— 105 —
Povračilo.
Vdova je imela sinu zel<5 svojeglavega in neskerbnega; tudi je bil ne-usmiljen ubogim živalcam. Nek65 v germu pri pokopališkem zidu najde gnezdo drobnih ptičkov. Da bi je pobral, preplazi germovje ter uže stegne roko p6-nje, kar mu starka žalostno ššegetaje proti prileti branit mladičev. Paglavec se zasmeje in reče: ,,počakaj, skoraj bodeš videla, koliko more tvoje neumno ščegatanje!" ter mahne ubogo ptico, da takoj mertva na tla pade. ,,Nu, ali ti je dosti ? Zdaj pridi in brani mladičev, ako moreš," zakrohota se hudodejec.
Malo mesecev potlej umerje njega niati. Sam je zdaj bil ter nij imel nikogar, kateri bi ga bil hranil. Sosed ga k sebi vzame; a tu je bilo treba slušati in terdo delati. često je bil tepen, kedaj tudi po nedolžnem; a nihče se ga nij usmilil, nihče ga nij branil! — ,,Oh, da bi moja mati še živela!" tako je vzdihal. Malo ne vsak dan je piakal in kleče molil na grobu po-kojne raatere.
Ko je šel nek66 s pokopališSa, ugleda germ, iz katerega je pred dvema mesecema vzel ptičke in ubil jim mater. Se žalostnim sercem se opomni Ijutega dejanja ter zdaj v svojej bedi upozna pravično roko božjo, katera ga je zadela.                     •                                                                a. L. Mozimki.