KMWH GLASILO OBČINSKE KONFERENCE SZDL SM Številka 1 Leto XI September 1989 Poštnina plačana pri pošti 63240 Šmarje pri Jelšah 9. SEPTEMBER 1944 - 9. SEPTEMBER 1989, _ ^ 45 TEŽKIH, A VENDAR USPEŠNIH LET! Letos bomo praznovali praznik naše občine v soboto, 9. septembra, torej natanko 45 let po uspešni akciji borcev Kozjanskega odreda in Bračičeve brigade, ki so 9. septembra 1944 ponoči uničili okupatorjevo postojanko v Kozjem. Ta uspešna in odmevna akcija je bila velika vzpodbuda za nadaljnji razmah narodnoosvobodilnega boja na Kozjanskem in za graditev nove, ljudske oblasti. Petinštirideset let po partizanski zmagi v Kozjem slavimo občinski praznik ce razvitosti, pa vendar gremo naprej, morda celo hitreje kot marsikje v naši ožji in širši domovini. Naše udarne gospodarske panoge, turizem oziroma zdraviliški turizem, kmetijstvo in tudi industrija (predvsem steklarska in lesna), ki se sicer srečujejo z mnogimi težavami, kljub vsemu prinašajo odločilen del dohodka in upanja, da bomo našli pot iz nerazvitosti. Ne glede na vse sicer pametne in manj pametne poteze ter celotno kmetijsko politiko (v občini in širše) naše kmetijstvo še vedno ni tako pomemben in v drugih sredinah. Razkorak med cenami kmetovega proizvoda in izdelka v trgovini (pridelka) je še vedno tolikšen, da misel o tem, kako nas lahko kmetijstvo (in pridelana hrana) reši iz zagat, zveni večkrat bolj kot neslana šala kot resnica! Ne čudi torej, da so se tudi kmetje v naši občini (lani avgusta v Bistrici ob Sotli, letos junija v Lesičnem, vendar iz KS lesič-no, Zagorje, Kozje, Podsreda, Osredek, Buče, Podčetrtek, Virštanj in Polje ob Sotli) odločili ustanoviti podružnico (pravzaprav lani eno, letos v povsem drugačni, pa vendar ne ravno najbolj veseli in zavidanja vredni situaciji. Žal še vedno sodimo med manj razvita slovenske občine, še vedno nismo dosegli tako težko pričakovanega ’’skoka” v sredino lestvi- gospodarski dejavnik, kot bi glede na število kmečkega prebivalstva moralo biti. Tudi naši kmetje še kako krepko občutijo številne manipulacije, izigravanja, borbo za čim večji kos (sicer kmetovega) kruha na drugih nivojih že drugo) Slovenske kmečke zveze, kajti očitno preko doslej znanih organov in poti niso dosegli pričakovanega. Poleg že omemenjenih dveh podružnic Slovenske kmečke zveze pa sicer v naši občini ni novih oblik organiziranja (v nove zveze in gibanja), kar ne pomeni, da se niso nekateri vključili v regijske zveze in da ne bo kakšne pobude tudi pri nas! Na političnem področju torej lahko pričakujemo živahno jesen. Med drugim bomo v republiški OSREDNJA PRIREDITEV OB PRAZNIKU OBČINE ŠMARJE PRI JELŠAH bo v soboto, 9. septembra 1989 ob 11. uri pred OSNOVNO ŠOLO V PODČETRTKU KOZJANSKI PARK skupščini 27. septembra (verjetno) sprejeli spremembe k slovenski ustavi, in če je soditi po živahni razpravi o tezah, delovnem osnutku, osnutku in predlogu ustavnih sprememb, bomo z njimi postavili temelje za novo slovensko ustavo, ki bo morala biti čim krajša, jedrnata, razumljiva in ne nazadnje obvezujoča! Od ustavnih amadmajev so odvisni tudi vsi volilni postopki in priprave na volitve spomladi 1990. Že je jasno, da bomo volili stalne delegate, in to neposredno in tajno (na splošnih volitvah), da bodo funkcijo temeljnih delegacij nedvomno ’’prevzeli” delavski sveti in sveti krajevnih skupnosti, da lahko pričakujemo velike spremembe na področju dejavnosti posebnega družbenega pomena (na področju svobodne menjave dela), da se bodo v predvolilni ”boj” vključile tudi nove zveze in združenja, organizacije... Zato ni čisto nič prezgodaj (ali pa?) že sedaj začeti s pripravami na volitve (z evidentiranjem možnih Ikandidatov za delegate, za funkcionarje...). Ne glede na to, da smo nekako na obrobju (geografsko pa tudi sicer) Slovenije, se tudi v naši občini slej ko prej občutijo dogajanja z nivoja republike, zveze... Leto 1989 nam je, vsaj doslej, prineslo mnogo (a ne veliko lepega!). Odnosi v Jugoslaviji se zaostrujejo, krhajo, o bratstvu in enotnosti govorimo vse manj, kaj še, da bi živeli s tem načelom! Kar naprej se ’’dogajajo” različne ’’zgodovinske” seje, od katerih v začetku mnogo, potem pa vedno manj, pričakujemo... rešijo in presekajo pa ničesar! In če rečem "presekajo”, nikakor ne mislim, da bi se moralo še kje drugje zgoditi, kot se je na Kosovu, saj ’’posebni” (čitaj izredni!) ukrepi lahko trenutno prinesejo (navidezno) izboljšanje stanja, trajno pa zanesljivo ne! Pa kako smo bili proti tem ukrepom na Kosovu! Podpisali smo (po zborovanju v Cankarjevem domu v Ljubljani) izjavo za mirno rešitev drame starotrških rudarjev, proti izrednim ukrepom, z dobrim namenom smo zbrali kar precej sredstev, pa... se je vse skupaj obrnilo ravno proti, in to tako zelo, da se posledice poznajo še sedaj, ko zopet podpisujemo! Tokrat seveda Temeljno listino Slovenije 1989 (in tudi Majniško kdeklaracijo, za katero se pa ne navdušujem, naj mi bo odpuščeno!) Žal akcija podpisovanja ni rodila pričakovanih (s strani RK SZDL) sadov in izrabljam to priložnost, da ponovno pozovem vse občane naše občine k podpisu listine! Mislim, da ni nikogar, ki ne bi bil za takšno Slovenijo (in Jugoslavijo), kot je v listini zapisano, in da se po drugi strani nihče ni bi smel bati kakršnih koli posledic zaradi podpisa! Podpišite lahko v vsaki krajevni skupnosti ali osnovni organizaciji Zveze sindikatov (še je čas!), če seveda želite! Sicer pa je verjetno o politiki dovolj, ne glede na to, da je sestavni del življenja, da je končno vse politika (ko bi vsaj ne bila!)