba tržaškega nanj emu ministru obenem zastopniki Anglije, Združenih držav, Japonske, Italije In Francije. V londonskih diplomatskih krogih vlada veliko zadoščenje radi dejstva, da sta se protestno komponista Vasilija Mirka «Ro- pridružili tudi Francija In Ja-cocdikl jo je občinstvo spre- ponska. Zato upajo, da bo nota jelo ž velikim odobravanjem.' dosegla svoj namen. V Trstu, dne 12. aprila 1927. D N EVNE VEST I „SVlBlSkO SlOVStlK)" Ne mislim polemizirati t listi, ki so prinesli notic« o «svinjskem slovstvu«, «patentiranem svinjepisju», « nizkotni porno-grafiji« in « sistematičnem pohujšanju ljudstva«. Pisali so na tej strani in preko meje tudi. Opaaka, v kateri meri dopisnik na to, da par stvari, ki so bile natisnjene v «N. G.», ni primernih za družinski list, bi bila naj-bcdj na mestu, če bi bila napisana zgolj iz namena, da v bodoče prepreči take zmote in javnost blagohotno opozori, kaj ne smejo dohiti v roke otroci in nezreli ljudje. Ker pa gleda izza vrstic drug namen, je tudi ta opazka izgubila na svoji moralni vrednosti. Če je uredništvo revije skraja bilo mnenja, da glejie literarne forme, v kateri se rešujejo življenjska vprašanja, ne bo preozkosrčno, lahko to mnenje vsak hip spremeni in ga je spremenilo Še pred zgoraj omenjenim ogorčenjem, ki je videlo, kako zelo in med katere sloje se list širi. Zakaj res je, da je leposlovna revija eno, družinski list pa drugo, dasi se tudi v pojmovanju, kakšen naj bo družinski list, mnenja brez dvoma križajo. O sistematičnem pohuj Sevanju ni govora in kdor govori o njem, bi ga hotel imeti. To, — kaj je za mladino in za družinski list — je ena zadeva in bodi s tem zaključena. Druga je zadeva pornografije. V dopisu na drugi strani meje pravi dopisnik, da ne bo razaor jal o umetniški kvaliteti spisa. In vendar ga je obsodil, ko je dejal, da je pornografija. Spise, ki niso za mladino in nezrele ljudi, in pornografijo, je vrgel vse v en koš. Tako so delali nekateri v šestnajstem in sedemnajstem stoletju. (Primi: Johan-nes David Schrcber, De libris obscenis, Leipzig 1688.) Vendar bi časnikarski «šmok» tega ne smel storiti in begati ljudi, ki ne znajo ločiti belo, od črnega, z napačnimi pojmi. Moje mnenje (in ne samo moje mnenje) je, da svinjarstvo ne more biti umetnost. In če je kak spis umetnost, ni svinjarstvo. Logično pa bi moralo biti po izvajanjih dopisnika vse. kar ni za mladino in nezrele ljudi, svinjarstvo. In če pridružim temu še mnenje, da svinjarstvo ni umetnost, tedaj vse, kar ni za mladino in nezrele ljudi, ni umetnost. Kam pridemo po tej logiki? Kaj je prav za prav pornografija? Ta grška beseda pomeni dobesedno «opisovanje vlačug». — «S\injski je samo tisti spis, ki je spisan v edini in izključni namen, da ljudi spolno pohujšuje in je njegova vsebina naperjena v to, da vzbudi sirove živalske nagone v ljudeh. — Spise, ki imajo sicer erotična mesta, a zasledujejo drug in ne zgoraj omenjeni namen, ne moremo šteti v to vrsto.» (Tako Ivan Bloch, Sesualleben unse-rer Zeit, stran 795.) Priznati mora vsak. da je Eros velika genialna sila človeškega duha. Kaj pravi K. Lange v knjigi «Das Wesen der Kunst«? (Berlin 1901.) «Ljubczen je poleg lakote in žeje najmočnejše čustvo v človeku, njen užitek je poleg smrti eden najvažnejših človeških doživetij. Ni čuda, da mu umetnost posveča posebno pozornost. Umetnost, ki ima namen slikati življenje, ni mogla nagona, ki igra v življenju ljudi veliko vlogo, in iz katerega se javljajo najrazličnejši konflikti, prezreti.« Dr. Lrwin Stranik pravi: «Eros je umetniški motiv. Slikati Eros v vseh položajih in odtenkih je ena glavnih nalcg umetnika. Pri tem ne more ostati samo pri poljubu roke...« Dr. Stranikovih besed bi jaz sicer ne podpisal dobesedno. Poj za kruh, ljubezen in smrt, bo vendarle osrednje točke, o-krog katerih se gibljejo vsa druga vprašanja. Francoski katoliški pisatelj Renč Bazin pravi, da v širokem popisu življenja, «ki ga roman po svoji naravi zahteva, prihaja zaradi umetnostne resnice kljub vsej pazljivosti pesnika zid ▼ krepke j ših oblikah na dan, nego jih more prenesti srce, kf fce nt utrjeno.» (Dom in Svet, letnik 29., stran 329.) In sveti Avguštin: «Če postanejo ljudje zmotni na popolnosti sveta radi nepopolnosti in greha, ki je v njih, pride to samo od tega, ker na zna*o sveta prav gledati ln doumeti — ker sveta ne gledajo in doumejo kot celoto, kjer je vsaka stvar na svojem mestu — in tudi navidezno nagnusi?c stvari lahko pomenijo in u&tvarljo nekaj Tolikega in dobrega« Dovolj naj bo navedenih citar-tov. Navedel sem jih zato toliko, ker nočem in ne morem biti prorok v domovini. Iz njih rat vidimo, da je pornografija (ali svinjarstvo) tisto delo, ki je spisano nalašč zato, da vzbuja sirovi, živalski nagon v človeku. Spis pa, v katerem gleda in slika pisatelj življenje z dostojno resnostjo in zasleduje z njim neki višji cilj, ako tudi so v njem mesta, nad katerimi bi se mogel kdo spodtikati, (taka posamezna mesta bi lahko na£li tudi v drami «Anfisa», dar-si je etično in umetniško visoko delo), še ni svinjarstvo in tudi ne sam6 umetnina, ampak najde zrel človek tudi etične dobrine v njem. Sicer je znano, da se politiki ničesar ne naučć Iz zgodovine, tako se tudi ljudje kaj malo naučš iz leposlovja, ki je zgodovina njihovega življenja*, v nekem oziru druga drugi podobna, in bi jim lahko bila velik opomin. Napačno je torej, če mečemo spise, ki jih ne smemo dati mladini, vse v en koš. Na-pačno je tudi, soditi delo po odlomkih in ne po celoti. «Ker sveta (in življenja) ne gledajo in doumevajo kot celote», pravi sveti Avguštin. «CeJotna tendenca dela je odločujoča, ne posamezna mesta», pravi Bloch v delu, ki sem ga navedel zgoraj. Posamezna mesta pa se najdejo celo v neokrnjeni bibliji in v spisih cerkvenih očetov, ki lahko, iztrgana iz celote vplivajo poJiujšljivo. V našem slučaju dopisnik ni imel celotnega dela pred seboj in ga kot celoto tudi sodil ni. Dejstvo, da kdo živi tako življenje, kot ga opisuje spis, je slabo; dejstvo, da nam je kdo tako življenje opisal in orisal njegove kvarne posledice, ne more biti slabo, ampak dor-bro, — če smo možje in ne otroci. Tega nisem napisal radi polemike, le radi čistih pojmov in da branim čast pisatelja, ki ni imel namena ustvarjati »svinjsko slovstvo«. Prano« Bevk. Sporočilu „Corlike Kafke" Cena knjig ▼ razprodaji Cene Matičnim knjigam v razprodaji bodo za eno liro dražje ko pa one, ki se naroče pravočasno pri poverjeniku. In Se gotovo ne bo, ali ne bodo zmanjkale za razprodajo. Zato naj se vsak požuri ter naj pravočasno naroči knjige pri poverjeniku. Osebne Izkaznice Notranje ministrstvo je sporočile goriški prefekturi, da se mora v istovetnici, kjer stoji laška označba nazionalita, izpolniti ta razprc-delek z «italiana», ker se pod laškizn izrazom «nazionaIit&» misli na pripadnost h kaki državi, in ker pripadajo tujerodd (to je mi Slovani) v novih pokrajinah kot italijanski državljani k Italiji in zato se mora pod označbo nazionalita napisati «ilaliana». Prstni odtisi so pa predpisani samo za one, ki so prisiljeni nabaviti si istovetnico na podlagi 3. Člana postave o javni varnosti, torej le politično ali pa kazensko osumljeni. Malo kasno sicer prihajata ti dve navodili goriške prefekture, ker so dotične občine na GoriSkem izdale že na tisoče istovetnic, v katerih je najlepši nered glede prstnih odtisov in pa označbe «nazio-nalitŽL«. Posebno prstni odtisi na istovet-nicaJi bodo marsikateremu našemu nedolžnemu človeku povzročili obilo sitnosti pri potovanju. Zato pa opozarjamo vse nage ljudi, naj odslej naprej še bolj energično zali le vaj o izkaznice brez prstnega odtisa, ker pomeni prstni odtis na istcvstnici kup sitnosti od strani pregledujočih varnostnih organov. Vprašujemo pa še goriško prefekturo ,ali bi ne bilo mogoče vsem onim ljudem, ki so morali po nekaterih občinah po nepotrebnem pritisniti prst na istovetnico, zamenjati istovetnice. Ljudje niso krivi na pomoti, ampak za to predpostavljeni urad. Trsove! pozor I Prejeli emo: 2e pred niesececem dni sem v svojem članku « Trgovi na s koruzo«, ki je bil objavljen v «Edinosti opozoril naše trgovce na dejstvo, da mnogo terminskih zaključkov glede dobave koruze letos ne bo izvršenih. Kot domačin sicer ne morem biti prerok v svoji lastni domovini, vendar pa