glasilo tovarne alpina žiri DELO ŽIVLJENJE 10 KxLAJ33VNI PRAZNIK ŽIROV Letos praznujemo krajevni praznik Žirov, ki ima poseben pomen. Pred 26 leti so bile osvobojene Ziri. Zaradi naraščanja NOV je moral okupator zapustiti naš kraj. Hkrati praznujemo tudi 25. - co formiranja jurišnega bataljona 31. divizije NOV, - ;z bil ustanovljen pri Županu na Dobračevi. V tem bo .^jonu so bili najboljši borci - prostovoljci 31. diviz.>.je. Bataljon je odigral važno vlogo pri uničenju okupatorja. V ta namen. bo. v. soboto 16, oktobra ob 18. uri zvečer pri 1 upanu na Dabra-čcvi tcvariško srečanje borcev z odkritjem spominske plo-c^ _šč.<= d kt^ajšjLm. k,ul turnim programom« Sodelovala bo godba na pihala iz Žirov in učenci osnovne šole. Po programu bo presta zabava. V nedeljo 19. oktobra se bo program nadaljeval ob 11 uri dopoldne pred zadružnim domom. Tudi tam bo odkritje spe^i.-minske plošče. Govoril bo politkomisar 31. divizije in politkomisar jurišnega bataljona o poteh in bojih bataljona. Tudi v nedeljo bo igrala godba na pihala, nastopali bodo še moški pevski zbor,, recitatorji in mladin -ski pevski zbor osnovne šole ri. JPripravtJ.ja"ir»i n&hor~vab.i. voe v-je na to spominsko sve- čanost , Pripravljalni odbor in Krajevna organi.zacija ZZB NOV Žiri DOUICIL JURISNEGA BATALJONA 31. DIVIZIJE Te dni se je v Zireh zbral od -bor borccv jurisnega bataljona 31. divizije in skupaj s pred stavniki krajevnega odbora ZZB, predstavnikov Občinskega odbora ZZB Logatec in škofja Loka in predstavniki Skupščine ob -c i no o k of ja Loka.. Sku;;>aj.s"> pregledali dosedanje, priprave za proslavo krajevnega praznika, na kateri nameravajo občine Logatec, škofja Lo-t:a in Idrija podeliti domicil te;' paartizaoaki enoti, ki je bi la v tem kraju ustanovljena -6/12 1944. Žiri so enoti slu -žile kOt izhodiščna točka za vse boje, ki jih je bataljon boj val v Polhograjskih dolo -mi t iii. Odbor bataljona je pri predstavnikih ZZB naleteJL-nar'p^T polno razumevanje-ill priprav - • ljonost za sodelovanje. Na polno razumevanje je naletel tudi pr i . skupščini občine Logatec, ki je že sprejela sklep o domicilu in bo bataljonu poklonila tudi prapor, Skupščini občine Škofja Loka, ki je odlok o domicilu sprejela na seji dne It.9 .1969 in Skupščini občine Idrija, ki namerava sprejeti odlok nš. slavnostni seji na dan Občinskega praznika.. Predstavniki odbora in vseh sodelujočih organizacij so se dogovorili, da bo proslava v ne-j o dne 19. lo. ob 11 uifci v pr-.juiBČu Žirov. Tega dne bo velika parjt.L2iafi.ska proslava po- svečena krajevnemu prazniku m podelitvi domicila vseh treh občin. Ob tej priliki bo bataljon odkri] spominsko ploščo na zadružnem domu, ki jo bo iz trofejnega orožja izdelal in poklonil pripadnik bataljona in pisec Ukane Tone Svetina. V njej bo avtor ponazoril 2:11a-no bitko jurišnega bataljona s štirikrat močnejšim 7. bataljo • nom S3 divizije "Pring^ Evgcn1' dne 1.6/1 194!r-na cesti med Lipo 11 Vrbi no na Krasu. V tem boju je h jtaljonz večk: tnim jurišem in bojem prsa v prsa uničil to elit -mrežno enoto. Plošča bo ponve vgem padlim pripadnikom jurišnega bataljona. Na hiši pri "Županu" na Dobračevi. kjer je bil bataljon ustanovljen, pa nameravajo borci odkriti spo • minsko plojčo. Na tem mestu bo v soboto dno l8/l o 19^9 partiza_hako s r e Čan j e . borcev "bartal j ona- z -doma- _ -"čini in mladino. Odbor bataljona je predlagr-i predsedniku republike, da za r-usluga v narodnoosvobodilni borbi odlikuje enoto z redom Partizanske zvezde z zlatim sencem-Z.uB je tudi predlagalo, da bi novo. ustan ovlj enemu odre du tab ornikov dali ime po tej :nobi. Vsako loto pa bi organizirali tradicionalni pohod po poteh jurišnega batal9. j ona. ?o slavnostni podelitvi prapora • dominicilnih "istin br> sveča -borcev z mladino in zato od -še posebej vabi mladino in pri . ,drugih partizanskih ene t," o . sv? te£a srečanja udeležijo v čimveč jem števil■ . Odbor še posebej poziva boroe taljona, zk katere še ni uspel zbrati potrebnih podatkov, da posije.j o svojo prijavo, posebej pa vabi tiste, ki so vprašalne pole že prejeli, da jih čimprej izpolnjene vrngo tajnika odbora na naslov: Zdravko Vidrih, Ljubljana, Ulica Ivlajde Vrhovnikove 24. ZV OR i: IZ d CIJ S K2 IZBOLJŠAVE Ljudje smo nagnjeni k temu, da hočemo od življenja ^edno več -hočemo razvoj. Komaj dosežemo en cilj pa že hočemo drugega. Vsak posameznik ima vrsto problemov: v privatnem življenju in pri de-J u. dešuje jih, ali želi si re- ■'■ve, da bi jutrišnji dan bil I., j■'' Tudi podjetje kot celota ima svoj način življenja. Tu je zaposlenih več kot 1000 ljudi. Podjetje se mora razvijati: na eni strani mora reševati probleme, ki jih je veliko v sedanjosti, na drugi strani pa pripraviti takšen razvoj pri poslovanju, da bo zagotov ljena vsem zaposlenim boljša prihodnost«. Zahxev je veliko: boljši medsebojni odnosi, pravičnejša delitev dela na posameznike,večji osebni dohodki, Še več priznavanja s strani potrošnikov, zagotoviti si delež na tržišču, in še bi lahko naštevali. 