... V občini imamo toliko problemov pa tudi načrtov, da je treba vanje vložiti vse sile, če jih hočemo odpraviti, rešiti (probleme) in uresničiti (načrte)! Marsikaj nam uspeva, ob skupnih akcijah in tudi odpovedovanju. Dokaz za to je ’’Atomska vas”, v kateri hitro raste tudi bazenski kompleks, pa obe obvoznici v Rogaški Slatini, pa proizvodna hala v Kozjem, nov terminal Prevozništva ’’Donat” (ob zunanji obvoznici v Rogaški Slatini), nov bencinski servis ob ob-bvoznici, prva in zaenkrat (upajmo samo zaenkrat!) čistilna naprava v Podčetrtku in še bi se dalo naštevati. Res je, da so problemi včasih tolikšni, da uspehov ne zaznamo dovolj, pa vendar smo na marsikaj lahko ponosni! Problemov, kot že nekajkrat rečeno, tudi ni malo. Delamo si jih največkrat sami (npr. onesnaženi, nezdravo, včasih že strupeno okolje, ki bo ubijalo naše otroke in vnuke, če ne bomo prej spoznali, kako in kdaj ga onesnažujemo in kaj moramo storiti, da bi ga ohranili kolikor toliko čistega!), včasih nam jih povzroči neukročena in neukrotljiva narava (vrsta neurij, zlasti v noči s 3. na 4. julij, pa v avgustu) in nas tako "opehari” za krepak delež dohodka in za velik korak v razvoj. Sicer pa bomo na dan praznovanja občinskega praznika (praznovanje bo letos v Podčetrtku) verjetno pozabili na skrbi in na neuresničene načrte (vsaj za hip) in se poveselili ob pridobitvah, ki jih letos ni bilo (in ne bo) malo. 'Praznovanje bo prav gotovo dobro pripravljeno (mnogi se še živo spominjamo izredne lanskoletne organizacije v Šentvidu pri Grobelnem)-, zatovse, ki berete te vrstice, vabim na osrednjo prireditev. Krajevna skupnost Podčetrtek, v njej živeči občani, ljudje, ki v njejn delajo, vsekako zaslužijo, da se jim z množičnim prihodom na praznovanje nekako pridružimo in oddolžimo, prav tako pa tudi vsem drugim vidnim in nevidnim soustvarjalcem našega slavja in'napredka. Da ne bi uvodnik zavzel preveč prostora v tej praznični izdaji glasila "Bohor žari”, ne bom nadaljeval z naštevanjem problemov: v zdravstvu, šolstvu, otroškem varstvu, kulturi, telesni kulturi in drugih dejavnostih posebnega družbenega pomena, ki jih žal jemljemo kot ’’porabo” in ne kot nujno podstat in nadgradnjo našega življenja ali uspehov in načrtov (za izhod iz vrste manj razvitih), ampak dodajam samo še eno (zares iskreno) misel: Dragi občani, hvala vam za vaš prispevek v razvoju naše občine v letu dni od prejšnjega praznovanja in mnogo sreče pri uresničevanju vseh želja ter načrtov, skupnih in posameznih! Ob prazniku občine pa iskrene čestitke in prijetno praznovanje samega občinskega praznika, kakor tudi vseh drugih pridobitev v teh poznopoletnih dneh in tednih! Rudi Filej Ob 9. septembru PRAZNIKU OBČINE čestitajo SKUPŠČINA, IZVRŠNI SVET IN DRUŽBENOPOLITIČNE ORGANIZACIJE OBČINE ŠMARJE PRI JELŠAH Dobitniki priznanj občine Šmarje pri Jelšah za leto 1989 Žirija za priznanja občine Šmarje pri Jelšah je na podlagi 213. člena statuta občine Šmarje pri Jelšah in določil odloka o priznanjih občine Šmarje pri Jelšah marca letos objavila razpis za podleitev priznanj občine. Žirija je o prispelih predlogih za podelitev občinskih priznanj razpravljala 6. junija 1989 in posredovala predlog za dobitnike priznanj občine zborom občinske skupščine, ki so na seji 28. junija 1989 odločili, da prejmejo priznanja za leto 1989: Plaketo ”9. september” ZDRAVILIŠČE ATOMSKE TOPLICE PODČETRTEK Kolektiv Zdravilišča Atomske toplice že vrsto let s kvalitetnim delom in nadpovprečnimi rezultati v poslovanju’uspešno dopolnjuje svojo ponudbo in tako bistveno prispeva k razvoju turistične dejavnosti v občini. Branko PUCELJ iz ROG. SLATINE Tov. Pucelj sodi med najbolj uspešne gospodarstvenike v občini, kar dokazuje njegovo dolgoletno ustvarjalno delo na področju steklarstva in rezultati, ki jih je dosegel z aktivnostjo v izvršnem svetu skupščine občine. Priznanje ”9. september” OBRTNO ZDRUŽENJE ŠMARJE PRI JELŠAH Za uspešno desetletno delovanje, za pomembno vlogo pri pospeševanju razvoja samostojnega osebnega dela ter spodbujanje izobraževanja kadrov. PROJEKTNI SVET ZA IZGRADNJO APARTMAJSKEGA NASELJA ’’ATOMSKA VAS” v sestavi: Anka PRIVŠEK Bojan ALBRECHT Miran KRKLEC Boris ZAVRŠNIK za izredno angažiranost in organizacijsko usposobljenost v času priprav in izgradnje naselja ter za odločilen prispevek pri uspeli izvedbi investicije. Anton JOŠT iz KOZJEGA Tov. Jošt že vse od ustanovitve TOZD Dekor z izredno požrtvovalnostjo in organizacijsko sposobnostjo prispeva k nemotenemu teku proizvodnje in njene kvalitete, poleg tega pa ustvarjalno deluje v samoupravnih organih KS in občinskih družbenopolitičnih organizacijah. Janez KOVAČIČ iz PODČETRTKA za izjemno angažiranost v krajevni samoupravi in društvenem življenju kraja. Že drugi mandat uspešno vodi svet KS, kjer z vztrajnostjo in odločnostjo prispeva k realizaciji programa KS in njenemu napredku. Franc MAHAJNC iz KRISTAN VRHA za ustvarjalno delo in prizadevanja za razvoj krajevne skupnosti in družbenopolitičnih aktivnost v kraju. Marinka MASTNAK iz ROG. SLATINE za dolgoletno prizadevno in uspešno delo na področju vzgoje in izobraževanja, zlasti za dosežene rezultate pri vzgoji težje učljivih otrok, ter aktivnost v organih skupščine občine. Jasna PRVOLŠEK iz ROGATCA za delovno vnemo, ustvarjalen pristop in uspešno uvajanje sodobnih metod' in tehnik pri likovni vzgoji osnovnošolske mladine, kar dokazujejo številna priznanja iz jugoslovanskih in mednarodnih razstav. Denarne nagrade FOLKLORNA SKUPINA KULTURNEGA DRUŠTVA ’’BOHOR” KOZJE za vztrajno delo in prispevek k bogatenju kulturne dejavnosti na Kozjanskem. KRAJEVNI ODBOR RDEČEGA KRIŽA KOSTRIVNICA za množičnost, vzgojo mladih kadrov, dosežke na področju krvodajalstva ter organiziranje socialne in soseske pomoči. OSNOVNA ORGANIZACIJA ZZB NOV PODČETRTEK za aktivnost v krajevni samoupravi in za dobro sodelovanje z učenci osnovne šole Podčetrtek. Steklarski program, ki ga pripravljamo predvsem v sodelovanju s s TOZD’’Dekor” Kozje in mag. Matejo Kos, ima kulturno-muzealno in poslovrio-turistično vsebino. PRIJETNO PRAZNOVANJE Obnovljeni Bellevue - vabi želi KOLEKTIV ZDRAVILIŠČA ROGAŠKA SLATINA 4 BOHOR ŽARI ______________________________________- september 1989 Ekonomska gibanja in stanje na področju gospodarstva in V letu 1989 smo vsi pod vtisom nove zakonodaje in sprememb starega obračunskega sistema. Sprejeti