moram danes poudariti, da so se moji tedanji pomisleki glede par tvrdk, s katerimi smo jneli posla, uresničili. Te tvndke^ namreč katere lahko primerjamo pticam selivkam, te •likvidirajo«. Ena ianed njih je pa celo napovedala konkurz. Nastane tedaj vprašanje, kaj se zgodi s sklenjenimi pogodbami. Vsaka tvrdka v likvidaciji ali pa v konkurz nem uoetoDanm lahko Iz vrli sklenj. pogodbe. Njih izvršitev je v prvem slufttju poverjena Hkviria/toriu, a v drugem — ako sredstva oojmSčajo — upravitelju konkurz&e maae. Zgodile io«epa v zadnjih dneh pri izvrševanju pogodb nekatere nerodnosti, na katere moram na tem mestu opozoriti. Nekatere višje gori omenjen* tvrdke, ki * sklepanjem terminskih kupčii samo špekulirajo na raztah naših solidnih trgovcev, odstopajo, sedaj svestne si gotovega dobička, pogodbe na izvrševanje drugim enako «solidnim» tvrd-kam. Večina slučajev se dogaja brez vednosti in brez vsakršnega sporazuma s kupcem. Krono teh «kupčij» pa tvori dejstvo, da so nekateri prejedi koruzo od ljudi, o katerih se jim Še sanjalo ni, da sploh žive med smrtniki. V takih slučajih naj trgovec smatra sprejeto blago kot po dnevnih cenah prodano in naj zavrne fakturo, ki njemu ni ugodna, kajti tvrdka, ki je blago dobavila, ga ne more tožiti že z ozirom na dejstvo, da namreč nama v rokah pravilne pogodbe. Višje gori navedene kupčije so pri trgovcih, ki se nahajajo v poravnalnem ali konkurznem postopanju, neveljavne in nepostavne, ker so izvršene brez vednosti upravitelja por« »alne ali koukurzne mase. Ona tvrdka pa, ki sprejme pogodbe «falitnega» trgovca, si sama postavlja na svoj prapor znak svoje nesolidnosti. In ravno na slednje, o katerih se ne ve, kako so nastale, je tretoa posebno paziti kajti znano je, da se za lepimi naslovi zbira marsikaj. Taki znajo v današnjih težkih, zanje neugodnih časih, kar čez noč popihati in pustiti naše trgovce z vsemi «aklepi», katere so z njimi napravili na cedilu. __F- C. TRŽAŠKI BLAGOVNI TRO 11. t. in. Kakor se vidi, daje veliki teden nekaj impulza tržaškemu blagovnemu trgu. Je to sicer nekoliko drzna trditev, kajti pondeljek je navadno dan, ko je na trgu največ blaga. Vendar pa so bile danes količine dovetenega blaga nekaj posebnega, kar daje podlago zgornji trditvi. Pomlad se pozna že v v»eh kotih trga — razen seveda v sadnem, ki bo moral še precej časa ohraniti svoje jesensko lice. Tudi na zele-njadnem delu trga vidimo še mnogo, kar spominja na jesen. Posebno še vedno velike količine raznovrstnega zelja spominjajo na mrzle dneve pozne jeseni. Toda lepo, močno, sočnato zelenje zavzema polagoma postojanko za postojanko na našem tgru. Nima še uradnih cen — razen graha, ki je prijeten oznanjevalec pomladi. Upati je, da bo v kratkem zopet trg tak, kakor smo ga opisovali preteklega leta, ko se je govorilo o izrednih količinah in kakovosti blaga. Cene so bile danes sledeče: Zelenjava: radič zelen, raznovrsten 80-200, radičeve sadike 180, Špargeljni 1000-1100, Spinača 120-150 (v šopih in prosta), krompir (konzerviran v pesku) 80-106, krompir nov 160-210, zelje belo navadno 80, karfijol 50-100, cvetno zelje 30-70, pesa bela 100-110, grah (sveti) 110-300, šelen (posni) 280, janež 80-130, cikorija 100-130, čebula 70-110 (v vrečah), artičoke 50-55 za komad. Sadje: Jabolka 100480, pomaranče v zabojih 35-70 lir za zaboj, pomaranče 140-180 L za kvintal, limone 22-24 L za zaboj. Cene brutto per netto. Razprodaja na drobno z 20% poviška. Kupčije živahne in bolj številne kot bogate. Iz tržaškega življenja Posknften samomor V svojem stanovanju v ulici Ro-magna št. 2G si je včeraj popoldne hotela vzeti življenje 34-letna za-sebnica Gizela Simsig, poročena Brunner: s tem namenom je zanetila na ročnem ognjišču v sobi oglja, zaprla vrata in okna ter nato ležeč na postelji Čakala, da jo strupeni plin zaziblje v večni sen. Toda za njeno obupno nakano je kmalu potem doznala neka soseda, ki je brez obotavljanja poklicala na pomoč zdravnika rezilne postaje. Ta je rešil Brunnerje-vo iz nevarnosti, nato jo je dal prepeljati v mestno bolnišnico, kjer bo ćkrevala, ako ne nastopijo kake komplikacije, v tednu dni. Kakor je povedala njena sestra Ana, so vzroki,ki so dovedli Brunner j evo do obupnega poraka, prav malenkostni. Njen mož, ki je trgovec po poklicu in 2ivi v Berlinu, zahteva namreč, da bi se tudi ona preselila tja, čemur se pa Brun-nerjeva iz neznanih vzrokov odločno protivi. V zadnjem času je večkrat skušala pregovoriti moža, da bi on prišel v Trst, a ker je bilo njeno prizadevanje zaman, je naposled sklenila poiskati izhod iz čudnega položaja na tako nenavaden način. Kolesrajeva nezgoda Včeraj zjutraj zarana se je 18-letni delavec Avgust MahniC, bivajoč v Dekanih, odpravil s kolesom na delo v zavije, kjer je za-poeleti V tamošnji tovarni olja. — Medpotoma je mladeniča doletela huda nezgoda; ko je ptivoeil v bližino Škofij, so se pri kolesu nenadoma odlomile «vilice« in siromak je telebnil na cestu Pri tem se Je tako hudo udaril v glavo, da si je pretresel možgane. Neki kmet ki fe kmalu ootem nrivodl ondot mimo, je prepeljal nesrečnega kolesarja tovarne v Zavijao, od koder je bila obveščena o nesreči rezilna postaja. Zdravnik ki se je takoj podal na lice mesta, je podal Mah niču prvo pomoč, nato je bil ponesrečenec prepeljan v mestno bolnišnico. Njegovo stanje je sedaj precej resno, a zdravniki imajo dobro upanje, da ne bo hudega. On dna ljubezen 27-letna Ana Poropat, stanujoča v ulici Molino a vento št. 5, ima ljubavno razmerje z 31-letnim težakom Karlom Z ari, ki mora pač imeti o ljubezni kaj čudne pojme. Tako je vsaj pokazal sinoči, ko se je iz neznanih vzrokov sporekel s Poropatovo. Sicer se to ni zgodilo prvi krat in menda tudi ne bo zadnji krat, a to pot se je nenavadno razjezil. Po hudem prerekanju je mož naposled lopnil s pestjo po šipi na vratih na hodniku, pograbil koničast kos stekla in sunil z njim Poropatovo v hrbet. Na hrup so prihiteli ljudje, ki so rešili nesrečno žensko pred nadaljnjimi izbruhi ljubknčeve jeze. Ker je bila reva ranjena, je nekdo od navzoč-nih poklical na pomoč zdravnika rešilne postaje, ki je ugotovil, da rana, čeprav precej globoka, ni nt varna, iujub lemu pa je bila Po-ropatova po prvi pomoči prepeljana v mestno bolnišnico, kjer so jo sprejeli v kirurg, oddelek. Okrevala bo v kakih 8 dneh. Medtem je prišel iskat pomoči v mestno bolnišnico tudi Zarl, ki se je bil ranil s stekleno črepinjo na vratu, menda s samomorilnim namenom; zadal si je pa le lahko rano, ozdravljivo v 5—G dneh. Ko je dobil potrebno pomoč, je bil vročekrvni mož odveden na policijski komisa :jat v ulici Vespucci, kjer so ga po zaslišanju začasno pridržali v zaporu. Nsz#eda pri delu. Ko je 24-letm težak Anton Švi-gelj, stanujoč v ul. Fonderia Št. 5, včeraj popoldne prekladal v Lk>y-dovem skladišču v prosti luki V. E, III, steklenice sodovke, se je ena nenadoma razletela in pri tem je ostra črepinja priletela mladeniču v levo lice ter mu zasekala veliko rano. Siromak je dobil potrebno pomoč v mestni bolnišnici, kamor je bil prepeljan z avtomobilom rešilne postaje. Nato je bil na lastno željo prepuščen domači negi. Zdraviti se bo moral kakih 15 dni. Iz tatinskega dnevnika Predpreteklo noč so neznani zlikovci obiskali stanovanje mehanika Frana Ruggieri v ulici Sara Daviš št. 4, v katero so prišli s pomočjo ponarejenih ključev. Ker niso mogli najti drugega, so odnesli nekaj perila in usnjato listnico v skupni vrednosti 350 lir. — Predvčerajšnjim predpoldne so se zlikovci vtihotapili v stanovanje Ivanke Morautti v Skednju št. 43, kjer so ukradli dve srebrni žepni uri in nekatere druge predmete, v skupni vrednosti okoli 600 lir. w _ . — Ker je ukradel v mehanični delavnici Jurija Marcon v ulici PietŽL št. 3, kjer je bil zaposlen, skoro novo kolo, vredno 600 lir, je bil prevčerajšnjim aretiran 17-letni Giordano H., stanujoč na trgu Ospedale. Bil je pridržan v zaporu, a ukradeno kolo so orožniki vrnili lastniku. — Ko se je uradnik Anton Baštine! li, stanujoč v ulici Settefonta-ne št. 102, presinočnjjm vrnil domov, je neprijetno iznenađen ugotovil, da so bili v njegovi odsotnosti v stanovanju nepovabljeni obiskovalci, ki so se polastili perila in drugih predmetov za kakih 1100 lir. Bastinelli je javil tatvino o-rožnikom. TELESHS5 VZGOJA SPORT Prosveta - Tomaseo 4:1 Fabjan, Kuferšln I., Zafred, Kiauta - Prelog Dan ni bil sicer vabljiv, ali kljub temu se je udeležilo veliko število športnikov včerajšnjih tekem. Igrišče Adrije je včeraj kcur mrgolelo nogometašev. Rezerve, druga divizija in končno prva divizija: Prosveta - Tommaseo. Zadnji nastopita Prosveta - Tom maseo. Takoj se spozna prvo divizija Trezno, premišljeno, mirno in tehnično igranje nam takoj nudi vtis zrele vrste že gotovih atletov. Pričakovanje za to tekmo j z bilo res veliko. Tomaseo je predvčeraj igral in obenem zaigral šanse za končni prvenstveni boj. Četa dijakov, ki je vzbudila v letošnjem prvenstvu naravnost senzacijo, je predvčerajšnjim nenadoma klonila. Krivda leži predvsem na half-ski Crti, ki ne podpira napada. Za pomoč obrambi je preveč šibka. Vso ogromno nalogo hrambe in podpiranja napada je rešil braniJec dr. Gorjup. Napad ni mogel priti tudi drugače do svoje veljave, ker je haJf-ska črta Prosvete naravnost nepremostljiva. Bramba Tommasea je imela v svojem vratarju ranljivo stran. Mali Škrab je v največji meri zakrivil občuten poraz Tommasea. Prosveta je odigrala svojo dobto tekmo. Spof med posameznimi vrstami je vzpostavljen. Bramba naravnost nepremagljiva. Halfova črta s centarhalfom Kuferšinom je najboljši sestaven del čete. Napadalna vrsta tehniCno popolna. Strela t vrata pa le ni. Sicer so včeraj igralci zabili štiri goale, izmed katerih sta bila dva res dobro Izpeljana, aH one znane fakture vendar nismo videli. Zgodovina tekme bi bila na kratko sledeča: Nad m očna moč Prosvete skozi ves prvi polčas. — Igralci Prosvete neprestano ogrožajo vrata Tommasea. Manjkalo je pa le končnega strela v vrata. V enih izmed redkih izpadov Tommasea je Prolog neubranljivo streljal prvi goal dneva. Prosveta odločno proti napada. In res se posreči levemu krilu Prosvete zabiti iz levega prostora žogo v levi kot vrat. Škrab lovi žogo, ali ta mu se izmakne v vrata, vrata. Koj za tem zbeži vratarju vnovič že odbita in lovi jena žoga. Hitro in odločno strelja Kufenšin I. v vrata. Drugi polčas nudi obojestransko lepo izpeljane napade. Vratar Prosvete ni bil istotako kos svoji nalogi. Dvakrat mu je žoga zdrsnila iz rok, dvakrat ga je rešila lastna bramba. Bile so to žoge, ki jih je publika že videla v vratih. Napad Prosvete realizira še dva nadaljna goala, zastrelja pa kazenski strel. V obče krasna tehnična, rekel bi — akademična tekma. Igrišče še vedno tako, da ni motilo igre. Sodnik na me«tu. Publika korektna. R- F- M. d. Sv. Ivan - M. d. Rocol 1:1 (1:0) Mnogobrojno občinstvo je prišlo prisostvovat kljub slabemu vremenu tekmi med goriimenovani-ma četama za prvenstvo druge divizije. Nedeljski rezultat je pokazal vrednost obeh Čet. Dougan, mogoče najboljši igralec na igrišču, je pokazal ta dan igro, ki je bila skozinskoz popolna. Napadalna vrsta modrih, posebno napadalni trio, je Igrala ta dan naravnost krasno. Rocolska bramba ji je morala kloniti. Glavno oporo pa je imel Sv. Ivan predvsem v hnlfskl liniji. Braro-ba je bila, če izvzamemo vratarja, neodločna in negotova. Rocol? Rocol je prišel na igrlSče z zavestjo, da zmaga. V sv o jam podcenjevanju nasprotnika je napravil svoj glavni pogreše''. NI imel tiste prepričevalne igre kakor njegov tekmec; napadalna linija je naslanjala svojo igro na Caligart- sa, ki pa ni mogel imeti uspeha, ker je bil preveč krit od svetoivan-ske halfske linije. Njih srednja vrsta je bila preveč neodločena, silila je preveč v napad. Bramba pa je rečila svojo nalogo častno. Ob 15. uri da sodnik znamenje za začetek. Prvi udaren žoge ima Sv. Ivan, ki izpelje krasen napad pred nasprotnikova vrata, ki p a pa reši braniz dolrrrr ^trM^m. Opažati je lahko premoč Sv. Ivana. Žvižg sodnika. Roool zakrivi roko. bjeka/ strelja iz razdaijt o. > tm-trov prosti strel v vrata. K»-r je žoga mokra, se vratarju izdrene iz roiv. (»oui. Sv. Ivafi sr pomakne ves v hrambo, misleč, da bo užival na uspehu. Ko pa je videl, da nasprotnik napada vedno hujše, stopi v protinapad. Tlvižtf sodnika dobi Ivančane v napadu. , drugem polčasu se opaža lahka premoč Rocola; Sv. Ivan se spet umakne v hrambo, kar pa ni bilo povsem pravilno. Nastajali so momenti, ki so prekašali tekme Obzor - Adria. Posebno se je izkazal vratar Forfolja s svojimi številnimi nevarnimi izpadi. Hra-nilec Sv. Ivana je zagrešil roko. Enajstmetrovka. Ferfolja je obupna pak iral, toda radi blata se mu je spodrsnilo in poirlcus se je Izjalovil. Poznamo sfrefe Kaligarisa, ki so potrdili «pravilo», da je vsak njegov s»tre! golov goal, a je občinstvo vendarle dirnilo, ko je videlo vrednost Ferfolje. Pričela se je borba za zmago. Premoči nobene, igralo se je v sredini igrišča, dokler ni sodnik za-I žvižgal konec tekme. Pred to tekmo so igrale rezerve 1 Rocol - Sv. Ivan z Izidom 3:1. Vesti z Goriškega Goriške mestne vešči Odpustitev slovenskih občinskih nameščencev Izvedeli smo, da se namerava v kratkem odpustiti cela vrsta slovenskih občinskih nameščencev v goriški okolici. Pravili tehtnih razlogov za to ni nobenih, k večjemu to da si nekateri novodoSli občinski tajniki, posebno pa eden izmed njih, hočejo še topleje post-lati svoj prostor. Pri odpustitvi se seveda ne gleda ne na zasluge in koristi, ki so jih dali ti občinski uslužbenci občin in prebivalstvu. Kak vtis bi napravilo tako samo-lastno postopanje na prebivalstvo, si je lahko misliti. Na vsak način bo pretrpela uprava prizadetih občutno škodo z namestitvijo novih kraju, razmer in jeziku neveščih moči. Ako niso oblasti obveščene o tem čudnem postopanju, naj služijo te vrste v ta namen. — Tečaj za občinske tajnike, ki ima otvoriti te dni v Gorici, bo pač le nekako v zasmeh, ker kdo t?e uu pač vanj vpisal, ako so mogoče opisane stvari in je usoda teh ka-rjer zavisne le od samovolje prvega došlega interesiranca. Goriški okoličan —cek. Splošno Slovensko žensko društvo v Gorici je imelo svoj redni občni zbor dne 3. aprila t. 1. ob razveseljivo številni udeležbi. Članice so pozorno in z zanimanjem sledile nogo»voru predsednice ter čitanju tajniškega in blagajniškega poročila. Razvila se je nato Živahna debata o delovanju društva in njegovih smernicah. Sklenilo se je tudi nadalje poslovati v društvenih prostorih ob sredah popoldne od 4. ure dalje. Vsako drugo nedeljo v mesecu pa se popoldne sestanejo d r ušive-niče na pomenek, event. predavanje itd. Po možnosti se jeseni priredi razstava ženskih ročnih del, i zgotovljenih v večernih tečajih. V smislu pravil je ostala polovica prejšnjega odbora, druga polovica se je izvolila z vzklikom. Zbor kubanskih kozakov Ponovno opozarjamo vse one naše ljudi, ki ljubijo prelepo roško pesem, na zbor ruskih kubanskih kozakov, obstoječ iz 3<5 pevcev-kozakov, ki bo nastopil v Gorici na velikonoč zvečer v gledišču Verdi na Korzu. Vstopnice si je treba že poprej pravočasno poskrbeti. _ ŠTEVFRJAN Strašna smrt dekleta V soboto zvečer je sedelo pri večerji mlado rdeče in veselo dekle Judita Maraž, staro komaj 19 let. Nenadoma je nekaj počilo v štedilniku in izstrelek je zadel v spodnji del trebuha Judito ter ji razaneea-ril njeno mlado telo. Poklican je bil hitro Zeleni križ iz Gorice, toda preden je mogel pridrveli na pomoč, je nesrečnemu dekletu izteklo že preveč krvi, tako da je bila njegova pomoč prekasna. V pondeljek popoldne so jo prepeljali nazaj mrtvo v naročje toliko izmučene števerjanske zemlje, Vsa va-; jo je Čakala v težki in nt'ni žalosti obenem z njeno dru-žino. 5TUIUE Otrok aioafl v Hublfu. - Obup Ifm-beče matere V četrtek dne 7. t. m. okolo enajste ure zjutraj je pripravljala proga tovarniškega delavca Lipu-ščeka iz Ajdovščine kosilo. Naenkrat zapazi, da se je njen devetletni sinček nekam odstranil. Hitro steče ven iz i \in ga kliče. Ker ne dobi odgovora, začne vsa zbegana iskati, in ker ga ne najde, se ji vzbudi suni: kaj ko bi padel v vodo Hubelj, ki teče po strugi, kakih 30 metrov od hiše? V največjem strahu je tekala s sestro ob strugi, in oh, — groza — z-agleda ta otroka pri kraju struge med grmovjem, kamor ga je voda prinesla kakih 200 metrov od mesta, kjer je bil padel. Mati plane v vodo in privleče iz nje trupelce, ki pa ni imelo nobenega ziiaka življenja v sebi. Poskusilo se je vse, da bi se obudilo življenje v otroku, tonla zaman. Ko je mati uvideia, da za otroka ni več pomoči, jo prime