3odelcvanje med ALPINO in Zavodom za organizacijo poslovanja iz Ljubljane Problemov in zahtev je veliko.Po- djetje vsega ne more reševati v lastni režiji, ker bi bilo predrago, če bi za vsa področja imeli specialiste, če danes rabimo obleko, jo gremo kupit v trgovino ali pa jo damo delat krojaču.Preveč bi nas stalo, če bi se šli sami najprej učit, kake se dela obleka in bi si jo potem sami seši-li. Pri poslovanju podjetja so-nekate-ri problemi taksni, da jih lažje in bolj kvalitetno rešimo s po -moč jc zunanjih strokovnjakov; ki so specializirani za posamezna področja. Tako je med Alpino Žiri in Zavodom za organizacijo poslovanja iz Ljubljane sklenjena pogodba, da bo Zavod uvedel "organizacijo planiranja in obračuna -jo metodi direktnih stroškov." V množici problemov, od katerih io eni vezani na sedanjost, dru -g i pa se. pomembni za prihodnost, je eden tudi ta: kako naj podjetje doseže večji dohodek, ki ga petem delimo na osebne dohodke in sklade. Tu nam bo v veliko pomoč "metoda direktnih stroškov", zato se je vodstvo podjetja odločilo, da jo spravimo v življenje. Kaj lahko pričakujemo ? Alpina dela za vsako sezene mnogo različnih vrst obutve. Vsak izde lek ima na trgu svojo prodajne ceno. Poleg tega pa ima vsak izdelek tudi svojo lastne ceno, oziroma stroške, ki so bili potrebni za njegovo proizvodnjo, če bi podrobne analizirali vse izdelke v eni sezoni, bi ugotovili sledeče: Dri' nekaterih ima Alpina velik čisti rezultat ali dobiček, pri drugih manj, pri nekaterih pa 1 o malo. če to upoštevamo pri planiranju in postavimo takšen plan proda je in plan proizvodnje,kjer bede fersirani-artikli, ki nam največ nesejo, potem bo ALPINA prišla do večje mase dohodka, pa čeprav se ni povečal obseg vloženega fizičnega dela. Planiranje pc metodi direktnih stroškov zahteva cd nas takšen način dela. Da lahko dobro planiramo moramo imeti za to tudi dobre osnove. Kalkulacije so ena od glavnih cs-za planiranje. Pravočasna iz-&'.sJ:.\ .Kalkulacij pa je spet veza na na določene spremembe pri prak tičnem delu nekaterih služb. Spremembe pri organizaciji pc -slovanja bodo v glavnem zajela sledeča področja: - kalkulacije - planiranje - obračun ter informacije. To so področja, ki direktno ali indirektno posegajovv delokrog vseh sektorjev. Metodo direktnih stroškov mno žične in uspešne uporabljajo v zahodnih deželah in ima več pred nesti: - planiranje in obračun postane razumljiv širšemu krogu ljudi, - dovoljuje več elastičnosti pri poslovanju, ki ima začrtan svoj končni cilj, - .L T jtJ.več-.fldgovarnostiopGsa.:- meznikov in te ne samo formalne, ampak predvsem materialne, - združuje delovanje vseh stre -kevnih sil, ki imajo postav -ljen skupni cilj - večji dobiček. Osnovni namen za vpeljavo meto- de direktnih stroškov je tam da bi podjetje prišlo do boljših poslovnih rezultatov in do uspešnega raz veja. Delo pri uvajanju bo končano do konca leta 1969- Anton IVANIČ ZAOSTAJAMO PO ZNANJU ? V Sloveniji se radi pohvalimo s ti soč dolarji narodnega dohodka, na prebivalca, s čimer sme se uvrstili med razvite dežele sveta.V tem je za zdaj še naša prednost v primerjavi z drugimi republikami v naši deželi. Ta je zdaj še tudi v tem, da je v Sloveniji najnižji marginalni kapitalni koeficient, ki pove, koliko investicij je potrebno, da se narodni dohodek poveča za enoe enoto. To je dokaj ugoden kazalec, saj pove, da so investicijske naložbeboljše izkoriščene in da ni potrebnih toliko sredstev kot drugod, da bi povečali narodni dohodek. T:.: prednost pa je močno relativna brž ko jo primerjamo še z drugimi kar-alci. Prav ti pa so odločilnega^ pcaena za nadaljnji razvoj. Po strukturi aktivnega prebivalstva je Slovenija v drugi fazi indu -strializacije, v kateri se uveljav lja predvsem predelovalna industrija, kc je predvsem pomemben faktor kapitala, tehnike, energije, transporta pa tudi naravni surovinski faktorji. V tretji fazi pa stopa v ospredje terciarni sektor (storitve, trgovina, transport), kar pomeni predvsem visoko udeležbo produkcijske tehnike in znanja. Prevladuje torej pomen količine, kvalitete in strukture znanja. Glede tega pa smo v Sloveniji ne le med zadnjimi v Evropi, marveč tudi, če se primerjamo z drugimi republikami v Jugoslaviji. Znani-;.'o podatki o izobrazbeni struktu r.L zaposlenih, po kateri smo v Sloveniji na zadnjem mestu v Jugoslaviji. Na sto zaposlenih imamo v Sloveniji v industriji in rudarstvu.