so bili številni zakoni s področja poslovanja in obračuna (Zakon o računovodstvu, Zakon o podjetjih, Zakon o finančnem poslovanju, itd.), le-ti so doživeli marsikatero spremembo že v letošnjem letu. Zaradi hitrosti pri sprejemanju teh zakonov je prišlo do številnih pomanjkljivosti, ki povzročajo pri realizaciji veliko problemov. Razen teh velikih temeljnih sprememb na gospodarskem področju, ki se bodo slej kot prej odrazile tudi na političnem področju, smo dobili novo vlado, kateri pa kljub popolni podpori pri izvolitvi že mečejo polena pod noge. Ključni problem našega gospodarstva še naprej ostaja inflacija, ki prehaja dobesedno v galop. Vse predhodne ocene o stopnji inflacije so praktično že v prvem polletju padle v vodo, kljub temu pa nam vlada obljublja počasno umirjanje cen v jesenskih mesecih. Za boljše razumevanje prilagamo podatke o gibanju cen za prvo polletje za posamezne skupine izdelkov v primerjavi z enakim obodbjem lanskega leta: — 620,3% cene industrijskih izdelkov pri proizvajalcih, — 487,8% cene na drobno, — 449,0% cene življenjskih potrebščin, — 443,1 % cene gostinskih storitev, — 431,8% cene kmetijskih proizvodov pri proizvajalcih — 576,4% cene na debelo. V letošnjem letu ugotavljamo nenavadno razliko med gibanjem cen industrijskih izdelkov in maloprodajnih cen. V zadnjih letih so maloprodajne cene rastle praviloma nekoliko hitreje od cen industrijskih izdelkov, v letošnjem prvem polletju pa so industrijske cene naraščale bistveno hitreje od maloprodajnih cen. Nedorečenost zvezne politike in zakonodaje je tudi letos postavljala pred naše podjetja obilo težav in povzročala še težje gospodarjenje kot je bilo do sedaj. Odpiranje tržišča in pristop k tržnemu gospodarstvu za naša podjetja ni nova stvar, saj vemo, da se večina le-teh potrjuje na zahtevnih zahodno-evropskih in ameriških trgih in so se zato morale tržnim pogojem že zdavnaj prilagoditi. Po novem zakonu o računovodstvu se organizacije razvrščajo na male, srednje in velike, kar je odvisno od števila zaposlenih, prihodka in seštevka poslovne aktive po obračunih v enem od zadnjih dveh poslovnih let. Razsvrsti-tev organizacij s področja gospodar- stva občine Šmarje pri Jelšah je naslednje: 10 malih, 19 srednjih in 2 veliki organizaciji. Na področju negospodarstva pa imamo 17 malih, 7 srednjih in 1 veliko organizacijo. V ietošnjem letu je v gospodarstvu prišlo do nekaterih statusnih sprememb. Toper TOZD Konfekcija Šmarje v letošnjem letu nima več poslovne enote v Donjem Vakufu, ker se je odcepila, s 30. junijem 1989 pa je zaradi združitve v enovito organizacijo. oz. v družbeno podjetje s sedežem v Celju ukinjena tudi TOZD Konfekcija Šmarje. Prvega aprila je bilo ustanovljeno družbeno podjetje STIK Šentvid, ki zaposluje 5 delavcev. Do konca leta bo sprememb še več zaradi prilagajanja organiziranosti določilom zakona o podjetjih. V nadaljevanju je podana slika šmarskega gospodarstva v prvem polletju 1989. Industrijska proizvodnja je v primerjavi s prvim polletjem leta 1988 zaostala za 1,7%, vendar se v zadnjih mesecih popravlja, saj je v primerjavi letošnjega junija z lanskim izkazan porast za 15,8%. Na področju turizma smo v polletju dosegali zelo ugodne rezultate. Porast gostov je za 14, pri tem pa je potrebno poudariti, da so k tako visokemu porastu pripomogli predvsem tuji gostje, saj je pri njih beleženo celo 29% povečanje. Število nočitev je porastlo samo za 6%, ker se je povprečna bivalna doba 8,63 dneva znižala na 8,02 dneva. Tako kot na področju turizma tudi na področju zunanje trgovinske menjave beležimo ugodne rezultate. V prvem polletju je bil realiziran izvoz v višini 22 mio USD oz. 16% več kot v enakem obdobju lani. Uvoz se je zmanjšal glede na primerjalno obdobje leta 1988 za izvozom, ki je 6,3 kratna. Prihodke na tujem trgu so najbolj povečali: Atomske toplice, Steklarna BK, Steklarska šola In Zdravilišče Rogaška Slatina. Povprečno število zaposlenih delavcev na podlagi delovnih ur se je zmanjšalo za 2,3% v primerjavi z enakim obdobjem lanskega leta. V veliki meri je na padec zaposlenosti vplivala sprememba v Topru (odcepitev D. Va-kufa), kjer se je število delavcev zmanjšalo za 78. Zaradi novega obračunskega sistema doseženih finančnih podatkov ne moremo primerjati s preteklim letom, zato je prikazana le višina izgub. Šmarsko gospodarstvo je v polletju ustvarilo 8.136 mio din izgub. Izgubo je imelo 5 gospodarskih organizacij z 884 zaposlenimi. V negospodarstvu je imel izgubo ZC Celje, TOZD Zdravstveni dom Šmarje v višini 1.111 mio din. Delovna organizacija, ki je med šmarškimi naredila v zadnjih letih največ za gospodarski razvoj krajevne skupnosti, je prav gotovo Hram-kmetijstvo, trgovina. Že lani so v Imenem zgradili vinsko klet, pravkar pa v istem kraju končujejo pet silosev, ki so vredni kar 12 milijard dinarjev. Posodobili, pa bi radi še mlin in zgradili pakirnico za moko ter tako na enem mestu zaključili celoten proizvodni program. Hram pa je v zadnjih dveh letih izvedel tudi obsežna melioracijska dela na olimskem, podčetrtinškem in imenskem polju. negospodarstva v občini v letu 1989 Samoupravne interesne skupnosti s področja družbenih dejavnosti so ustvarile 9.736 mio din izgube od tega: Zdravstvena skupnost 8.138 mio din, Izobraževalna skupnost 1..469 mio din ter Skupnost otroškega varstva 129 mio din. Povprečšni OD v gospodarstvu je v prvem polletju t.l. narastel za 594% v primerjavi z enakim obdobjem lani in znaša 2.221.763 din ter je cca 20% nižji od regijskega povprečja. — preureditev podpostaj in kotlovnice, s katero Zdravilišče dolgoročnejše rešuje svojo energetsko problematiko; — nabava tovornih voznih enot v Integral DO Prevozništvo Donat Rogaška Slatina, s katerimi se bodo enakopravneje vključevali v mednarodno špedicijo in izvoz svojih storitev; — razširitev proizvodnih prostorov v Dekor Kozje, v katerih bodo proizvajali luksuzno embalažo za po- Dograjena stavba Veterinarskega