obup, se vrže na tla, si ruje lase in vsa zmešana se vzdigne ter v največji hitrosti steče proti strugi H ubija in se vrže v vodo. Med drugimi, ki so prihiteli k nesreči, je bil tudi zidarski mojster Alojz Bre-ceij iz fca-puž. Videvši namero uboge matere, skoči za njo v vodo in jo izvleče na pol mrtvo iz vode. Otrok je imel pomarančo. Hrž-kone se je z njo igral, pa in u je padla v vodo. Hoteč za njo, je moral pasti v vodo. Tako se sploh razlaga nesreča. Lipuščekovi so imeli že prej tri otroke, ki so pa vsi umrl. Fantek je bil čvrst in lep in so imeli vse zaupanje in ljubezen do nje^a; zato jim je toli težja izguba. BACA PRI SV. LUCIJI. Poča z. Dne 7. t. m. ob 10. uri zvečer je začel nenadoma goreti stog tukajšnjega i>osestnika Ivana Manfreda šf. 55. Kmalu so prihiteli na lice mesta številni vaščani in vojaki, toda vsaka pomoč je bila izključena, ker je bilo nama h vse v ognju. Poslopje je bilo namreč krito s slamo in do polovice napolnjeno se senom, zaio se, je požar šitil z neverjetno naglico. V stopu je bilo tudi veliko poljskega orodja, zato je ikodo, tetn večja. Ceni sena več tisoč lir. Ker poslopje ni bilo zavarovano, moramo tem potom zopet opominjati naše ljudstvo, d» si zavaruje svoja poslopja proti požaru. Kako je požar Tiastal, je še uaran-ka; sumi se pa, da je to storila najbrže kaka zlobna roka, ker je bilo poslopje precej oddaljeno od ostalih, zato je bil ogenj najbrže podtaknjen. Drugače si tega ne moremo tolmačiti. — GRADIŠČE PRI PRVAĆINI. Dne 7. t. m. nas je zapustila g. učiteljica Kili 1 Andrejana — premeščena je na Trnovo. V kratki dobi med nami si je pridobila mnogo ugleda. Kako je bila priljubljena, priča lepi poslovilni večer, ki so ji ga priredila dekleta, in fantje. Z otožnimi srci se je poslovila Šolska mladina od dobre u-Čiteljiee, žele£, da se zopet povrne. Želimo ji tudi na novem mestu lepih uspehov. BILJE V nedeljo 3. t. m. je lepi popoldan tudi mene irvabll do prijaznih Bilj. Toliko rajSi sem šel, ker je ta dan uprizorilo tamošnje Tamb. pevsko društvo dramo «Miinar in njegova hCi». Po domačem okrep-čilu pri g. Otonu grem v dvorano. Bil sem presenečen. Ljubki odei; V Trstu, dne 12. aprila 1927. ■EDINOST* in nabita dvorana prijazne publike je tudi mene spravila v najboljše razpoloženje. ZagTinjalo se dvigne in moram priznati, da sem že večkrat videl to staro dramo, toda naj poudarim, da čeravno trdega srca, sem si nehote brisal solze. Opazil sem takoj, da je bila režija prvovrstna in da se je napravilo vse, kar je bilo v danih, razmerah mogoče. Dokaz je publika, ki so jo igralci naravnost fascinirali. Med igranjem je bilo tako tiho, da smo sliko za sliko naravnost doživljali. Pokopališče je bilo tako naravno in prizor tako krasen, da mi ostane v trajnem spominu. Sicer je bila tu pa tam kakšna pomanjkljivost, posebno pri krčmarju. In še kaj drugega, toda na sploh sem odšel z zavestjo, da sem užil res krasen popoldan in obljubil g. Otonu, da, ko bo še kaj, gotovo pridem. Tamb. pevsko društvo, le tako naprejl — Popotnik. IDRIJA. Vozel in drugo. Z nekim posebnim veseljem in spoznanjem berem letošnje kritike o delu goriškega Dram. društva. Fr. Bevk, ki jili piše, je vesten in pravičen sodnik. In ti njegovi članki so me končno spomnili, da napišem malenkost tudi o kulturnem delu v rasem, nad hribi zakopanem mestu. Vem, (1a bi zamoglo kako drugo poro napisati bolje, a tega čakam zastonj že od praznika sv. Jožefa, ko je nastopilo tukajšnje Katoliško delavsko društvo s koncertom in Krekovo igro «Turški križ« v našem gledišču. Je to dogodek posebne vrste in žal bi mi bilo, če bi naše ča-sopisje prešlo mimo njega -molče. Zato prosim g. urednika, da najde med predali lista prostora tudi za to poročilo. Dne 19. (marca torej je nastopilo omenjeno društvo. Prvič naj obdelam koncertni del nastopa, ki je obsegal 5 točk. Orkester je pod vodstvom g. Ferjančiča sviral njegovi lastni skladbi «MiS-maŠJ> in polko: «K ori j era Idrija - Sv. Luci-jan. Poleg še Hofcnannove pripoved ke» — potpouri. Umetniško je bila ta zadnja točka najbolje podana. Resnično sem se čudil zadovoljivi tehniki igranja in naglasu, ki je raste 1 in padal razmeroma tako, kot to v Idriji, kjer Je godba rada sila monotona, ni navada. mi je zdelo, da je nazadoval. Zlasti «Veterček» je prav zopet ves drugi. Morda je temu vsrok sprememba pevovodie. Sedanji g. pevovodja ni isti kot prej. Ne rečem, trudi se in vsa hvala mu ea trud. Človek pa je vedno na poti k novemu, popolnejšemu. — __ Moški zbor je zapel Devov «Ve: čer na morju* —. Ta zbor je Včasi pel lepše in popolneje. Spominjam se večerov v Didičevi dvorani. Zdaj je bil zelo šibak, čeprav je glediSRs bolj akustično. V zadnjih vrstah nisem razumel besede. — T.°.ie ne~ kaj, kar se zamore popraviti. Kot zadnja je bila Krekova igra «Turški križ» — Ne bom se dolgo mudil pri njej. Niti ne navajal posameznih imen. Ribničan Štrigali-ca je bil igri os, čeravno je po Krekovem namenu le zabaven prida-tek in bi torej ne smel biti vse. Pa kaj se hoče. Ljudje se še pri resnih stvareh smejejo na vsa usta, pa so ga za glavno «peršono» napravili. Drugače je bila igra podana z mesta. Zamogla bi biti drugačna. . V soboto in nedeljo dne 2. in 3. pa je skupina mladih dobrovoljcev diletantov uprizorila P. Petrovičev «Vozel». Vsled prepozne objave in premajhne reklame se uprizoritve ni udeležilo ono število občinstva kot je to običaj in navada, vendar pa je bila publika zadovoljna. Cxi-dil sem se predvsem silni razliki med sobotno in nedeljsko predstavo. Kot noč in dan. Upoštevajoč da ti mladini niso imeli razun ene nobene vaje v gledišču, lafako smatram sobotno šele za resno predstavo. To je potrdilo tudi občinstvo, ki pa ga je bilo vseeno v nedeljo polna dvorana. Tudi «Vozeb> je bil šepav, večkrat tako zavoz-ljan, da sem se bal, kako ga bodo igralci razvozljali. In vendar se je srečno zaključilo. Želimo jih še videti na našem odru. Saj so zdravi in mladi. In kot čujemo, nastopijo dne 23. in 24. t. m. s Cankarjevim delom «Hlapec Jernej». Isto priporočamo že danes vsem meščanom, da si v vel. tednu prihranijo jo tistih par ubogih liric ki jih naša vstrajna mladina zahteva za cel večer duševnega užitka. — P. K. Zahvala Vsem onim, ki so na katerikoli način pripomogli k zadovoljivi uprizoritvi igre «Voze!», se pred pisani najtopleje zahvaljujejo in da so nam odšli nekateri naši in-teligenti, a oni, ki je ostal, si je ohranil ▼ spominu marsikatero trpko uro. Triumfirali so nekaj časa, dokler nI prišel mož, ki jih je razgalil in razkrinkal ter jim dal čutiti svojo železno roko. S pojavom, tega gospoda — mota poštenjaka — so se hipoma začele ba, bi se megla ne mogla tvoriti in zato bi ne bilo oblakov niti dežja. Pomniti moramo, da atomi niso kakor majhne trde krogi j i-ce. Oni imajo svoj« sestavne dele. Vodikov atom na primer ima dva dela« od katerih je eden po- aicujoAa —- d\J JO iuyuuiu ——— i — - —— ——— - | • boljšati razmere pri nas. Ljudstvo zitrvno, drugi pa negativno eteiL-je sicer s početka le od strani opa- | tričen. Ti deli se držijo skupa.] zovalo njegove energične ukrepe, — ki so padali na desno in levo — a kmalu se je ljudstvo otreslo te nezaupljivosti ter se ga oklenilo, videč in čuteč, da v njem bije srce polno -človekoljubja, ki ne trpi nepoštenja in zoperstavljanja in ki zahteva od vsakega državljana brezpogojno in točno izvrševanje dolžnosti. Zelo nas veseli, da je bil imenovani gospod Prelazzi te dneve za poteštata naše občine, ker s tem je dobil tudi od najvišje oblasti zasluženo priznanje za svoje pravo delo. Dne 3. t. m. je bil slovesno ustoličen. Nismo bili vsi pričujoči, toda naj bo prepričan, da mu bomo stali kr&pko ob strani v njegovi težki in odgovorni službi. Upamo, da bo tudi on upošteval naše stiske in nadloge, ki nas tarejo. Njegovo delovanje naj bo predvsem osredotočeno na izboljšanje našega revnega gospodarskega in kulturnega stanja. Upamo, da se bodo naše želje izpolnile in da se naš Po d grad povzdigne zopet na predvojno stopnjo. Znanost inumetnost BmwoB]e otoirev pri delu Atomi so kajpada mnogo pre- radi tega, ker se pozitivna m negativna elektrika medsebojno privlačujeta. Nekateri večji in težji atomi (kot so na pr. atomi urana) imajo na ducate takih sestavnih delov, od katerih so nekateri negativno, drugi pozitivno