-komaj 1,32 visoke izobraženih, na Hrvaškem 2,21, v Sr-biji (brez Kosova) 2,51; višje -cbraženih je v Sloveniji 0,69 i: vaškem o,78, v Srbiji 1,3, vtem kc je bilo v ČSSR, na Madžarskem, Poljskem in Bolgariji ..že pred desetimi leti 11,6 inže -nirjev na sto zaposlenih (v ZSSR 16,6, ZDA 11,5, Avstriji 5,9, Italiji 5,3 itd. ). Spričo take izobrazbene strukture zaposlenih je seveda težavne pričakovati, da bi uvajali sodobno tehnologijo in organizacijo dela, saj je niti ne poznajo. Tako si je mogoče razlagati, da je v Sloveniji najnižja stopnja avtomatizacije delovnih priprav, če se primerjamo samo z drugimi repub-1idami v Jugoslaviji. Lani je biLa Slovenija pc strojih na ročni pogon na prvem mestu v Jugoslaviji, saj je kar 5o,3$ strojev na ročni pogon. Glede tega so na najboljšem v Črni gori, kjer je le 34,0$ strojev na ročni pogon. Med delovnimi pripravami pa je v Slo-veiiiiji 13,9$ ( Črna gora 2o,2 , L 29.4, Hrvatska 17,9, Makedonija d 4 7 in Srbija 13,2$). Avto-, mat ske t rans p c rtne.naprave pa tvorijo v Sloveniji komaj 14,8$ vseh delovnih priprav, v BiH 2o,6, Črni gori 18,6, Hrvatski 2o,4, Makedoniji 23,1 in Srbiji 15,9$. Če je faktor znanja tako odločilen za nadaljni razvoj, bi bilo pričakovati, da se bomo v nacionalni politiki usmeriti na to, da bi to znanje čimprej pridobili. Toda nič ne kaže, da bi v prihodnjih letih to strukturo v Sloveniji kaj bistveno popravili. Spet smo na najslab dem, če.pogledamo, koliko študentov pride na lo.ooo prebivalcev. Imamo samo 5o,8 študentov na loooo prebivalcev, na Hrvaškem 63, v ožji Srbiji 84,7, v tem ko jih je v ZDA 3oo, v ZSSR 187, Franciji 123, na Japonskem 99 itd. s. Podatki so sicer znani in je skrajni čas, da se zavemo daljnosežnih posledic, ki iz njih izviraj o.Zdaj lahko še napredujemo in se zanašamo na delovne navade, kar pa ima določene meje. Brž ko postane znanje odločilno, bodo prednosti skop-nele in utegne nas doleteti hudo razočaranje. Ko so v Sovjetski zvezi izstrelili p vi umetni satelit, so se v ZDA zamislili, zakaj jih je Sovjetska zveza prehitela.Ugotovili so, da prav glede znanja, glede strukture izobrazbe zaposlenih in so v desetletju močno povečali število študantov na lo.ooo prebivalcev. Pri nas se seveda ne bomo podajali v vesoljsko tekmo, toda nekag. je jasno; če ne bomo kaalu storili resnih korakov, da bi več-.ljudi študiralo, če v gozdarskih organizacijah ne bomo na široko odprli vrat znanjujpo-tem smo si zavestno zaprli per -.spektive razvoja na.neka j desetlet ti j naprej. ^ ^ (Pcnatis iz DELA z dne 27/9 1969) :?]2i::'CT!3E na sedanji delovni čas Veliko je bilo že sklepanja in diskusije o delovnem času v našem podjetju. Sedanji delovni čas s prostimi sobotami pa še vedno ni zadovoljivo rešen. Ta čas- koristi le dobra polovica ko loktiva, Nekaj oddelkov pa še vedno dela ob prostih sobotah dopoldne in popoldne. Taka neenakopravnost v delovnem iku povzroča v oddelkih , k30:: dela daljši čas,veliko nezadovoljstva, ki zelo vpliva tudi na storilnost. Posebno se to nezadovostvo odraža v soboto popoldne. Delovni učinek je tako nizek, da se skoraj ne iz -plača delati tak delovni tednik. Režija v tem primeru ostane ista . Veliko je tudi nezadovoljstva po oddelkih, kjer se dela več kot 184 u.r mesečno, zaradi obračunavanja dopustov. Delavci pra vi j o; "Delamo povprečno 46 ur tedensko, če pa koristimo en te den dopusta pa dobimo le 40 ur plačanega dopusta, isto kot ostali, ki delajo krajši delovni čas." (To je takrat, če je prosta sobota. ) Prav tako je ob prostih sobotah s kosilom. Ker ta dan v tovarni ne kuhajo kosila, morajo žene o osemurnem delu v soboto še . al.: ti. Razumemo, da je izdelava čevljev zelo odvisna od sezone in ima vsaka sezona svoje zahteve.Težka izdelava je v poletnih in je senskih mesecih zatrpana z na - rečili. Lahke šivalnice so pa v jesensko rimski sezoni prešibke, ker je čas izdelave zgornjih delov precej večji kot v montažnih oddel kih. Pri razmeščanju posameznih oddelkov v novozgrajene prostore bi bilo treba nujno upoštevati, da so da tem oddelkom, kateri nisc do -vclj močni, večje proizvodne pro -.7.0re, da bo možno kapaciteto po-v -ečati . V tem' bi vsaj 1 ..nc odpravili neenakost v delov-xjm času. Veliko je primerov, ko ima secaj mož prosto soboto, žena pa mora delati (včasih je obratno). Iz dneva v dan je več delavcev z last nimi motornimi vozili, ki bi radi soboto izkoristili za wiekend,pa ga zaradi takega časa ne morejo. Pa tudi doma je lepo, če družina skupaj preživi delovni dan. V pogledu storilnosti bi bil najboljši delovni tednik 6 x 7 ur tedensko. Pri tej razporeditvi dela bi ob pomanjkanju zgornjih delov Silo možno še vedno naredit.. nekaj ur več zjutraj ali zvečer Vsi vemo, da