zavoda Šmarje - s pomočjo kmetov do boljših delovnih pogojev Na področju investicij so bile oz. bodo v letošnjem letu ali začetku prihodnjega leta zaključene naslednje velike investicije: — apartmajsko naselje "Atomska vas” v Podčetrtku s kapaciteto 450 ležišč in bazenski kompleks v velikosti cca 9000 m2; — izgradnja notranje in zunanje obvoznice v Rogaški Slatini v dolžini cca 11 km; — modernizacija in rekonstrukcija proizvodnje kristala in kristalina v Steklarni BK Rogaška Slatina; — modernizacija in povečanje proizvodnje kristalina za gostinstvo, široko potrošnjo in izvoz v Steklarski šoli Rogaška Slatina; — izgradnja prve čistilne naprave na območju občine Šmarje v ' Podčetrtku, s katero smo se tudi v našem okolju vključili v reševanje ekoloških problemov; — nabava računalniške zmogljivosti in vzpostavitev sodobnega računalniškega sistema v Zdravilišču Rogaška Slatina, ki bo omogočil boljšo izkoriščenost kapacitet in s tem boljše ekonomske efekte; — izgradnja športno-rekreativnih objektov v Zdravilišču (tenis hala, smučarska vlečnica in izvedba pripravljalnih del za izgradnjo golf igrišča v Jelšingradu v Šmarju); — obnovitev in ureditev objektov za zabavo in prosti čas (casino, Bele-wue, beatuty center) s katerimi želi Zdravilišče pridobiti petičnej-še goste; trebe celotne delovne organizacije; — povečanje poslovnih prostorov in nabava opreme v Metki Kozje, s katero bo omogočena neposredna distribucija njihovega asortima-menta ter racionalizacija proizvodnje in transporta; — na področju vodovodnega omrežja se trenutno gradi vodovod v KS Dobovec in pripravlja gradnja magistralnega vodovoda Loka-Roga-ška Slatina, s katerim bomo rešili problem preskrbe z vodo v Rogaški Slatini; — izgradnja podružnične šole v Dobovcu; — dograditev novih prostorov za laboratorij in apoteko v Veterinarskem zavodu Šmarje; — posodobitev Radia Šmarje z montažo nove mešalne mize s spremljajočo opremo; — agro ih hidro melioracije v Seno-vici-Dvor, Kozje-Šenovo, Buče-Sedlarjevo, Olimju in izgradnja namakalnega sistema Bistrica-Kozje, na cca 862 ha; — dokončanje stanovanjskega bloka z 20 stanovanji v Rogaški Slatini in pričetek gradnje novega stanovanjskega bloka v Šmarju; — posodobitev in asfaltiranje cca 20 km lokalnih cest v krajevnih skupnostih Podčetrtek, Rogaška Slatina, Šmarje, Kozje, Buče, Kostrivnica, Zagorje, Vinski vrh, Bistrica ob Sotli, Kristan vrh in Sladka gora; — izgradnja skladiščno poslovnega objekta in sušilnice zrnja Imeno/ Hmezad DO Hram Šmarje) — nakup opreme za brojlersko proizvodnjo na farmi Hajnsko; — obnovitev 13,5 ha hmeljskih nasadov v Bistrici ob Sotli in razširitev nasadov jagogodičevja na cca 40 ha/Hram); — nadomestna gradnja slaščičarne (prizidek pri Pekarni) Merx MPI Pekarna in slaščičarna Rogaška Slatina; — na področju Spominskega parka Trebče je obnovljen grajski kompleks Podsreda s kulturno turističnim programom in eksperimentalno steklarsko delavnico ter lekarna z nujno potrebnimi funkcionalnimi prostori (inkformacijska soba, sanitarije) v Olimju. V zadnjem času so vloženi tudi izredno veliki napori za rešitev akutnega problema onesnaževanja reke Sotle in s tem povezano izgradnjo čistilne naprave za Rogaško Slatino. To bo izredno velik zalogaj za našo družbe-nko politično skupnost, saj je predračunska vrednost naložbe cca 10 mio USD. Tako bi rešili ekološki problem na eni strani, na drugi strani bi pa omogočili razvoj turizma ob Sotel-skem jezeru in preko tega jezera večjo povezavo med Zdraviliščem Rogaška Slatina in Atomskimi toplicami Podčetrtek. Kljub vsemu lahko rečemo, da smo v letu ne glede na splošno krizo v Jugoslaviji, v občini dosegli ugodne rezultate. Osnovno prizadevanje vseh OZD ter občanov in družbenopolitične skupnosti kot celote je, da bi pospešili gospodarski razvoj. Seveda se vse začne in konča s finančnimi sredstvi, ki pa jih v občini primanjkuje, predvsem lastnega kapitala. OZD si pri iskanju sredstev pomagajo na različne načine, vključno s pridobivanjem finančnih sredstev za nerazvite. Da pa bi resnično lahko pospešili gospodarski razvoj v občini, moramo težiti k večjemu sodelovanju s tujimi firmami in narediti še večji korak na področju kadrovske politike, saj bomo samo s kadri, z njihovim znanjem ter s sodobno tehnologijo imeli perspektivo v prihodnosti. Mitja Krajnc INTEGRAL DO PREVOZNIŠTVO 'DOISIATT* 63250 Rogaška Slatina - Kidričeva 30 želi ŠE MNOGO DELOVNIH USPEHOV 6 BOHOR ŽARI __________________________________september 1989 DRUGIČ ROJEN LEPOTEC - PODSREŠKI GRAD Po nekaj letih obsežnih obnovitvenih del postaja Podsreški grad pomemben nosilec kultumoturistične ponudbe v Spominskem parku Trebče in v širšem prostoru Kozjanskega Slovenije. Biser med slovenskimi gradovi Grad Podsreda, ki leži nad istoimenskim trgom sredi Kozjanskega, je najlepši še ohranjen romanski grad na Slovenskem, ali, kot pravijo nekateri strokovnjaki, najbolj grajski od slovenskih gradov. V listinah se omenja od leta 1213, vendar so ga pozidali vsaj v drugi polovici 12. stoletja, že v obdobju ro-manike pa je doživel štiri povsem ločene stavbne faze. V času renesanse so ga temeljito prezidali, do večjih prezidav in razširitve prvotne zasnove pa je prihajalo še v poznejših obdobjih. Grad Podsreda je eden izmed številnih gradov na Kozjanskem, ki so bili sprva v posesti krške škofije na Koroškem. Po letu 1456 je postal deželnoknežji in je bil najpogosteje v zastavi ali zakupu. 