nasičeni z elektriko. Niti ena niti druga vrsta te nasičenosti ne sme biti pri njih v premoči, ker to bi potem rušilo njihovo medsebojno ravnovesje. Možno je odbiti tak atomski delec proč od drugih, če ga močno zadenemo s takim izstrelkom, kot je helijev atom iz radija. In baš to se zgodi — atomi zračnih plinov pride j a na pot odletujočih helijevih atomov, ki zadevajo potem vanje. Zračni atomi izgubijo radi tega nekaj tistih svojih delcev, ki so nasičeni z negativno elektriko, preostanek se pa potem trudi, da bi pritegnil k sebi druge negativne delce, da zopet nastane med njimi prejšnje ravnovesje. Med tem se vodni hlapi poskušajo zgostiti, a ker se nimajo kam, jih močno privlačujejo nase taki električno aktivni atomi, na katere se prilepijo in o- majhni, da bi jih mogle naše oči blikujejo tako drobne vodne - - - ---—- i kajpljice, ki so prilično tako ve- Feriančičevi točki te niste dose«gli, priporočajo k nadaljni pomoči pri čeravno sta bili najbolj pričakova- nadaljnem delu. Toplo zahvalo iz- ni in sta si takoj dobili simpatij med poslušalci, tako da so morali polko oba večera ponavljati Da nista bili te dve skladbi na enakem višku kot «Pripovedke», je vzrok ta: polka je pač polka in nima velike umetniške vrednosti nikjer, bolj je čila in razvita, tem lepša je. ker te bolj mami. Je to dokaj samostojna skladba, čeravno se ji pozna vpiiv narodne pesmi, kar jo samo povišuje in dela lepšo. V tekst sam je g. Ferjančič vpletel avtomobilno trobljo na brizgalnico, kar nikakor ne moti, pač pa daja skladbi naslovno obiležje. Sicer pa, kot sem rekel: Ljudje so jo veselo sprejeli in kot polka je žela svoj uspeti. «Miš-maš» je samostojna neoriginalna skladba. I. Ferjančič je zbral različne melodije pesmi vseh mogočih ljudstev in rodov. So v nji slovenski, romanski, germanski, celo japonski motivi. Skiadba je precej dolga in bi zamogla biti lepa, če bi jo izvajali drugače. Kakor je namreč narod različen od naroda, tako so mu različne pesmi. V pesmi najde ljudstvo svojo neizrazno dušo. Pri interpretaciji take skladbe bi trebalo predvsem paziti na to, da bi se res dalo vsaki melodiji svoje obiležje V tej skladbi je n. pr. kos «Giovinezze», malo prej je slovenski motiv. Pa ne bi bil skoro ločil enega od drugega, da nisem poznal pesmi. Kakor je italijanska vroča in nemirna, hudourniška, tako je naša mirno - topla in ponižna, mehka, pa bodi da sta obe vesel L Trdim torej le, da je skladba morda izborna, da pa bi moral g. Ferjančič pri njenem izvajanju bolj paziti na poudarek pojma «miš-maš». — G. Josip Ferjančič je uslužbenec pri tukajšnjem rudniku — paznik. Z glasbo se bavi že mnoga leta. Bil je vodja več godb. Do sedaj menda s svojimi lastnimi proizvodi ni nastopil. Orkester K. D. D. se dviga, Treba mu 4e resnega stremljenja po popolnem. Včasih je nastopil mnogo šibkeje. Danes je že močan. Mešani zbor je pel Kimovčevo «Dekliška» in Danilovo «Veter6ek po zraku gre» — kljub temu. da je zbor razmeroma precej močan, se rekamo tudi onim, ki so jasno pokazali, da jim naše prireditve niso všeč in so branili svojim uslužbencem udeležbo. Je to pač znak razmer. — Predvsem pa bodi izrečena zahvala tuk. društvom, ki so na ta ali oni način pomogli prirediteljem. — Prireditelji. Naj nihče ne pozabi, da so velikonočni prizniki pri nas eno, da pa je drugo uprizoritev «Hlapca Jerneja«, ki se vrši dne 23. in 24. t. m. v Rudniškem gledišču. Opozarjamo na to posebno zato, da si bo zamogel vsakdo privoščiti dvojni užitek, če bo pametno gospodaril s svojo blagajno. Vesti iz Istre PODGRAD Ustotitonfa pvtefttata ta drugo Dan za dnevom čitamo in slišimo, kako se dopisniki iz najza-kotnejše vasi oglašajo in skušajo z vsemi pripomočki osvetliti slabe In dobre strani svoje vasi. Samo iz našega Podgrada ne zaide nikak dopis v časopise, kakor da bi bila naša vas bogve kje daleč ter bi se v njej ne izvršil nikak dogodek, ki bi bil vreden, da se objavi. A ozrimo se nekoliko okoli in videli bomo, koliko ■izprememb in dogodkov se je izvršilo pri nas v teh zadnjih povojnih letih. Ne bom tu brskal po onih žalostnih časih, ko nam je bilo do skrajnosti omejeno delovanje v svrho gospodarskega ali društvenega povzdiga. Vsako naše stremljenje so nam zavijali in potvarjali v črne, protipostavne namene. Posledica je bila ta, da so se naši domovi zaprli sami vase, postali brezbrižni in skrajno nezaupljivi do vsega vnarriega sveta, dobro se zavedajoč, da bi bilo vsako dokazovanje o naših dobrih na menih brezuspešno, ob oni pretirani zagrizenosti. Krivi so bili temu nekateri elementi, ki so se v svoji zaslepljenosti in domišljavosti posluževali vseh sredstev le za dosego boljše in sigurnejše pozicije. Bili so ti-le neposredni vzrok, videti naravnost- Vidimo namreč potom svetlobnih valov, ki so sicer silno majhni, a vendar stotisočkrat večji kot poedini atom. Velik šop atomov je treba skupaj, preden jih moremo opaziti pod najmočnejšim drobnogledom, Povprečni premer atoma znaša približno eno stomili-jonino centimetra Navzlic temu se je posrečilo dvema znanstvenikoma, od katerih je eden Anglež, drugi pa Japoncc, da sta sestavila pripravo, s katero moremo gledati te skrajno drobne delce, kako gredo po svojem poslu. Skoro vsak Človek zna, da je radij prvina, ki neprestano meče od sebe drobne delce. To se godi radi tega, ker posamezni radij e-vi atomi eksplodirajo in koščeki atomov odletajo stran. Ti koščeki so potem atomi drugih prvin. Najmanjši delec take eksplozije je helijev atom. Od radijevega atoma odleti z velikansko naglico 16.000 kilometrov na sekundo, toda vsa pot, ki jo napravi, je dolga komaj sedem ali osem centimetrov. Simicu-Wilsonova priprava je narejena tako, da je v njej dovolj prostora, da helijev atom napravi vso svojo pot. Predstavljajmo »i okroglo Škatljo iz medi, ki ima steklene pokrovce, dno se pa lahko pomika v njej navzgor ali navzdol kakor pistom (bat) v avtomobilo-vem cilindru. Na strani cilindra znotraj je pritrjen košček radija, ki odmetuje v cilindrovo prostornino helijeve atome- Skozi steklene pokrovce bi jih lahko videli, če bi ne bili premajhni. Ce zdaj potegnemo premikajoče se dno cilindra navzdol, nar stane v slednjem več prostora. Zrak je bolj redek in njegov pritisk od znotraj manjši. ZiaČni delci zadevajo drug oi) drugega manj pogostoma in zato se temperatura v cilindru zmanjša. Toda ni samo zrak v cilindru, nego so tam tudi vodni hlapi. Ko se temperatura zniža, se hlapi zgostijo kakor se zgostijo hlapi v oblaku, če jih zajame mrzel veter. Toda vodni hlapi se ne morejo nikoli spremeniti v meglene delce, če ni jedra, katerega bi se mogli oprijeti-prostem zraku pod nebo-m se napravi megla na ta* način, da se vodni hlapi prilepijo na drobcene praške, ki plavajo po zra-ku. Ako bi ne bilo v zraku pra- like kakor vodne kapljice megle (delci megle) in zato vidne. Te kapljice se morejo potem lahko opazovati, ko švigajo na svojem potu. F. M. najboljši tedanji stavbenik. Prelepa katedrala Sv. Pavla in še nekatere druge londonske cerkve pričajo še danes o velikem VVrenovem geniju. Wrenov slog so posnemali pozneje ameriški stavbeniki, ko so gradili zbornice v raznih svojih državah. Malo manj kot dve stoletji pozneje se je pojavil umetnik Samuel F. B. Morse. Ta se je z dušo in srcem posvetil slikarstvu in ostal to skozi štirideset let. Za znanost se je zanimal samo v toliko, kot se zanima povprečen inteligent. Praktični sadovi njegove umetnosti so bili toliki, da je mogel živeti in nič več. Ko se je pa nekoč s parnikom Sully vračal iz tujine proti domu, je poslušal pogovor svojih sopotnikov, ki so se menili o možnosti brzojavljanja potom električ. toka. Učenjaki in znanstveniki v različnih deželah so si v tistem času mučili možgane, da bi izumili pripravo, s katero bi potom elektrike pošiljali brza poročila v oddaljene kraje, in nikomer se to ni posrečilo. Morse je nekoliko pretuhtal stvar in v kratkem času izumil telegraf in brzojavno abecedo, ki nosi še danes ime «Morse jeva abeceda». Dokler je bil umetnik, se ga je bogastvo izogibalo, tudi posebne slave ni dosegel. Kot izumitelj brzojava je pa postal bogat in slavem po vsem svetu. F. M. Iv. Cankar: Zbrani spisi V. zvezek «Kralj na Betajnovi«. — «Na klancu«. — «Crtice iz leta 1902.» Izdala in založila Nova založba v Ljubljani 1S27. Uvod in opombe napisal Izidor Cankar. Str. 324. Ivan Cankar se nam v tem petem zvezku svojih zbranih spisov kaže v važnem trenutku svojega III. OEEDNA soba iz orehovega lesa, omara za krznarja ali krojača, okrogla miza, se prodajo tekom dneva, od 9—12, od 2—4. Naslov pri tržaškem upravnifelvu. PRODA se radi bolezni pod ugodnimi ->ogoji v Jugoslaviji ob meji, novozidana prostorna h;sa s trgovskimi lokali, stanovanjem in vrtam. V hiši >e tudi poštni --d. Naslov pri tržaškem upravniitvu. 