je bil delovni teden še daljši, vendar pod iste strehe različni delovni čas pa danes boli, ker vedno toliko gc -vrrimc o enakopravnosti. Zato bi b.'lo dobro, da bi delovni čas po-n< vne obravnavali in prinesli eno-t - rešitev za celotni kolektiv., LOJZE KOLENO NADURNO DELO V. ŠIVALNICAH ——————————————————————— - v. ^ Kot je znano, je v večini tcvaiv. '' čevljev v zadnjih letih nastopilo nesorazmerje v zmogljivosti ed šivalnicami in montažnimi •liti in sicer predvsem iz cVwli razlogov: gornji deli so na splošno vse bolj komplicirani in je zaradi tega izdelavni čas daljši, nasprotno pa se je proizvodnja v montažnih oddel -kih z uvedbo raznih novih stroje??: močno povečala, kar je slučaj tudi v našem podjetju. Z namenom, da bi to nesorazmerje čimprej odpravili, je letos z januarjem začela delovna enota Gorenja vas z delom v dveh izmenah in je na nove zaposlila še 42 novih delavkiplc novih delavk pa prične delati prve dni novembra. Lahka in težka šivalnica pa sta zaposlili v letošnjem letu 48 novih delavk. Nadaljnje povečevanje števila zaposlenih v šivalnicah pa je omogočeno z dograditvijo novih proizvodnih prostorov. Predvideno je, da bomo v lahki šivalnici montirali še en prenosni • - - v Da smo v letošnjem letu montažne oddelke preskrbeli z zadostno količino gornjih delcv, je bile nujno potrebno organizirati v šivalnicah nadurno delo in pridobiti nekatera druga podjetja čevljarske stroke za sodelovanje t.j. izdelova zgornjih delov. S tem smo dosegli, da se nam je zaloga zgornjih delcv v lahkih artiklih povečala na količino, ki upamo, da bo v glavnem pckrila potrebe le-: tošnje jesenske sezone. Zaradi navedenega se je število nadur v lahkih šivalnicah v mesecu septembru že precej zmanjšalo, v prihodnjih mesecih pa raču -name, da bo nadur v lahkih ši- valnicah še manj, oziroma ne bodo sploh potrebne. Težja pa je trenatna situacija v težki šivalnici. V začetku letošnjega leta so bili izgledi za prodajo smučarskih čevljev zelo slabi in sme zaradi tega računali, da bi dnevna proizvodnja v se zonskih mesecih dosegla največ 35o-garcy. Medtem pa so v aprilu, maju in juniju začel£ prihajati naročila v večjih količinah, tako, da je bilo potrebno povečati plan na 46o parov dnevno, kar pa je predstavljale veliko obremenitev za montažo, predvsem pa za težko šivalnico, ki pa kljub številnim naduram in povečanju števila zaposlenih sama ni-^bila v stanju izvršiti plana. Zato je bilo potrebno še en del lahke šivalnice preusmeriti na težke izdelavo in s tem zagotoviti potrebno količine zgornjih delcv. 0 pomenu iz --vršitve naročil za smučarske čevlje do določenih rokov in vplivu na naročila za prihodnje leto, pa mislim, da ni potrebne še posebej naglašati. Ker bo sezona za izdelavo smučarskih čevljev za izvoz v začetku novembra v glavnem zaključena, računamo,da bo takrat odpadla tudi potreba pc nadurnem delu v težki šivalnici. t ?>: x ~ ■ Navedene težave, kot je bilo že prej omenjeno, ne nastopajo samo v naši tovarni. V zadnji številki tovarniškega časopisa tovarne PEKO navajajo, kakšne težave imajo zaradi pomanjkanja zgornjih delov. Ker imajo v PEKU uveden 7 urni delavnik, delajo vse njiho ve šivalnice po "8 ur, v Trbovljah pa grade nov obrat, ki bo pri -hednje leto zaposlil cca 200 no- vili delavk. Vsekakor bo potrebno poleg novih prostorov za šivalnice do časa preskrbeti potrebna finančna sredstva za nabavo novih strojev in drugo potrebno opremo za šivalnice ter sprejeti in organizirati priučevanje novih delavk, da' se bc s tem izravnale nesorazmerje med zmogljivostjo izdelcvalnic zg. delov in montažnimi oddelki. MILOŠ MLINAR Na zadnjem ZAGREBŠKEM VELESEJMU v septembru letos, kjer smo tudi razstavljali svoje izuol.au, jo bila ALPINI podeljena' ^IPIOMA IN ZLATA PLAKETA ■L i- ECIALNO SMUČARSKO OBUTEV VTISI IZ RAZSTAVE V PARIZU Kot je že navada si mJadelirji ogledamo na leto več modnio čev Ijarskih sejmov. Tak sejem je bil od 12. septembra naprej v Parizu. Za ta se^em so deločili mene in tako sem od 12. na 13. september ponoči odpotoval s še nekaj kolegi iz Ljubljane. Šli smo z osebnim avtomobilom. Pe -lja.li sme se preko Italije in i Švice v ^rancijc. Pot j je bila precej dolga in naporna, saj sme vozili od polnoči naprej ves dan in šele pozno zvečer prispel- v Pariz. Postanek smo si prxvotioili . samo za kosilo in minimalni počitek. Toda čeprav je bila pet dolga, je bilo lepo, saj smo videl:, nekaj prelepih jezer in veliko lepih krajev. Iz Italijo v Švico smo se peljali skozi tunel SIMPLON. Seveda smo dali avto na. vlak. Ko tmc prišli skozi tunel, se nam je odprl lep razgled na majhno čvi -• carsko mestece. Posebno lepo se je bilo peljati skozi Švico., saj so .kraji izredno lepi in