1617 ga je kupil Žiga pl. Tattenbach v trajno in dedno last. Pozneje je še nekajkrat menjal svoje lastnike, leta 1787 ga je dedoval Fr. baron pl. Lazarini, 1848 je prešel v posest knezov VVindischgratzov, ki so so ga obdržali do leta 1945. Z gradom so različni gospodarji po vojni gospodarili nevestno, tako da je močno propadal. Leta 1983 smo v okviru programa varovanja in prezentacije kulturnih spomenikov na območju spominskega parka pričeli obnovo gradu. Grad je bil v tem času temeljito strokovno ovrednoten ali valoriziran in izvedena so bila obsežna zelo zahtevna sanacijska dela. Posebno pozornost smo med izvajanjem restavratorskih del namenili romanskim arhitekturnim elementom, ki so ena osrednjih vrednot tega kulturnega spomenika. Program kultumoturistične ponudbe Že med izvajanjem obnovitvenih del smo v Spominskem parku Trebče začeli kovati načrte za bodočo rabo celotnega grajskega kompleksa. Ob sodelovanju strokovnjakov in prijateljev spominskega parka, še posebej pa Posredškega gradu, je lansko leto dozorel in bil tudi sprejet program funkcionalne izrabe kulturnega spomenika, ki izhaja iz temeljnih kulturnozgodovinskih vrednot gradu, specifike prostora in komplesnosti nastajajoče kultumoturistične ponudbe spominskega parka. Obnovljena obrambna galerija 1. Predstavitev srednjeveške duhovne in materialne kulture bo realizirana s prezentacijo historičnih am-bientov, kot so srednjeveška kuhinja, romanski prostor z biforama, romanska kapela, mučilnica in zapor, ter stalno razstavo srednjeveških listin, pečatov in prikazom srednjeveških obrambnih napadalnih naprav. 2. Stalna predstavitev steklarstva Muzej steklarstva pomeni v končni podobi kompleksno predstavitev ene najpomembnejših industrijskih panog na Štajerskem in smiselno navezavo na tradicijo steklarstva na Štajerskem in še posebej na Kozjanskem (steklarna Jožefa Gotscherja v Loki pri Žusmu je na primer proizvajala za avstrijske razmere zelo kvalitetno steklo — na industrijski razstavi za Notranjo Avstrijo v Gradcu leta 1841 so ga primerjali celo s češkim), ki se kaže v produkciji steklarne ’’Boris Kidrič” in Steklarske šole iz Rogaške Slatine. Muzejsko predstavitev stekla dopolnjujejo eksperimentalna in demonstracijska talilna peč, ateljejska delavnica in prodajalna. Prostori v grajski stavbi so namenjeni še: — stalni predstavitvi NOB na Kozjanskem — razstavni in galerijski dejavnosti — opravljanju poročnih obredov — poročna dvorana in romanska kapela — seminarjem in posvetom Opisane programe bomo dopolnili z ustreznimi gostinskimi in prenočitvenimi zmogljivostmi, ki bodo nameščene v gospodarskih objektih. VSEM OBČANOM, ŠE POSEBEJ PREBIVALCEM SPOMINSKEGA PARKA ČESTITAMO OB NAŠEM SKUPNEM PRAZNIKU SPOMINSKI PARK TREBČE PODSREDA IN WOLFSEGG STA POSTALA PARTNERJA 16. junija 1989 smo DO ’’Spominski park Trebče” in kuratorji gradu Wolf-segg na Bavarskem v ZR Nemčiji podpisali listino o partnerstvu, s katero se medsebojno zavezujemo, da bomo razvijali sodelovanje na strokovnem področju ter razvijali in spodbujali sodelovanje med krajani Podsrede in VVolfsegga. Svečanega podpisa listine o partnerstvu sta se udeležila tudi predsednik Skupščine občine Šmarje pri Jelšah, tovariš Veljko Kolar in jugoslovanski konzul iz Numberga, tovariš Miloš Mato. Listino sta podpisala dr. A Eichenseer, predsednik kura-torija ter vodilni kulturni delavec v pokrajini Oberpfalz, in direktor DO ’’Spominski park Trebče”, Franci Zidar. Takoj po slovesnem podpisu listine o partnerstvu in izmenjavi spominskih daril je bila v šoli pod gradom otvoritev razstave o gradu Podsreda in Spo-minskeml parku Trebče. Razstavo, katere avtorja sta prof. dr. Ivan Stopar in Dušan Kramberger, je otvoril konzul Miloš Mato. Razstavo lahko ocenimo za zelo kvalitetno in tudi po obisku uspešno, saj si jo je že na otvoritveni dan ogledalo preko tisoč ljudi. V soboto, 28. oktobra, bomo ob 11. uri odprli del obnovljenega Podsre-škega gradu. Slovesnost, ki jo bo popestril kulturnozabavni program, pripravljamo v Spominskem parku Trebče skupaj s krajani Podsrede in vse Bistriške doline. Želimo, da bi si doslej opravljeno delo na Podsreškem gradu in njegovo novo podobo prišli ogledat vsi prijatelji spominskega parka, poslovni partnerji in strokovnjaki, še posebej pa vabimo vse domačine. Spominski park Trebče Franci Zidar ISKRENO ČESTITA METKk in konfekcija celje, n.sol.o. tekstilna tovarna TOZD konfekcija postelj, perila Kozje 10 let obrtnega združenja Šmarje pri Jelšah Obrtno združenje občine Šmarje pri Jelšah je bilo ustanovljeno 13. maja 1979. Takrat je bilo vanj vključenih 238 obrtnikov, pri katerih sta bila zaposlena 202 delavca. Če se ozremo na to 10-letno obdobje, lahko ugotovimo, da je šmarsko Obrtno združenje v celoti opravičilo svoj namen in vlogo; še več, njegovo delovanje je zelo uspešno. Že po 5-ih letih se je predstavilo s skrbno pripravljeno razstavo, ki je bila v Rogaški Slatini. Z njo je javnost seznanilo z delom samostojnih obrtnikov. Ves čas delovanja si Obrtno združenje prizadeva razvijati proizvodno in storitveno dejavnost. Prispevalo je tudi k temu, da se je na področju obrtništva izboljšala tehnologija, kvalifikacijska struktura, obrtniki pa so prijavili tudi več inovacij. Za izobraževanje svojih članov je poskrbelo tako, da je organiziralo razne seminarje, strokovne ekskurzije, tečaje tujih jezikov. Posebna skrb je namenjena mladim, ki jih z obiski sejmov, kadrovskimi štipendijami, ogledi obratovalnic, usmerja v obrtne poklice. Svojim članom omogoča sodelovanje na različnih sejmih Celje, Graz, München, Ljubljana, Kranj. Prav je, da ob tej priložnosti povemo, da je član Obrtnega združenja Šmarje pri Jelšah Ferdo Pak iz Rogaške Slatine na mednarodnem sejmu v Münchnu prejel najvišje priznanje za design. Združenje ima tudi knjigovodski servis, ki nekaterim obrtnikom vodi finančo knjigovodske posle, bilo pa je tudi pobudnik za ustanovitev obrtne kooperacije znotraj DO Hram - kmetijstvo, trgovina. Zapisati pa je potrebno tudi to, da si je z odkupom dela starega objekta (ki ga je obnovilo in tako rešilo pred propadanjem) vzorno uredilo poslovnke prostore, ki so pogoj in nujnost sodobnega poslovanja. Ob jubileju Obrtnega združenja občine Šmarje pri Jelšah iskrene čestitke z željo oziroma prepričanjem, da bo svojo pomembno vlogo tako uspešno jn v zadovoljstvo vseh opravljalo tudi v prihodnje. Zapis pa zaključimo s podatkom, da je v Obrtno združenje Šmarje pri Jelšah danes vključenih 