476 PRODATA SE dva taksoroetra v p«r-fektnem slanju v zelo prometnem kraju. Odstopita se tudi koncesija in eventuel-no garaža. Lepi dohodki. Naslov pri tržaškem upravniStvu. ^77 SMILAJOD (Trpoiki sok), izborno sredstvo proti arteriosklerozi, revmatizmu in težkemu dihanju, kašlju in kataru, u-spešno čistilno sredstvo, posebno priporočljivo za osebe, stare nad 50 let, se prodaja samo v lekarni Ctslellanovtch, Trst, via Giuliani 42 (paralelna ulica Via deiristria). _ __j170 ZAPOMNITE SI! Najlepše, najboljše ia najcenejše obuvalo dobite pri Rebcu, via Carducci 36. BABICA avtorizirana sprejema noseče. Govori slovensko. Slavec, via Giulia 29. 472 Prsciise prosti KgONE, GOLDINARJE ZLATO in SR&KRO oblftčiU zlatarn •■» Hl Via MaxiUH52. kjer dobite najvišje čete. - Kupujem listke *nebtue zastavljalnice. (Dalje na IV. strani) Možje mirfrpMi talentov Naravna stvar bi bila, da je človek nadarjen le v eni stvari, kar je pri pretežni večini odličnih in neodličnih smrtnikov tudi res. Glasbenik ali slikar ne more biti. tehnik in nasprotno. Vendar poznamo mnogo nadarjenih ljudi, kateri so s svojimi talenti krenili v različne strani in postali na vseh veliki. Tak možak je bil na primer Leonardo da Vinci. Njegov genij je bil takorekoč splošen. Poznamo ga kot velikega slikarskega mojstra, bil je nadalje izboren arhitekt in kipar in naposled tudi velik znanstvenik. On se je sploh smatral za znanstvenika x>lj nego za vse drugo in slikarstva se je lotil le zato, da dokaže, da more tudi v tej stroki postati tako slaven kot katerikoli drugi. Njegovi dve odlični slikarski deli «Zadnja večerja» in «Mona Lisa» pozna ves kulturni svet. Ko bi bil Leonardo da Vinci posvetil svoj velikanski genij samo znanosti, bi človek letal po zraku že davno in medicinska znanost bi bila mnogo dlje nego Je. V svojem času je bfl on eden vodilnih inženirjev. Znal je graditi prekope, trdnjave in postavil je temelje znanosti za izrabo vodnih sil. Eden največjih angleških arhitektov je bil Sir Krištof Wren. Preden je ta genij izrisal prvi stavbni načrt, je bil priznan znanstvenik in profesor astronomije na oksfordskem vseučilišču. Ko je bil star dvaindvajset let je bil že poznan kot čudovito nadarjen mladenič za vseobčo znanost. On je bil eden izmed ustanoviteljev znanstvene družbe Royai Society. Tedanji angleški kralj Charles II. je želel zgraditi nekoliko sijajnih palač in cerkev in imenoval je mladega Wrena, da mu napravi nar črte. Še danes ne more nihče razumeti, zakaj je izbral v to mladeniča* ki se ni arhitekture nikoli učil in ni imel o njej sko-roda niti pojma- Navzlic temu je bila njegova izbira srečna, kajti Wren je svojo nalogo tako sijajno rešil, da bi je ne mogel bolje □ □ a Ivj. MALI 00LAS1 n □ □ □ BESLITZ-SCPL v<~di v vseh jezikih. Via Fabio Filzi 23, pouk in pre-455 Začetek boja s cenami delavskih oblek......... jopo. Sela, mi sli a»ira L 15*95 Obleki (1® teh. naniBi ali W5 IV-Z7S5 31-S5 ft RTflRHft N- Bci«atti A Fig Ho. Trst) iLtilHKuM Corso 47 (lekarna Rovis popravlja, prodaj« in kupuje zlato, srebro po poštenih cenah. Govori se slovenski. 393 niKNIHi harraon ji. avtomatični kla-PliUlHili virji, n« vi zajamčeni, iz prvovrstnih town. Plaćanje na obroke. -Riosa, Trst, Valdirivn 24._ 2fiS HIŠNA, zdrava, za maihno družino se išče. Plača in hrana dobri. Via Comm^r- ciaTe 48, HI. *74 Hlače, ec£i8. mane. ali to Tnte „ - .. Joge ia kMf. L rcft • .... in z onimi promenadnih ob!ek Obleka, passiaa. ffis&a ... HO1.— OSMa, voln^fi. teka . „ 55,— Šestimi......25 — POVrSDlkl !2i!2$52 . .. JZfl- Hlnčs, tfm • • - 35 — mu, iftat . .» Ur jopa, vol« Bih . . - w— HM*, fetfta......- UMlTrieste 40 Via Carducci 40 (434j zene i Pri nakupu perila in manufakumega blaga dajajte prednost velikim skladiščem v Trstu Via Ocmv« it. 21 (pral Cimpanil«) MARI A ACCERBONI kjer se služijo slovenske odjemalke že toliko let Bogati dohodi perila, platna za rjuhe, perila za gostilne in hotele. Svila (sezijska novost) L 5-50. Brisače, nogavice in drupe nia-riufak-urne potrebščine. - Govori se slovenski. NfllprlMella skladište tzfifeiii sbieK za moške iti mladeniče ALLE mm F Trst, Corso G. Garibaldi 10, Tel- 31-21 nudijo stalno svojim starim in novim odjemalcem popolno izbero Izdelanih oblek Površnikov in Dežnih plaščev za moške in mladeniče. - Zaloga spertailt ifi mornarski* Oblek, volnenih ali platnenih Površnikov In oSsščav ia iosarje Boaata izbere blag* *a m&LKe okl^kfc po meii ali drugega j oblačila, ki se izvršujejo z jamstvom ¥ aa»« krojni« I. recia. II lito 9. ki m se za raja, tati ako k bila moKsa ali pa n vine ton j PODLI8TE (73» V. I. KRIŽANOVSKA: NEMEZA ROMAN Z proto, začudenjem in s *>čiitj«*n je stari duhovnik poslušal dolgo bankirjevo povest; a tresočo se roko se je pokrižal, nato se je sklonil k. 6amuelu ter rekel z g-ajiotj em. — Nebrzdane strasti povzroče v človeški duši stra&Tia opustošenja; vi ste to izkusili, sin moj. V svoji zaslepljenosti ste žrtvovali maščevalnosti nedolžno bitje, kateremu ste dali življenje. K*k£na bodočnost čaka nesrečnega otroka, če priđe taina na dan ter izpolnite svojo nesrečno mero in napravite iz njega dvojno siroto? Ne, ne» ne morem verjeti, da hočete še povečati svoj zločin: saj je že prinesel dovolj žalostnih posledic in se je Valerija kruto oddolžila za. to, kar je vam povedati, da je v knezovem srcu dol«o čw« tlelo zatajevano ljubosumje; usodni slučaj ga je J napotil do tega, da je zapazil čudovito podobnost med vami in onim, ki g«, je on smatral ca svojega sina, na katerem ni niti ene poteae roditeljev. Tedaj je začel sumničiti Valerijo prevare in na nesrečo je našel v medaljonu, ki ga je mlada Žena nosila vedno na sebi, vašo sliko, ki je bila skrita pod njegovo. Po tem očitnem dokazu je knes izjavil staremu grofu in Rudolfu, da ga je žena varala ter pokrila z njegovim imenom sad svojega zako-nolomstva. Kneginjini sorodniki jo smatrajo 3e vedno za krivo in jaz sam sem dolgo Časa verjel* da je bila.med vama grešna zveza. Bled in prepad en je Samuel skočil na noge. — O, nesrečna ženska! proti svoji volji se*n se maščeval nad teboj, in tako strašno! — je vzkliknil ter se prijel % obema rokama za glavo. — Moj zločin je vrgel madež na Caat nedolžne lene! Ne, tega nisem lelelL. Naj vam, sin moj, to de enkrat dokafte, da j« človeška volja nemočna in slepa. Uklonite se nepojmljivim ukrepom Gospoda, ki dopušča včasih zločine, da preizkusi in poboljša svoje otrok«. L® poglejte, kako Je Gospodova roka vaš* lMtns straotf uporabila, da vas privede do spoznanja Boga in potem k nravnemu izpopolnjevanju. Kesanje vas je privedlo h krščanski veri ter spasilo vašo dušo iz brezdna brezbožnosti. Nespametno Raulovo oholost je Bog kaznoval s tem, da je dopustil njegovo pregrešno zvezo z ženo človeka, ki ga Je po krivici užalil; a Valerija, ki ni imela poguma, da bi držala besedo, dano svojemu izvoljencu, je postala žrtev krivične obdolištve, ki je očrnila njeno čast. A — Toda misel, da sem ji povzročil toliKo gorja, me strašno muči, — je zašepetal Samuel. _ Takšne so vselej posledice zlih dejanj; toda dovolite, da vam rečem, sin moj, da je brezplodno obžalovanje nepotrebna, vi morate z de jar nji odkupiti svojo krivdo. Posvetite se z vsem srcem ugrabljenemu otroku, bodite mu pravi oče, napravite iz njega poštenega, vernega, dobrodelnega človeka, ki bo vreden ogromnega premoženja, s katerim naj blaži trpljenje bližnjih, in tedaj boste popravili svoj greh nad njim. Jaz bom molil, da hA Božje usmiljenje ne odkrilo vaftega zločina ter pomagalo Raulu in Valeriji požteno izpolnja-vatt svoje dolžnosti napram Amadeju ta: da m vrnilo vatt duži pokoj, pohlevnoat in moč za Bankir je želel, da bi se njegovo izpreobrnje- nje h krščanstvu izvršilo kolikor možno tiho, zato je sklenil, da se obred izvrši brez nikakega slavja v mali cerkvi, kjer