slikoviti. Presenetila me je čistoča in smisel za turizem, saj cela. pokrajina daje vtis kot da jt en sam turistični kraj. Iz Švice emo pri-.1.1 i v Francijo. Na mejnih preho-■ t sitnosti nismo imeli. Praneo-k' pokrajina pa je precej dolgo-in enolična tako, da o njej nimam kaj pripovedovati. Drugi dan smo se odpravili na sejem. Sejem je'bil skoraj v isti velikosti kot lansko leto. Bil je zelo pester in bogat, Iviola se od lanske ni bistveno spremen-la,_ razen v nekaterih vrstah čevljev in petah. vnske salenke so ostale na priljubljenem zaokroženem kopitu, z elegantno tanjše peto, lepo zaokroženo, kot tudi četrtasto : na ogle). Barve sc: Čr, Rj, 51, Rd in modra. Materiali pa so lak , ševre in boksi, precej pa jo tudi softi laka (KNAUTSCH). Za ženske bi se težko odločil za prevladujočo barvo, saj sc zastopane vse barve skoraj v enakem številu. o £ nski športni modeli sc na Širšem \tu in z močnejšo peto. So kera jžno kreirani, z bogatim jezikom, raznimi okrasnimi šivi in dragimi dodatki. Tu sem opazil spremembo v petah. Niso več tako ravne kot lansko leto, ampak so spodaj širše, delane na ta način kot žensko zvončasto krilo. Pred časom sem bil v Firencah na sejmu in sem opazil to spremembo v petah, v Parizu p:, sem se samo prepričal in dobil to same potrjeno. Tudi tu so zastopane skoraj vse barvo, s te razliko, da je tu izredne velike tako imenovanega KNAUTSCH laka. Prevladuje rjava in črna pa tuc*i bele barve ni malo. Ta •■•rupa čevljev je večinoma z nazobčanimi okvirji, dečik je ona grupa z višjo peto brez okvirjev (gladek podplat). kornji so na vseh sejmih precej slabo zastopani, tako tudi v Parizu. Kar jih je bilo, so :il.i do kolena in iz mehkih materialov. Čez kolena pa jih je bile precej manj kot lansko leto. So v temnejših in umirje nih barvah. deški čevlji so slični kot so v Italiji., športni wc še precej grobi s klobaso po vložku. Izredno veliko je mocasin izdela-, ve iz mehkih materialov, pa tudi klasičnih ne manjka. Večerni malo bel j eleganten čevelj je delan na kopito, katerega konica jo blago spuščena. Je še ved no širok, samo ne več v kare ob liki, ampak je zaokrožen. Tu je spet velika izbira od derbya, t: bože ca", na razne šnale in jermene, pa tudi mocasinov je veliko. Barve so skoraj samo temno rjave in črne. Tudi BIANTIK in KNAUTSCH lak sta precej močno zastopana. Velika pozornost pa je posvečena pri vseh čevljih podplat ni izdelavi. Je lepo gladko in lič ne obdelana brez veJLike^a nanašanja voska na pcdplatne robove.To so po me jem glavna zapažanja iz tega sejma. Naj na kraju dodam še to, da tudi Jugoslovani razstavljajo na tem sejmu, bilo je 4 de 5 razstavljal-cev. ANTON HRIBAR DELO IN ŽIVLJENJE V OBRATU GORENJA VAS Gctevo vsi člani vede, da ima ma- tično podjetje "Alpiha" svoj obrat v Gorenji vasi, kjer izdelujemo zgornje dele. verjetne pa je zelo majhen krog članov, ki poznajo nastanek toga obrata. Zato bom skušal v kratkem orisati njegov nastanek in razvoj. Obrtno podjetje "Čevljar" Gorenja vas, sedaj obrat "Alpine", je bilo ustanovljeno 1. aprila 1958. leta. Takrat je kolektiv štel 5 članov. Izdelovali se navadne delavsko obutev. Že avgusta tega leta pa smo pričeli z izdelova -njem zgornjih delov za "Planiko" v Kranju. Takrat je tudi začel dotok nove delovne sile v podjetje. Prvi koraki so bili zelo težavni, saj nismo imeli ne stro -jev, ki so bili nujno potrebni za delo, a tudi strokovnjaka za izdelovanje zgornjih delov ni bilo. Z mnogo truda smo le uspešne prehodili prve korake. Čez jne leto je kolektiv štel že ok- rog 4o ljudi. Tovarna čevljev "Planika" iz' ICranja pa je ustanovila- tudi svoj obrat za izdelovanje zgcr njii: delov v Poljanah., Čez nekaj časa so obrat v Poljanah ukinili, delavke pa so prišle v naš obrat. Tedaj pa se je pc ar.alc veliko pomanjkanje prc-/ 3. Delali smo v neustreznih prostorih, kjer so bili poboji d.la zelo težavni. V — taki situaciji je bilo potreb no misliti na nove delovne prostore, zato smo tudi pričeli g.-aditi novo stavbo. Če smohoteli zgraditi nove delovne prostore, smo morali izplačevati nižje osebne dohodke, lino; ckrat smo delali tudi po 12 ur, a nismo zahtevali plačanih nadur, kajti samo tako sme lahko prišli dO novih delovnih prostorov. Stavba je bila dograjena 1. maja 1963« Ued tem časom je pa tudi v . • Alpini prišlo de pomanjkanja .zgornjih delov. Zato smo začeli nekaj zgornjih delov izdelovati tudi za Alpine. Tako sme bili dalj časa nož, ki re-r žc na dva kraja, delali sme za Planiko in Alpino. Kmalu je izkazalo, da manjša . "ietja ne bed o megla biti sami, ste jna. Tako smo prišli na razpotje, na katerem se je bilo treba odločiti ali v Plačnike ali v Alpine. Na podlagi tega je bil izveden referendum, kateri je odločil, da