Uporabljanje umetnih rastlinskih hormonov v kmetijstvu
I Sodobna kmelijska praksa uspešno upo-"rablja celo vrsto kemičnah su-ovi, ki so "ziiiane pod imenom fitohormonj ali rastliu-ski hormoni. To so snovi, ki nastamejo v ra&tliaskLli listih, od koder &e v raztop-ljenem stanju pomdkajo po vseh nj&nih organih. pri čemer opravljajo najvažnej-še fiinkcije, kakršne so reiguliranjo kalje-nja, rasti, z-aplojevanje m dozorevanje sadežev, hitro celjenje mehani^ndh po-škodb na rastJinah in podobno.
2e leta 1934 je nizazejnskemu kemiku Keglu uspelo izoliratj iz kvasa spojino, ki je imela stimulativen nčinek na rast in lazvoj rastlin. Dejansko je bil to rastlin-ski hormon. Od takrat pa do danes so raziskaJi več hormonov;, kem'ična industri-ja pa i/deluje v mnogih tfrža-vah veliko takih spojiin, ki so po svoji kemični se-stavi podobne naravaim rastlinskiin hor-Dionom. imajo pa na raslline emak i>n po-<ioben učioek kakor naravni rastlinski hormonii.
Praktična uporaba teh umetno izdela-nih ra»tl'iosTcih hormonov je v kme^ijstvu zelo raznovrstna. V sadjarstvu uporublja-jo te *noyi na primtr za pr&pračevanjo pTczgodnjega odpudanja sadja, za prw"as-nejše cvetenje sadnega drevja zararfi iz-osrnitve škodi. k-i jo pov^ročijo pomladan-ske slane, za moonejši razvoj evetnili pop-kov. a s tem tudi za večji nridelek pri številnih sadnih drevesih. Ta sredstva zflo uspešno uporabljajo tudi pri cep-ljenju sad^nega drevja in. trt. Tu poma-gajo fitohormoni. da se hitro zaceiijo ra-ne in da se cenifi bolj-e nrimojo. Zna.no je. da razmnožujemo vinsko trto, mno«ra sadna drevesa. gozdne rastline in evetje z reznicami. Potopitev rezniic ali cepiiev vinske Irte pred saditvijo v Taztopioo ne-keefa sintetieneea fitohormona poveduje odstotek tistdh. ki se zakoteminijo, in po-speši razvoj koremn. V nekaterih prime-rih se je ta odstotek povečal za 50 od-stotkov.
Ker ppoiZTfljaino v naši državi na mili-jone cepičev vi.nske trte izklju<5no z rez;-uicami. je ja>;no, da ima to izboljševanjn ukoreninjenja cepičev in reznic velil? prakti<5en pomen. Pri nas že y v^likem obsesfu isiTajamo potapljanje cepiffv in rezmic  v  raztopine fitohormonov. To  so
najpvej izvajali dn prei-zkusili na kmetij-ski fakulteti v ZemuJiu, nato v Zuvodu za viiioffradni.štvo in sadjarstvo v Srem-skih Karlovcih. dve leti pa je od tesa, kar delajo to tiidi y trsnicaJi v Vršcu, Subotici,  BeJii' Crkvt   itd.
Sijitetične fitohormone uporaibljajo v zadnjetm času v nekaterili (fržavali za za-tiranje plevcla na njivali. To so tako ime-novani Jiormoinski herbicidi. ki unieujejo plevel y posevkih, pri fem pa slediiijiim ne škodujejo. Uspešno uniičujejo zlasti sirokolistne rastline, kamor spada večina plev«lov, niso pa škodljivi za O7.kolistne puistline. kaikršne sož-ito, koriiza in iklasa-ste trave travnikov im pašnikov.
V teluiiki trosenja hormonskih herbici-dov je najva/.nejše, da raeuinaino s koli-čino, ki jo uporabimo za posipanje <lo-ločene površine. Ce uiporabimo premajhno količino, plevela ne bomo zatrli. čc pa uporabiino preveliko količino, lahko po-vzročimo šk<xlo posevkom. Prav tako je važno, da pravilno določiino trenulek tro-senja. Praksa je pokazala. da je najbolje opraviti to v dobi, ko je žito v končnein stadiju razraSčanja in do začetka latenja. Pri nas protlajajo kmfitijske lekarne več hprbicklov pod raznimi i.mcni: >Koro-virid«-, »Deherban« itd. Raz.ni poskusi so pokazali, da je moffO<!e s pravočasnim škropljenjem s herbicidi povečati pride-lek žita za 4 do 5 stotov. zlasti na njivah, kjer raste -veliko plevela.
Naj pripomimirao, da uporabljajo fito-liormone' v velakem obsegu tudi pri shra-nitvi iu vskladisčenju krotnpirja v zasip-nicah in kleteh. Pni krom.pirju je zelo ležavno preprečiti prezgodnje oiniljenje, zlasti v drugi polovici ziime in v začetku pomladi. Zaradi zvišane toplote požene kromipir v skladliš^ih veliko dolgih klic, kar povzroči iasruibo pri tPži in hramlji-vo&td. Vse to lahko prepreč-imo, če kroan-pir posipljemo s preparali, kakršni so >Abriten«: in podobni. Te preparate izde-lujemo tudi v naši državi. Jedilni krom-pir je treba posuti s 400 gramii praška na vsakih 100k? krompirja, m_edtem ko lahko jx>sujemo semensiki krompir z manjšo količino — 200 gramov.
Inž. Mih- Račić