je oče Martin maše val, in sicer takoj po večemicah v prisotnosti neobhodno potrebnih prič. Baron Kirchberg, edini kristjan, ki mu je bil naklonjen, je bil odsoten; toda s posredovanjem očeta pl. Roteja so se člani neke poštene rodbine iz njegovega kroga izjavili, da so pripravljeni sprejeti krstno botrstvo za in ii jo nar j a in njegovega sina. Bil je to neki reven, upokojen častnik z ženo in njegova hčerka, ki je bila p:>ro: čena z nekim uradnikom. Ti preprosti in skioraru ljudje so sprejeli novokrščenca s prijateljsko vljudnostjo in se iskreno veselili lepega otroka Končno je prižel dan krsta. Samuel je bil afcranih misli in mirnega srca in tako zadovoljen, kakor že davno ne. Po obredu je vzel v naročje malega Egona in prevzet od raznovrstnih čuvstev ga je poljubil na rožnata usteca in pepelnate kodre. Zdelo se mu je, da je vrnil otroku nekaj, kar mu je bil odvzel. Namenoma je ozbral za otroka ime njegovega strica s strani matere, sam pa je privzel ime Hugo, kakor se je imenoval njegoM krstni boter. S tem Imenom ga bomo v bodoče nazivali. I IV. majhno. Z ozirom na te nove zahteve in potrebe se je založniška firma V. Carrara, Bergamo, odloČila, da s perijodiC-nhiii publikacijami pripomore k pdstranitvi te vrzeli, ki zija v ljudski proeveti. 6e pred uvedbo gornje ustanove je izdajala mesečno revijo «La Melopea Educa-tiva», a sedaj se ji nudi lepa prilika, da ji širi delokrog. Vpoalala nam je na vpogled 1. številko letošnjega letnika in priznati treba, da je njena vsebina res bogata. Poleg raznih zborov nahajamo v nji tudi mnogo samospevov in iz prejšnjih številk mi je znano, da se priobčujejo tudi instrum* kosi in dramatski prizo. skladbe so pri&pevki boljših Komponistov, kakor n. pr. C. A. Bossi, G. Visona, F. Caudana i. dr., a kljub temu. je njih struktura priprosta in v duhu dostopnem za ljudstvo. Zbirko urejuje priznan glasbenik A. Marinelli. Naročnina je nizka in znaša L 25.50 na leto. Ista založniška tvrdka pa se že nad 12 let bavi tudi z izdajanjem boljših cerkvenih skladb za najrazličnejše cerkvene prilike. V ta namen izdaja mesečnik «La Schoia Cantorum», ki ga urejuje specijalist v cerkveni glasbi F. Denlella. V tej zbirki je izšlo do sedaj že lepo število skladb živečih dobrih komponistov, med njimi tudi po cele maše. Tu pa tam prinaša tudi kakšno cvetko iz zlate dobe cerkvene elasbe; tako je v 1. številki letošnjega leir^ka zastopan Palestrina s pretresljivo «Tene-brae factae sunt». Naročnina L 25.50 na leto. A tudi organist sam najde v zbirki «1/Organist a Italiano» polno resnega, vrednega in vendar lahkega gradiva (predigre, med-igre, ofertorije, zaključne kose itd.). Naročnina je enako visoka. Kdor pa se abonira na vse tri revije hkrati, plača skupno L 70.50. Naroča se pri Vittorio Carrara, Bergamo, via Caleppio 4. V- M. nt kMfkla is UMETNA 0NOJILA gnojila krompir in zelenjavo. Snparioatn«, katf i vo aoijan ftllsld soiltsr. RUNE ZANIMIVOSTI Gospodarstvo ŽVEPLO IN MODRA GALICA Bliža se čas, ko se mora vsak skrben gospodar pripraviti na boj zoper trtne škodljivce. Vsak vinogradnik ve iz lastnih izkušenj, kako strašno se maščuje nemarnost in odlašanje v tem pogledu, in gorje onemu, ki ga to maščevanje zadene. Letos se je kljub neprestanim pozivom na predznambo za modro galico in žveplo oglasilo le malo število naročnikov, radi česar je Tržaška kmetijska družba naročila le toliko blaga, kolikor ga je imela pravočasno predznamovane-ga. žveplo. Prva pošiljatev žvepla je kmetijski družbi že dospela. Skrbela je, da naroči za svoje naročnike najboljšo vrsto žvepla znamke «Trezza» ne glede toliko na ceno, da lahko ugodi svojim članom in naročnikom z dobrim in zanesljivim blagom. Naročnikom, kateri so naročili pošiljatev po železnici, smo že odposlali. Ostale naročnike vabimo, da ^a dvignejo. Modra galica. Težje kakor s žveplom bo letos z modro galico. An gleške modre galice bo radi rudarske stavke na Angleškem malo na trgu. Mi smo dobili le manjšo količino, le za manjša naročila posameznikov. Naslednja pošiljatev bo dospela v Trst koncem meseca junija ali julija Naročili pa smo večjo količino nemike modre galioe »nareke «Johaeidsthal»f katera nam dospe v sodih po 250 kg tekom tega meseca. Tudi ta je že vsa oddana in jo dobijo le naročniki, ki so jo predznamovali. Ostali se bodo morali zadovoljiti z drugo golico VINOGRADNIKE POTRBB&ČINE Za letošnjo vinogradniško sezijo je preskrbela Tržaška kmetijska družba vse vinogradniške potrebščine, kakor: Škropilnice znamke «Venmorel» originalne, «Volpi», «Ferrara» in vse posamezne nadomestne dele. Žveplainike: ročne koprske in nekaj drurgih sistemov. Nahrbtne žveplalnlko: ploščnate «Volpi» in okrogle «Viktoria» in «Ideal». KOSE ZNAMKE «MERKUU» Ta vrsta kos «Merkur» se je iz kazala pri nas kot najboljša in je ■i naših kmetovalcih najbolj priljubljena. Zadruge in preprodajalce, ki si želijo nabaviti večje število kos wMerkiir», naj prijavijo pravočasno svojo potrebo. ČEBELARSKE POTREBŠČINE Tržaška kmetijska dražba v Trsta oL Torre bianaa !• ima v mlaji; Satalce iz naravnega voska, kalen zamenjamo tudi ze vosek, tr- 2. panje, vsakovrstno čebelarsko orodje in pripravo. " sko delo za A. — Ž. dopoMJeme tndi J. Na želfe SEMENSKA AJDA Sprejemamo naročila za semensko ajdo. Vsak naročnik naj navede, katero vrsto ajde želi; Crno Štajersko, ali »Ivo francosko ajdo. II in nL Torr SEMENSKI KROMPIR B JUGO- ko semenskega da» Iz JnpooUvtJo, pravljene odstopili drugam in kljačno ka Vrtna in lemona, tka In travna Ka) Jedo Kitajci? Kitajci so večinoma vegetarijanci, ker jim budhistična vera prepoveduje zavživanje mesa. Meso jedo le kot nekak pribolj-šek ali, bolje rečeno, dodatek k rižu, ki jim je glavna hrana, zlasti v južni in osrednji Kitajski. Riž kuhajo na poseben način in njihov «rižot» je mnogo okusnejši od našega, po evropskem načinu kuhanega. Z «ri-žotom» jedo Kitajci ribe, grah, lečo in razno zelenjavo, a le redr kdokdaj meso. V severni Kitajski nadomestuje riž takozvani «kaulian», neke vrste proso, s katerim kuhajo zelo gosto kado. Zelo važna hrana sta tam tudi fižol v stročju in grah. Jedila belijo Kitajci navadno z oljem, a poznajo tudi svinjsko mast in rede mnogo praset. Vole, krave, konje, osi" in druge živali za vprego koljejo na Kitajskem navadno še le tedaj, ko so stare in niso za nobeno drugo rabo več. Najljubša jed so Kitajcu jajca, takotmenovana «stoletna jajca». So to navadna kurja jajca, konservirana na poseben način. Zavijejo jih namreč v ilovico in riževo slamo, tako da zrak ne more prodreti do njih, ter jih nato shranijo za več mesecev, včasih celo za celo leto. Rumenjak na ta način konser-viranega jajca postane najprej zelen, sčasoma pa popolnoma očrni. Tedaj je jajce najboljše — seveda samo za kitajski želodec, ki je brez dvoma zelo potrpežljiv... Pravcata slaščica so Kitajcem tudi žabe, gosenice in svilo-prejke, ki jih pripravljajo v omaki. Siromašni Kitajci jedo tudi pse in mačke, pa celo miši in podgane si privoščijo. Razen riža so njihova glavna hrana ribe, ki jih ponekod jedo z drobovjem vred. Specijaliteta kitajske kuhinje so pa na poseben način pripravljena ptičja gnezda, takozvane salaugane. Ta gnezda so napravljena iz sline, ki jo izločajo neke vrste lastavice in ki ima lastnosi, da se na zraku strdi. Zelo radi jedo Kitajci sadje in. razne korupote Kitajska jedila so tako močno začinjena z raznim korenjem in okisana, da jih evropejski želodec ne more prenesti. Zanimivo je, da Kitajci ne jedo ne masla ne sira in tudi mleka ne pijejo. Samo v severni Mongoliji kuhajo mleko s sladkorjein, a primešajo mu tudi — žganje. Kitajska narodna pijača je —-kar je pa»Č vsem znano — Čaj, ki ga pijejo brez sladkorja. V Mongoliji pripravljajo iz čaja, ovčjega mesa, masla, kislega mleka, moke in soli najbolj priljubljeno jed. Vina do novejšega časa Kitajci skoro niso poznali in ga tudi sedaj prav malo pijejo. Namesto vina pijejo neko žganje, ki ga kuhajo iz riža in mu pravijo «samša». To žganje ima, ako je staro par let, precej prijeten okus. Pijejo ga segretega iz majhnih čaš, a po malem, ker je zelo opojno. Iz riža kuhajo tudi žganje boljše vrste, ki mu pravijo «šaosin». To žganje pa si morejo privoščiti samo bogataši, ker je zelo drago. V severni Kitajski kuhajo «samšoo> iz prosa. Moderni Kitajec