se Obrtno podjetje "čevljar" Gorenja vas priključi "Alpini". Uradna priidjučitev je bila 1. januarja 1965« Tedaj smo tudi prenehali z delom za "Planiko". Od-začetka do konca je vodil podjetje Martin Klemenčič - sedaj vodja EE Gorenja vas. Ob priključitvi k "Alpini" je štel kolek -tiv približno 90 planov. f i? j je v obratu Gorenja vas za-pcslanih okrog 15c ljudi, od tega skoraj 87$ žensk. Kvalifika -cijska struktura je zelo slaba , saj imamo samo dva tehnika ( eden -je še pripravnik), štiri visoke -kvalificirane, okrog trideset kvalificiranih, nekaj pčlkvalifici-ranih, ostalo pa je nekvalificirana delovna sila. Največ izde -lujemo zgornje dele za lahke o-butev in škornje. Dnevna kapaciteta je locc parov zgornjih de -lov. Pri tem moramo upoštevati, da je bilo lotos sprejetih okrog 4c novih delavk, cd katerih jih je še precej v poskusni dobi. Predvideva se, da se bo obrat še povečal.'Načrti za dozidavo stavbe so v glavnem že getevi. Ko bodo delovni prostori povečani, bo možno organizirati tudi modernejši tehnološki postopek. Sedanji prostori sc premajhni, da bi so izplačalo v njih postavljati transporterje ali trakove. Tehnološki postopek s postavitvijo oraku, kateremu bi ustrezal prostor, j^ že zastarel, da bi pa postavili v šivalnici "RcgcvJ? transporter se pa ne izplača, ker bi bilo na njem same 3o delovnih c. mest. Vemo pa, da je' transporter rentabilen cd 5o delovnih mest dalje. Pc dograditvi novih delovnih prostorov bi na dveh izme -nah lahko zaposlili nekaj več kot 3oc delavcev in bi bila dnevna kapaciteta okrog 3000 parov manj zahtevnih zgornjih delov. Z dograditvijo bi dobili tudi centralno kurjavo, katere zelo pogrešamo. česte se vprašam, kaj misli člo vek, ki pride v podjetje, kjer je že "vse postlano", pa zna prej kritizirati, kakor pa pravilno opravljati svoje delo. Cd človeka, ki je v podjetju že deset let ali več, ki je delal skoraj za polovične osebne dohodke, ne slišiš nobenega neupravičenega kritiziranja. Tak človek zna ugrizniti tudi v gren ko jabolko in marsikaj potrpeti. So pa po stažu mladi delavci, kateri vidijo samo samega sebe. Kritika je potrebna in zelo zdrava, samo mora biti pravilna, ob pravem času in na pra -vem mestu. Vinko BOGATAJ KADROVSKE NOVICE V mesecu septembru smo zaposlili 21 novih delavcev, delovno razmerje pa je prenehalo 9 delavcem. V našem obratu sc nastepili delo sledeči: Kopač Zoran stejni tehnik, iz JLA pa so se vrnili Voljč Vinke, Grošelj Janez in Gantar Franc, NK delavci. Delovno razmerje je prenehalo Pogačnik Slavki, Trček Marjanu, Kavčič Viljemu, Kržič Bosiljki in Trček Milanu. Tako imamo cb kon cu meseca 898 zaposlenih delavcev. V Gorenji vasi je v tem mesecu nastopila nova skupina delavk: Antonija Bradeškc, Francka Do-linar, Stanka Martinčič, Matilda Oblak, Danica Krek, Tončka Klemenčič, Anica Oblak in Betka Rupnik. Število zaposlenih so je I povečalo na 152. Prodajna mreža je sprejela 9 novih d lavcev in sicer Pavlcvič Ivan Slavonska Požega, Zupane Vinko Ljubljana I, Lekič Aiša Sarajevo, Šege Igor Zagreb III, Tukser Stcvo Osi j5*fe/MT>'laVTek Ivan Varaždin, Pekič Vlado Zagreb III Hartman Marija Kranj"in Brkcvič Mihajlc VinkcGci. Delovno razmerje je prenehajo Vunjak Dušanu iz Csijeka, Mitič Sveti v Nišu, Salibašič Hamdiji -iz"Reke in Klemenčič Rafaelu Ljubljana II. Vseh zaposlenih v prodajni mreži je 166, v celotn nem podjetju pa je zaposlenih 1216 delavcev in delavk. A. F. POROČILI SO SE: Galičič Darja, Seljak Vida, Košir Milka, Mernik Marija, Mrljak Zdravka, Vehar Janez in Bogataj Alojz. Vsem iskreno čestitamo ! Koncem meseca sep^aferar—je.. bil upokojen Kavčič Viljem. Ob tej priliki mu želimo mnogo let prijetnega počitka. V 61 letu starosti je umrl naš upokojenec Ivan Gluhodedov iz Žircv. OGLEDALI SMO SI ZAGREBŠKI VELE-SEJSM V našem pedje tja je že večletna m da se organizira za čla- ne U.C lavskega sveta strokovno ekskurzije, ogled velesejma ali razstave. Letos se je delavski svet odločil za ogled jesenskega zagrebškega velesejma. Za te priliko smo izkoristili prosto sebete 13. septembra. Vreme smo imeli lepe in sončne, tudi orgahi_zaci~ ja in vzdušje na potovanju je bilo pohvale vredno. J\i©dnarodni jesenski velesejem je letos v marsičem prekosil do sedanje dosežke. Saj se -napc pokriti razstavni prostori le -tes večji za 14.coo m2. Več kot 65o razstavljavcev z vseh ken -tinentov pripeljale četrt milj ona raznovrstnih izdelkov. Pravijo, da znaša pot, ki bi je moral prehoditi za ogled celotnega velesejma 40 km. Zate je nemogoče, da bi mogel ebiskeva-.. j v enem dnevu ogledati vse . .TU.Z3"' avljeno blago. Prav geto -vc je vsak izmed nas poiskal pa vil jcn, v katerem je razstav -ljene usnje, obutev in usnjena galanterija. Letos se je obiske valcem velesejma predstavila tudi naša ALPINA v sodelovanju s tovarno TOKO iz Domžal. Naj -večje zanimanje pred našim razstavnim prostorom je bilo za smučarske čevlje. Letcs smo za skupine smučarskih čevljev prejeli cd velesejemske oc-eiijeval— ^ ne komisije zlato medaljo. Ve- "iko zanimanja sem opazil tudi za ■iplete čevlji-tcrbica. Nekaj .