450 obrtnikov, pri katerih je zaposlenih 450 delavcev, kar pomeni, da so obrtniki v šmarski občini pomemben dejavnik gospodarstva. ŠE MNOGO DELOVNIH USPEHOV © OBRTNO ZDRUŽENJE ŠMARJE PRI JELŠAH Metka Kozje - novi, sodobno opremljeni delovni prostori LETOS PRAZNUJEMO V Krajevna skupnost Podčetrtek, ki jo sestavljajo zaselki Imeno-Golobinjek, Olimje-Rudnica in Podčetrtek z Gastrožem, šteje okrog 1200 prebivalcev. Ker prevladujeta od gospodarskih dejavnosti na tem območju predvsem kmetijska in v zadnjih letih vse bolj tudi turistična, je večina aktivnega prebivalstva zaposlena prav v teh dveh področjih. Štirideset delavcev je zaposlenih v osnovni šoli, nekaj še v trgovini, na pošti in v zasebnih obrtnih delavnicah. Največji dokaz, da se krajevna skupnost Podčetrtek iz leta v leto bolj razvija, je prav gotovo to, da je v zadnjem času vse več tistih, ki bi se radi spet vrnili v svoj domači kraj, saj dobiva ta del šmarske občine zadnja leta vse lepšo podobo, Atomske toplice pa ne nudijo le številna delovna mesta domačinom, ampak postajajo znane tudi zunaj občinskih, republiških in državnih meja. Marljivi krajani, ki jim zadnjih šest let predseduje prizadevni Janez Kovačič, so ob pomoči širše družbene skupnosti obnovili in posodobili številne krajevne ceste, uredili avtobusna postajališča, obnovili skoraj vse sakralne in kulturne spomeni- Jože Brilej, dolgoletni ravnatelj Osnovne šole Podčetrtek. Velike so njegove zasluge, da ima ta šola sloves odprte šole. Spominski park Trebče že nekaj let skupaj s spomeniško službo obnavlja graščino Olimje. Zaradi obnavljanja so vrata graščine trenutno zaprta, kar pa ni po godu številnim obiskovalcem, ki bi si želeli ogledati vsaj obnovljeno pavlinsko lekarno v južnem stolpu ali obiskati Slomškov muzej. V preteklosti so bili deležni številnih očitkov, da je skupnost pozabila na partizansko Rudnico, zato so pred tremi leti napeljali telefonske priključke v skoraj vse hiše, saj je brez njega ostala le ena. Letos pa so do Rudnice položili še asfalt, preostalo jim je le še zadnjih 600 metrov ceste, ki pa bo, ob že sedaj vsestranski pomoči krajanov, urejena še pred zimo. ke, ki jih v njihovih krajih ni malo, ves čas razvoja pa niso pozabili na skrb za čisto naravo. Pred občinskim praznikom bodo namreč v Podčetrtku odprli čistilno napravo, prvo v šmarski občini. Naslednje loto pa bodo končno zgradili še prepotrebno trgovino. Za obogatitev življenja že dvanajst let skrbi kulturno društvo Vladimir Nazor, v okviru katerea delujeta moški in ženski pevski zbor in amaterska gledališka skupina Tihi optimisti. Aktivni pa so tudi starejši krajani, predvsem borci in upokojenci, ki bodo ob letošnjem krajevnem prazniku razvili tudi svoj prapor. Janez Kovačič, predsednik sveta KS Podčetrtek: Neprecenljivo je njegovo delo v razvoju te krajevne skupnosti v zadnjih šestih letih Krajevna skupnost Podčetrtek je pobratena s krajevno skupnostjo Jožica Flander iz Maribora, številne prijateljske vezi pa so stkala tudi nekatera društva. Gasilsko društvo iz Podčetrtka se je že pred leti pobratilo z gasilskim društvom iz Prevalj, preko katerega se je povezalo še z gasilci iz Deseniča. Pevsko društvo iz Atomskih toplic pa sodeluje s pihalno godbo iz Deseniča in s kulturnim društvom iz Žitare vasi na avstrijskem Koroškem. Osnovna šola Podčetrtek že vrsto let prijateljuje z osnovno šolo Nina Marakovič iz Zagreba. PRIREDITVE V KRAJEVNI SKUPNOSTI PODČETRTEK OB OBČINSKEM PRAZNIKU PONEDELJEK, 4. 9. 1989 ob 20. uri — predavanje PODČETRTEK IN OKOLICA NEKOČ IN DANES (klubski prsotor Zdravilišča Atomske toplice) PETEK, 8. 9. 1989 ob 20. uri — koncert MPZ Zdravilišča Atomske toplice (Atomska vas) SOBOTA, 9. 9. 1989 od 6. — 9. ure — nastop pihalne godbe Steklarne BK Rogaška Slatina po naseljih KS Podčetrtek, z zaključnim nastopom pred OŠ Podčetrtek ob 10. uri — nastop folklorne skupine in tamburašev od 12. do 13. ure — zabavne igre ob 12. 30 — aeromiting ob 15. uri — konjske dirke (pri hotelu Atomske toplice) ob 16. uri — nastop službenih psov milice in kinološkega društva Celje od 13. dalje — igranje Rogaškega instrumentalnega kvinteta NEDELJA, 10. 9.1989 ob 17. uri — koncert godbe na pihala iz Desiniča (Atomska Vas) PODČETRTKU V preteklih letih so Podčetrtčani namenili posebno pozornost urejanju svojega kraja in njegove okolice. Ob cesti, ki pelje od hotela v Atomskih toplicah do Podčetrtka, so položili 1500 metrov pločnika, ob njem pa postavili 43 novih svetilk. Nekoč temačna in zato nepriljubljena pot je tako postala sprehajališče številnih turistov in tudi domačinov. Krajevna skupnost Podčetrtek je edina v šmarski občini, ki ima kar dve gasilski društvi — V Imenem in Podčetrtku. Obe pa se lahko pohvalita z dolgoletno tradicijo, saj so gasilci iz Podčetrtka praznovali leta 1985 sto let svojega delovanja, v Imenem pa je leta 1987 minilo natanko 80 let od nastanka gasilskega društva. Seveda so v obeh krajih, kot se pač spodobi, ob obeh jubilejih otvorili nova kulturno-gasilska domova. Grad Podčetrtek zavzema med številnimi gradovi, s katerimi je posejano Kozjansko, posebno mesto. Zgodovinarji postavljajo njegov prvotni nastanek najkasneje v 12. stoletje. V dolgih stoletjih je doživel številne dozidave in prezidave, menjal kar nekaj lastnikov, po drugi svetovni vojni pa je začel kljub prizadevanjem domačinov nezadržno propadati. Vse do letos, ko je Skupščina občine Šmarje pri Jelšah poiskala dobrega gospodarja gradu, ki je obljubil, da mu bo vrnil nekdanji mogočni videz in slavo. ČESTITA OB PRAZNIKU Franc Renier, soustvarjalec razvoja Krajevne skupnosti in Atomskih toplic Friderik Strnad, duhovnik v Podčetrtku, je vstopil v 100. leto življenja. Njegov spomin še živo sega v tista povojna leta, ko je po izgnanstvu prišel v Podčetrtek, ga vzljubil, postal njegov. Zgodovina pa že piše o njegovem pionirskem delu pri odkritju in razvoju Atomskih toplic Boris Završnik, direktor Zdravilišča Atomske Toplice: Nič ni tako dobro, da ne bi bilo lahko še boljše — je moto njegovega dela. Zato so prizadevanja kolektiva tega zdravilišča usmerjena v pridobivanje novih kapacitet in posodobitev turističnih in zdravstvenih storitev. Tudi izvenpensionska ponudba je na zavidljivi ravni, saj so zanjo prejeli turistični nagelj. Z izgradnjo bazenskega kompleksa in športnih objektov bo del razvoja Zdravilišča Atomske toplice zaključen. V kampu, ki je pred časom dobil visoko oceno na mednarodni ravni, je prostora za 200 enot. Zaradi izrednega zanimanja ga bodo še razširili, zgradili novo trgovino, recepcijo in sanitarije. V 136 apartmajih Atomske vasi je 530 postelj. Neurja v letošnjem letu v občini Tudi v tem letu lahko ugotavljamo, kako močna In hkrati kruta je lahko narava. Njena moč v obliki neurja s točo, poplavami, močnim vetrom ter zemeljskimi plazovi se je pokazala v občini tudi letos. Prvič je bilo namreč škode v severnem delu občine (21. 5. 1989), drugič pa po južnem delu (3. in 4. 7. 1989). Skupno ocenjena škoda po obeh neurjih je 72.398.362 tisoč din, kar predstavlja 37,5% ustvarjenega družbenega proizvoda v občini preteklo leto. Ti dve neurji sta bili takšnega obsega, da je bilo mogoče zaprositi za solidarnostna sredstva, vsa ostala neurja, ki so bila manjšega in lokalnega znača, pa se niso popisovala, ker po predhodni oceni komisij škoda ni presegla cenzusa za uveljavljanje solidarnostnih sredstev. Glede na velik obseg letošnjih ujem po vsej Sloveniji pa je prišlo do pomanjkanja solidarnostnih sredstev, s katerimi bi lahko uspešno sanirali nastalo škodo. Odbor podpisnikov družbenega dogo- vora o načinu uporabe in upravljanja s sredstvi solidarnosti za odpravljanje posledic naravnih nesreč v SR Sloveniji je sprejel začasni sklep, da bo na razpolago cca. 7% solidarnostnih sredstev, ki se bodo razdeljevala postopoma, prioriteto pa imajo občine Ruj, Lenart, Brežice ter Slovenska Bistrica. Izvršni svet skupščine občine Šmarje pri Jelšah je sprejel program sanacije in z njim zadolžil ustrezne samoupravne interesne skupnosti ter organizacije združenega dela za izpeljavo le-te. Samo solidarnostna sredstva se bodo razdeljevala v skladu z družbenim dogovorom ter v odvisnosti od dinamike odobritve. Najpomembnejše pa je, da bi bilo naravnih nesreč čim manj, saj v takšni inflaciji izgubljamo prav vsi, še najbolj pa občan, ki je s takšno nesrečo večkratno prizadet, saj jo je težko, oziroma nemogoče ovrednotiti, še manj pa nadomestiti... Steklarska ulica 1 63250 ROG. SLATINA Telefon: 063/811-911 (811-933, 811-942) Telex: 33887 ssrs Telefax: 063 811-616 Vzgojno izobraževalna dejavnost: Šolanje kadrov za potrebe steklarske industrije Proizvodna dejavnost: izdelava maloserijskih ročno pihanih In brušenih izdelkov - gostinsko steklo - steklo za široko potrošnjo iz kristala - izdelki iz svinčenega brušenega kristala Visoko vrednost izdelkov predstavlja popolna brezbarvnost, sijaj in lom svetlobe. Posebno draž jim daje kvaliteta brušenja. Občinska zveza za telesno kulturo Šmarje pri Jelšah PROGRAM ŠPORTNIH TEKMOVANJ OB OBČINSKEM PRAZNIKU OBČINE ŠMARJE PRI JELŠAH Tudi v letošnjem letu pripravlja naša zveza obilo športnih srečanj in tekmovanj. Vseh niti napisala ne bomo, kajti teh je vse več. Omenimo le tiste največje, najpomembnejše: MALI NOGOMET — v večjih krajih občine, sodeluje 40 ekip STRELJANJE — 6. 9. 1989 po programu OSO KOŠARKA — turnir ŠŠD, I. in II. selekcije TENIS — občinsko tekmovanje posameznikov in parov TABORNIŠTVO in PLANINSTVO — 8. in 9. 9. 1989 propagandni tabor v Podčetrtku KOŠARKA — turnir Alpe Adria v Rog. Slatini BALINANJE — tufnir 16 ekip, mednarodna udeležba KOLESARJENJE — kolesarski maraton po občini Šmarje, štart ob 9. uri na ŽP v Rog. Slatini MOTOKROS — državno prvenstvo ob 14. uri v Lembergu - vse 10. 9. 1989 ATLETIKA — 4. Rogaški tek, 16. 9. 1989 ob 17. uri v Rog. Slatini Ekipam in tudi obiskovalcem, želimo obilo športnega užitka! USPEŠNA ŠOLA V NARAVI V VODICAH Četrtošolci občine Šmarje pri Jelšah, že več let obiskujejo ’’šolo v naravi” v Vodicah. Tam so resnično idealni pogoji za delo; tako za učenje plavanja, kakor tudi za ostale oblike življenja in dela ob morju. Letos je bilo v šolo vključenih kar 440 učencev in vsi so jo uspešno 'ončali. Zato imajo nedvomno največ zaslug učitelji, spremljevalci in prijazni domačini, delavci SK Branik in LILET iz Maribora. Takih šol si še želimo! Že sedaj pripravljamo namreč novo generacijo četrtošolcev za to akcijo! Upajmo, da bo uspela! Pomembnejša športna in turistična pridobitev - dvorana za tenis KORS ROGAŠKA SLATINA ČESTITA K PRAZNIKU IN VABI V OBNOVLJENO TRGOVINO! KONFEKCIJA OBLAČIL ROGAŠKA SLATINA Družbene dejavnosti v luči ustavnih sprememb DOSEDANJA ORGANIZIRANOST IN RAZLOGI ZA SPREMEMBO Po dosedanji ustavni ureditvi je bilo od leta 1974 mogoče zadovoljevati skupne potrebe občanov po zdravstvu, šolstvu, socialnem skrbstvu, kulturi, raziskovanju in telesni kulturi le v okviru samoupravne interesne skupnosti za posamezno področje. Minimum zagotovljenih pravic iz posameznega področja je določal Zakon, sprejet na skupščini SR Slovenije, način financiranja in izvedbe pa je bil prepuščen drugemu subjektu, in sicer: interesni skupnosti oziroma posamezni občini s tako ali drugačno gospodarsko močjo. Ta sistem je imel pozitivne lastnosti, v zadnjem obdobju pa so zaradi finančnih omejitev, ki so veljala tudi za ta področja, prevladovale negativne karakteristike. Pozitivna stran sistema je demokratično odločanje krajanov in delavcev o zadovoljevanju svojih potreb in možnost hitrega ter celovitega pristopa. Negativna stran pa je v veljavnem sistemu financiranja, ki je postal omejitveni faktor dejanskemu odločanju. V praksi to npr. pri zdravstvu pomeni, da je bila osnova za prejemanje solidarnosti le 88% zagotovljenega programa po zakonu, razliko do 100% ter ves ostali program pa je moralo zagotavljati naše občinsko združeno delo. Posledica tega je bila nadpovprečna obremenitev bruto osebnih dohodkov delavcev iz naše in ostalih slabše razvitih občin za podpovprečni standard zdravstvenih uslug. In zakaj je tako? Ker je financiranje temeljilo na kompromisu zdravstvene skupnosti Slovenije in razvitih sredin o odvajanju sredstev solidarnosti. Ustreznejša rešitev bi bila, da bi tisti, ki predpisuje obseg zagotovljenega programa v republiki, zanj zagotovil tudi vire financiranja. Kljub visokim obremenitvam v občini je okrog 90% programov, o katerih so ’’odločali” delegati naših SIS družbenih dejavnosti, iz zagotovljenega programa. 