ceni tudi vino in pivo in druge evropske pijače; najrajši pije sladka vina, zlasti šampanjec; zelo se mu dopadejo tudi evropski likerji. Ruski vofaSki strokovnjaki O bodoči vojni Vojna nervoznost v Rusiji je sicer nekoliko polegla, a kljub temu Se vlada tam veliko zanimanje za voja&ka vprašanja. V moskovskem tehničnem muzeju je profesor vojne akademije A. I. Verhovskij imel nedavno o teb vprašanjih zanimivo predavanje, ki mu je prisostvovalo mnogo sluftalcev. Prof. Verhovskij je v svojem predavanju opisal splošen političen, položaj r Evropi ter med drugim poudaril, da vlada sedaj v rasnih evropskih državah selo aovraino razpoioftenje napram sovjetsk Rusiji, kar bi navseiadnje tudi utegnilo dovesti do vojne. Verhovskij meni, da ta bojazen nikakor ni neutemeljena. Tekom svojega 'prodavanja je Vertiav-sk j v prvi vrsti razpravljal o sili i«/nih evropskih armad. Dejal je, da Anglija, ki je ie p*e< svetovno vojno imela stalno pod orožjem kakih 100.000 mol, Se vedno stremi po sbol jtanju spoje armade in trodi v ta namen ogromne svote. Zakaj se neki tako oborožuje ? Brezdvomno se pripravlja na vojno. Angleški generalni Stab skuša predvsem doseči, da bi se bojne sile mogle kolikor mogoče naglo premikati nft bojiSčih, kajti od naglice, s katero so izvršene vojne operacije, je često odvisen njih uspeh. To se je izkazalo že tekom rusko-pol jake vojne; tedaj je ruska konjenica, ki je napredovala po 150 km dnevno, v razmeroma izredno kratkem <;asu prodrla do Varšave. Angleški generalni štab je vpeljal v britansko armado motorna vozila, ki bodo omogočila še bolj naglo prodiranje. Tudi Poljska se po mnenju Verhovskega pridno o-borožuje. Lansko leto so bili v poljski armadi stari topovi zamenjani z najnovešimi francoskimi, ki zamorejo oddati dva strela v eni minuti, dočim so stari mogli izstreliti v dveh minutah komaj eno kroglo. Potemtakem stoji novo poljska topništvo glede učinkovitosti napram staremu v razmerju 4:1. Tudi svoje zračne bojne sile je Poljska znatno okrepila z vpeljavo novih francoskih letal tipa Farman, a kljub temu je njena bojna avijacija razmeroma še precej slaba. Verhovski meni, da bi Rusiji v slučaju vojne s Poljsko ne pretila resna nevarnost z zračne strani, Zračno irodovje, ki bi na pr. hotelo bombardirati in uničiti Moskvo, bi moralo šteti kakih 10-15.000 te tal. Glede strupenih plinov je dejal Verhovskij, da v bodoči vojni ne bodo igrali tako strašne uloge, kakor jim jo sedaj pripisujejo. Glavno orožje v bodočih vojnah bo — kakor v vseh dosedanjih — še vedno pehota. Sonzaoijonalna razprava na Dnnaju Ves svet govori o zanimivi sodni razpravi, ki že par dni zaposluje dunajski sedni dvor. Inženir Emil Marek in njegova žena sta obtožena, prvi, da si je odrezal desno nogo v stegnu, in žena Marta, da mu je pri tem pomagala. To sta izvršila zato, da izsilita od dunajske zavarovalnice velikansko svoto, za katero se je Marek zavaroval. Inženir Marek je še mlad mož in ako bi gornja trditev bila resnična, bi strašna želja po bogatstvu dala svetu primer nezaslišanega stoicizma, potom katerega je skušal priti do uresničenja svojih sanj. Zdi se pa, da je obravnava na tožbo zavarovalnice prepričala dunajske sodnike, da tožba ne odgovarja resnici, kajti zadnji dunajski listi sporočajo že razsodbo, glasom katere se inženir Marek in njegova žena oproSČata vsake krivde, ker niata zagrešila dejanja. Dunajsko občinstvo je baje z zadovoljstvom sprejelo ta pravorek dunajskih sodnikov, kajti inženir Marek je znana in čislana osebnost na Dunaju. Zavarovalnina znaša 14 milijonov kron in vprašanje je sedaj, kako bo stvar rešilo dunajsko civilno sodiSče, ki bo na podlagi pravoreka kazenskega senata moralo obsoditi zavarovalnico na izplačilo omenjene svote. Seveda se ravnatelj zavarovalnice profesor dr. Lenhoff na vse prete-ge brani izplačila fantastične svote. Dunajčani bodo sedaj Še vedno radovedni — najbolj pa gotovo inženir Marek. BORZNA POROČILA Trst, 11. aprila 1927. Amsterdam 827.50-837.50, Belgija 287.50-292.50, Francija 81.15-81.65, London 100.65-100.95, New-York 20.68K-20.78K, Španija 363-373, Švica 399-403, Atene 27.20-28.20, Berlin 488-498, Bukarešt 12.50-13, Praga 61.30-61.80, Ogrska 359-369, Dunaj 287.75-297.75, Zagreb 36.25-36.75. Uradna cena zlata (9. 4.) L 400.99. Vojnoodškodnin-ske obveznice L 60.80. DAROVI Vesela družba v Kalu je daro-za Dijaško Matico 86 lir. Našim vrlim ljudem, ki se spominjajo v teh težkih časih važne dijaške ustanove, srčna hvala. G. K. D. v B. daruje L 100 za dol. društvo. Srčna hvala! i I Ne poostrite, da be prodajala ob priliki veMco-aečnik praznikov tvrdka M U bit M(mi.L n iz Št. Petra 11.52 (o), 11.30 (b), 13r£t (ob, do it. Petra in v Reko), samo il. Št. Petra 16 42 (o), 15.50 (oj, 18.35 (o, na Reko), samo iz Št. Petra 21.16 (o), 19.45 (b), 20.20 (b), 21.05 (b). POSTOJNA — TRST 2 (b). 4.55 to), 6 (b), 6.40 (b), 7.25 (b), 9.30 (ob). 14 (m), 14.59 (b), 17 (o, do Št. Petra), iz Št. Petra 17.40 (b), 18.05 (o), 19.50 (b), 2C.55 (o. do Št. Petra), iz Št. Petra 21.23 (o). REKA — ŠT. PETER 5.25 (o), 8.40 (o). 12 (m), 15.45 (o). 19.15 (o). ŠT. PETER — REKA 5.27 (o), 8.04 (o), 9.24 (o), 11.49 (o), 16.35 (o), 21.49 (o). TRST — BUJE — POREČ 5.00 (o), 10.00 (o, Buje), 13.55 (o), 18.25 (o), Buje). POREČ — BUJE — TRST 5.15 (o), 14.14 (o), 16.25 (o, do Buj). GORICA — AJDOVŠČINA 7.57 (o), 13.05 (o), 19.35 (o), AJDOVŠČINA — GORICA 4.25 (o). 11 (o), 17 (o). ČEDAD — KOBARID 8.00 (iz C. Barbetta, o), 13.03 (o), 17.50 (o). KOBARID — ČEDAD 6 fo), 10.50 (o). 16 (o). TRST — HERPELJE — PULA 5.20 (o), 11.55 [o, do Herpelj, tu zveza s prihodnjim brzovlakoir), 12.30 (b), samo iz Kanfanara ob 6.08 (o), in 19.50 (o), 19.05 (o). PULA — HERPELJE — TRST (Iz Herpelj) 6.39 (o)^ 4.55 (o), 7.55 (o. do Kanfanara in v Rovini), 11.50 (b), 16.35 (o), 17.40 (o, samo do Kanfanara). • v' ■* / . C Zobozdravnik Dr. SM£ D. i« ordinira v TRSTU Vil & l iBibriiai §t. 11. NI. (pnjttaS. 6fe«MBt) od 9-12 io od 3-7 :es< V prodajalni 355 Corso 20 se nadaljuje fnilraentania razpredajo Velikanski dohodi dunajskega POHIŠTVA navadne In finejše vrste ki se bo prodajalo po starih, nizkih cenah. Ka 13a cfefeeSo. Največje jamstvo. Vlale XX Settembre 33 - Trst Tel. 793 m STARODAVNA TOVARNA TEHTNIC, UTEŽ IN MER giusepp2 mmt £ cd. z zalogo In delavnico za poprave TRST, Via Anfonio CflCda 6, Tel. 13-64 naznanja svojim cenjenim odjemalcem, da so se dopustile vse tehtnice trgovske potrebe zistema «Florcnz» k mi-rosodni poskušnji glasom metričnega pravilnika, ki je stopil v veljavo 1. januarja 1924. tudi v novih pokrajinah. Popravila se izvršujejo točno in po zmernih cenah (393) KRONE Mllantt pMh. 70-krsnsKg zlate toaaie ZLA.T9 plačuje po višjih cenah nego vsak drugI ALBERT - urama Trst, Via Aiazsini 46 JAKOB BE¥C ura^ia in ilalarni Trstt, Cav«S33» S. Ciae^o 5 kupuje v vsaki množini po najvišjih cenah. Kron^ plačuje višje kot vsi dru^i. gcldfea raznovrstnih ur in zl&teninc. 432 au posojilnica in talilnim registr. zadruga z omej. poroštvom uraduje v svoji lastni IiiŠI ulica Torre bianca 19, 1. n. Sprejema nnvadne hranilne vloge na knjižice, vloge na tekoči račun In vl ge za čekovni promet, ter jih obrestuje po 4% večje in stalne vloge po dogovoru Sprejema „Dinarje- na tek. račun in jih obrestuje po dogovoru. Davek od vlog plačuje zavod sam. Daje posojila na vknjižbe, menice, zastave In osebne kredite. --Obrestna mera po dogovoru.-- l!a raziefcgg vsri^a« bIm (mM Uradne ure za stranke cxi 8.30 do 13 (□ od 16 do 18. Ob nedeljah je urad zaprt Ste v. telef. 25-67. 179 Itajsiarcjii slov. M mrA i— —— Tiskarna Edinost v Trstu T Izvršuje v« a tiskarska dela v naj m o de m »J s m stilu kakor J tudi v wčbnrvnam tisku. Razpolaga z najmod*rnejlm^sjrojl, j črkam!. Lynotypo, stareotypljo tar rotacijskim strojem. { iJ! naročila se izvriujejo točno in po zmarnih cenah. | Ul. S. Francesco d' Assisl 2Q j PRETEKLOSTI Roman v treh delili Spisala V. J. Krliaaaraka. K VSriiie pwd»l IVAN VOUK. _L . po po9M prlpepoltie L 7-4t. V iiomuho L proti v nanr«j poganomai Roman ja ta- saioiila Tlakama Bdinoal. - Prođete: Tiskarna „ v Trato. Via $. Fraaaaaao JM., - Knjigarna J. via Mttaao 37 r Trata. - Nar. Kajifjarna, Gorica, Carducd 7. • Katoliška knjigarna. Oorica. Cardncd 4. Kraigkar Joalp, Poatojna. pUtalca L M) se deM v STOKA.