90% dejavnosti torej po zakonu moramo zagotavljati. Kakšen je potem dejanski vpliv delegatov na programe SIS, če odločajo v bistvu le o 10% programa! Od leta 1980 je na pogoje poslovanja SIS nenehno vplivala zvezna interventna zakonodaja, ki je obseg sredstev realno še zmanjševala (delež družbenih dejavnosti v narodnem dohodku se je v zadnjih desetih letih skoraj razpolovil). Tako je v bogatejših in razvitejših občinah to vplivalo na zmanjševanje dodatnih programov, oziroma na krčenje dobrin višjega ranga in višjega standarda, v manj razvitih sredinah, kot je naša, pa že na krčenje zagotovljenega programa. Kljub temu da je 30. 6. 1989 interventni zakon prenehal delovati, so danes obnčinske interesne skupnosti, kot financerke dejavnosti, v katastrofalnem položaju. Lahko rečemo, da je veljavni sistem pred propadom, likvidnostno stanje izvajalcev pa v brezizhodnem položaju. Na takšno stanje je reagiral tudi Izvršni svet Slovenije, ki je z ustavnimi spremembami, veljavnimi do 1. 1. 1990, predvidel spremembo v organiziranosti in delovanju teh vitalnih komponent razvoja družbe, kot so: zdravstvo, šolstvo, kulktura, raziskovanje... Novi sistem naj bi po izhodiščih dosedanje pozitivne učinke nadgradil, negativne izkušnje pa naj bi bile osnova za spreminjanje na bolje. (Nadaljevanje na naslednji strani) S Dragi občani, volilni upravičenci! Temeljna listina Slovenije 1989, ki je objavljena zgoraj, je izjava, s katero sleherni podpisnik izraža svojo zahtevo in željo po takšni Sloveniji in Jugoslaviji, kakršni sta v listini opredeljeni! Verjetno med vami ni nikogar, ki ne bi želel živeti v ravno takšni ožji in širši domovini. In če je to tako, to izrazite s podpisom! Podpišete lahko v svoji delovni organizaciji ali v svoji krajevni skupnosti (npr. na sedežu krajevne skupnosti, ko so tam uradne ure). Vsaka bojazen o morebitnih negativnih posledicah podpisa je odveč! Sodelujte torej in sooblikujte skupno voljo državljanov SR Slovenije ter hkrati obvezo slovenskemu državnemu in političnemu vodstvu, sedanjemu in bodočim! Lahko pa izpolnite naslednjo vrstico, jo izrežite in pošljete na naslov: OBČINSKA KONFERENCA SZDL ŠMARJE PRI JELŠAH: PODPISAN(-A): __________________________________________ SE STRINJAM Z VSEBINO ’’TEMELJNE LISTINE SLOVENIJE 1989”. PODPIS: PRIREDITVE OB PRAZNIKU OBČINE ŠMARJE PRI JELŠAH sobota, 2. 9.1989 ob 10. uri ob 18. uri nedelja, 3. 9.1989 ob 8. uri ob 10. uri petek, 8. 9.1989 ob 13. uri ob 16. uri ob 18. uri sobota, 9. 9. 1989 ob 9.30 uri ob 11. uri nedelja, 10.9.1989 ob 9. uri ob 14. uri ob 10. uri torek, 12. 9.1989 ob 12. uri četrtek, 14. 9. 1989 ob 13. uri petek, 15. 9. 1989 ob 15. uri sobota, 16.1989 ob 9. uri ob 15. uri ob 10. uri ob 15. uri ob 17. uri sobota, 16. 9. 1989 ob 17. uri nedelja, 17. 9. 1989 ob 9. uri ob 14. uri sobota, 14.10.1989 ob 11. uri PODČETRTEK otvoritev ceste na Rudnico ŠMARJE PRI JELŠAH otvoritev prenovljenega lovskega doma na Miklavžu PODČETRTEK občinsko strelsko tekmovanje otvoritev razstave OSNOVNA ŠOLA PODČETRTEK — ODPRTA ŠOLA PODČETRTEK otvoritev čistilne naprave KOZJE slavnostna seja skupščine KS ob krajev, prazniku otvoritev ceste Ješovec — Opečnik PODČETRTEK slavnostna seja zborov skupščine občine in vodstev DPO OBČINE ŠMARJE PRI JELŠAH osrednja prireditev ob prazniku občine Šmarje pri Jelšah PODČETRTEK kolesarski maraton LEMBERG republiško prvenstvo v motokrosu ROGAŠKA SLATINA košarkarski turnir ALPE - ADRIA (sodelujejo ekipe: SAVA KRANJ, MARLES, ZAGREB 88 in KORS ROGAŠKA) ROGAŠKA SLATINA otvoritev novih delovnih prostorov Pekarne Rogaška Slatina IMENO otvoritev sušilnice in silosov ŠMARJE PRI JELŠAH otvoritev prizidka Veterinarskega zavoda Šmarje pri Jelšah ROGATEC srečanje bočkih partizanov otvoritev razširjenega mostu Rogatec — Brod ŠMARJE PRI JELŠAH praznovanje 10-letnice obrtnega združenja Šmarje pri Jelšah KOZJE otvoritev novih delovnih prostorov TOZD konfekc. posteljnega perila in praznovanje 60-letnice DO METKA Celje ROGAŠKA SLATINA Rogaški tek ŠENTVID PRI GROBELNEM slavnostna seja skupščine KS ob krajevnem prazniku in razstava PREDSTAVITEV DOMAČE OBRTI PODČETRTEK slavnostna seja skupščine KS ob krajevnem prazniku in razvitje prapora društva upokojencev VINSKI VRH praznovanje krajevnega praznika in otvoritev ceste Vinski vrh — Babna brda PODSREDA slavnostna otvoritev obnovljenih prostorov na Podsreškem gradu — otvoritev stalnih zbirk: steklarska zbirka, srednjeveška kuhinja in mučilnica — otvoritev razstave o partnerskem gradu VVolfsegg iz ZR Nemčije TDO Merx-Jelša ISKRENO ČESTITA VSEM DELOVNIM LJUDEM IN OBČAMOM OB PRAZNIKU OBČINE ŠMARJE PRI JELŠAH IN SE PRIPOROČA ZA OBISK. GG CELJE TOK KOZJANSKO PODČETRTEK VAM ČESTITA DELAVCI VZGOJNO IZOBRAŽEVALNE ORGANIZACIJE ŠMARJE PRI JELŠAH VAM ČESTITAJO OB PRAZNIKU DOM UPOKOJENCEV IN CENTER ZA SOCIALNO DELO ŠMARJE PRI JELŠAH SE PRIDRŽUJETA ČESTITKAM SREČEN PRAZNIK DELAVCI ZDRAVSTVENEGA DOMA ŠMARJE PRI JELŠAH Glasilo BOHOR ŽARI izdaja Občinska konferenca SZDL Šmarje pri Jelšah v nakladi 4500 izvodov. — Uredniški odbor: Vinko Habjan, Milka Dobravc, Marjan Šarlah, Franc Peperko, Darinka Šuc-Lah, Mimica Kidrič, Darja Lojen, Jože Čakš, Jaka Rihtarič, Vlado Arnič, Edi Škornik, Franc Vehovar. — Tisk: FOTOLIK Celje. — Oproščeno temeljnega davka od prometa proizvodov št. 421-1 /72. Foto: Mestinšek. — Fotografij in rokopisov ne vračamo.