-rmpletov je bilo res privlačnih cči žensk. Obiskovalke so se 1 Mi.aale, če be to v praksi sploh realizirano. Tudi ostali proizvajalci- obutve , ki so sodelovali na sejmu, so pokazali lepo modno in v marsičem zanimivo obutev. Opaziti je, da vsi z velikim tempom sledijo razvoju sodobne čevljar --ske tehnologije in mode v svetu. Vidi se, da polagajo veliko paž-njo na izbire materialov za posamezne vrste čevljev, modne barvo In kombinacije, moderne oblike peta in kopit, zlasti na mehko in lepo podplatno izdelavo z lepimi deseni pedplatnih odlitkov. Vse to nam narekuje, da bomo morali tudi mi še bolj intenzivne in štu--. dijsko prejeti za delo, ne glede na kakšnem položaju kdo dela,ker cd vseh služb in slehernega posameznika je odvisen uspeh kolckti--. va. Zavedati se moramo, da bomo \ le s sporazumevanjem in sodelo -7 mi jem nekaj dosegli, lim velesejmu so bile letos slabo •r.-ntopane firme, ki proizvaja-jo ali predajajo čevljarske stroje. Zal, da zaradi slabe udeležbe na tem področju, nismo videli veliko novega. V velikih paviljonih so razstavljali že znane in nove proizvode številni tuji in domači proizvajalci. Tu smo videli nove proizvode prehrambene industrije, izdelke domače tekstilne in konfekcijske industrije, drugje spet priznane . jugoslovansko pohištvo, od spalnic v slogu Ludvika XV.do na jsi>dobne.j.ših_sirvaritev pohišt--vene industrije. Veliko zanima - nje 30 vzbujale res lične in me--rne kuhinje . IV( ,or, kjer so razstavljali proizvajalci kovinske in elek-tr oindustr i je , je nekakšno merilo za napredek jugoslovanske industrije v zadnjem času. Tu smo lahke videli razne elektronske naprave do novih gospodinjskih strojev in kuhinjskih naprav. Takoj se vidi, kako nekatera naša podjetja uspešne sodelujejo s priznanimi tujimi firmami. Tudi v paviljonih tujih držav smo lahko opazili o-gremen napredek tehnike in znanosti , Industrijsko, razvite države so razstavljale razne avtomatske stroje za kovinsko ob— delcvalnc industrijo, hadalje težko delovne stroje, različne vrste traktorjev, barvne televi zije, avtomobile, drage kamne, in razne elektronske aparate. Posebno zanimiv je bil indijski paviljon, kjer so bile pred -stavnice oblečene v lepih na -j. ''h oblačilih. V azijskih paviljonih so letos prodajali tudi njihove lepe izdelke domače umetnosti. Največja letošnja velesejemska zanimivost je bila prav getevo vesoljska ladja "A^jIIo" s katero so lanskega decembra napravili polet okoli meseca vesoljci Borman, Lowell in Anders. Veles;-jemska vrata so se že zaprla, Kaj pa bomo videli na ve-lese jmu v prihodnjem letu? Gotovo bomo zopet videli vse, Kar ustvarja človeška roka in om za napredek in -v korist človeštva . Vlaaimir PTVK is uredništga: C zagrebškem vele sejmu je napisal članek tudi tov. Bogomir Cokan. Poleg opisa vtisov iz sejma je tov. Cokan na koncu navedel tudi misli oz. predlog ki jih navajamo: "Predlagam, da bi v bodoče tudi s.oza ostale člane kolektiva žrtve -vali nekaj sredstev ter organizirali oglede takih ali podobnih sejmov. S tem se ne poteši samo radovednost, temveč se širi razgledanost in ne nazadnje se tudi da primerjati, kako daleč smo še za razvojem tehnike in drugih dosežkov znanjssti. Zaključil bi z mislijo, da denar porabljen v take namene ni razmetavanje, temveč le koristna investicija, kajti z ljudmi, ki ima jo širši pogled v svet je dosti i • * je delati." Predstavlja se VZGOJNO VARSTVENI ZAVOD ŽIRI Vzgojno varstveni zavod Žiri je samostojna samoupravna g;tanova in center vključevanja otrok, ki so potrebni varstva in vzgoje na območju kraievne skupnosti Ziri^ Upravlja ga 5-članski kolektiv \ zavoda in 7 zunanjih članov, vo- \ 1 jenih v upravni odbor. Zavod posluje vsak dan od 5.3° do 14.3o ure. V tem času nudi, otrokom varstvo, vzgojo in hrano. Hrano delimo v dveh obrokih in to zajtrk in kosilo. V začetku leta 1969 smo imeli redno vpisa - \ nih 125 otrok. Razdeljeni so bili v tri skupine: 1 skupina dojenčkov, 1 skupina malčkov in 1 predšolska skupina. Poleg omenjenih skupin je bila od 11.ure do 14.3o ure tudi skupina šol -skih otrok. Tem otrokom je za -nudil hrano in varstvo do 3<. ure. v mesecu januarju je V.zgojno varstveni zavod dobil zahtevo od Zavoda za prosvetno pedagoško službe Ljubljana naj zavod prekine s kuhanjem kosil za šoloobvezne otroke in predlagal, naj bo zavod namenjen le za pred __js-oXske otroke .Tal'o v bodeče ne bomo več zavračali prošenj za vpis; medtem ko je bilo prej treba čakati za sprejem otroka v zavod tudi po več mesecev.Tako bomo prezaposlene starše raz-b:. menili in se bodo ob tej pojoči lažje posvetili poklicu in družbenem življenju. Šolskim nfrekem pa bo potrebno preskrbeti topol opoldanski obrok nekje drugje, ker v tako zastareli stavbi in nemodernizirani kuhinji zavod res ne more skrbeti. zanje. Z mesecem februarjem smo organizirali v zavodu 1 oddelek "ma-*ole". Šolo je obiskovalo 25 oin učenk, kar je komaj 3o5^ sen vpisanih otrok v prvi razred. Veliko število učencev nmc morali kljub želji staršev zavrniti, prvič zaradi neprimeri. nih prostorov, drugič pa zaradi pomanjkanja vzgojnega kadra. Šolo so otrcci obiskovali 3 krat tedensko. Opravljenih je bilo 72 pedagoških ur, kar je tudi zahtevalo program. Mala šola je zelo uspela in z njo so bili za- dovoljni starši in otroci. V tem koledarskem letu smo opravili razna notranja popravila (nabava opreme, ležalnikov, posteljnih dej, zatemnitev oken, obnovitev '.dnih cevi ter napeljavo trofaz-j • . toka itd).Igrišče je še vod.-;ic v gradnji, ker ni sredstev za opremo, prav tako tudi ureditev, sanitarij in moderniziranje kuhinje še ni končano. Stroški sc krijejo delno s prispevki staršev in na račun osebnih dohodkov kolektiva . Še vedno je najbolj pereče vprašanje prostor. Pc*.pedagoških normativih naj bi imel otrok za igra nje oca 1 m2 prostora. Naš za -vod pa lahko nudi enemu .otroku ko maj cca l/2 m2. V zimskem času, ko ni sprehodov v naravo in so otroci stisnjeni samo v prostore zavoda, postane to še bolj neugodno. Sredstva za novogradnjo se še ved no zbirajo na poseben tekoči ra -čun. Nekaj smo že dobili od podjetij, nekaj sredstev pa pričakujemo tudi od Temeljne izobraževal aa skupnosti Logatec. Za to je :'kločena posebna komisija, ki naj bi se za zadevo resno zavzela. Naši novi generaciji moramo preskrbeti dobre in prijetno varstvo v odsotnosti staršev. Naj nam bo pred očmi stavek: KAKRŠNA MLADINA, TAK.NA PRIHODNOST ! Upravnica Albreht MArica PRAVI ZLOČIN JS V RCKAVI6AH POSTOPATI Z LAŽMI (Paine ) - lr. ZLW.. IVCSTI IZ INTERNIH INFORMACIJ IIV:UBIIeKEGA SVETA SINDIKA-; TOV Sindikcti ne more .jo podpirati idej, o razširjanja privatne_ z clr avni ske praks e. Delovne organizacije, člani sin dikata,. občinski sindikalni sveti, organizacije strokovnih, sin— dimatov in tudi zdravstveni delavci zahtevajo, da se slovenski sindikati opredelijo proti nekaterim zahtevam in predlogom za razširitev privatne zdravniške prakse in proti najnovejšim idejam, naj bi. se v okvira zdra^ stveno pomoči in zdravstvenih storitev odprle ambalantSr za samoplačnike. -Sindikati so bili v svojem dose-a dim prizadevanju za napredek zdr vstvene službe in za njene sodobnejšo organizacijo ter zlasti za učinkovitejše zdrav -stveno varstvo delovnih ljudi zelo odločni v svojih stališčih in prav tako v svojih ukrepih. Napredek v zdravstvenem varstvu-"* slovenskega prebivalstva je najtesneje povezan z napredkom in "STffdffbne j š o organizacijo ž dr a v -stveno službe kot družbene dejavnosti. Sindikati so se pri tem zavzemali in se bodo tudi v bodoče dosledno usmerjali v svojih zahtevah za tako zdravstveno varstvo, ki naj bi bilo zagotovljeno in enako dostopno vsem zavarovancem ne glede na njihov socialni položaj in gmotne razmere. Varstvo, jzdravja--Ln delovne sposobnosti prebival - ~ stva ni mogoče in se ne sme pove -zovati v odvisnost od možnosti posameznika in o dostopnosti zdravstvene službe. Politiko zdravstvenega varstva delovnih ljudi moramo raavijati in jo lahko razvijamo le v okviru enakih možnosti vsem občanom za uporabo zdravstvenih šteritev. To pa bomegeče le ob sistematičnem razvijanju take zdrav stvene službe, ki bo dostojna vsem - cd svejih osnovnih oblik do.najvišjih spe-cializiranih zavodov. Sindikati tudi ne morejo dati podpore idejam, ki bi lahko pomenile zapiranje možnosti, da vsak občan lahko uporabi in zahteva pomoč najbolj priznanih in ugle-dnih zdravstvenih strokovn jakov. Ne samo s staliaea naših družben i h ^ odnosov, ki zlasti na področju adravstvenega varstva zahtevajo odpravijanje socialnih eneenako -sti, marveč tudi s stališča sodobne medicinske znanosti in vseh dognanj o organizaciji zdravstvene službe usmerjati v njene funk-^ cionalno povezanost in sedelova -nje. Nikakor pa je ne bi smeli razbijati z raznimi oblikami, ki delujejo proti njeni integraciji. Sindikati odločno nasprotujemo vsaki obliki legaliziranja prakse, ki bi dejansko pcaenila privatno prakso ob izkoriščanju družbenih sredstev, ki so vložena v«zdravsW-veno mrežo in njene kadre, pa naj bi taka praksa služila posamezni^ zdravstvenim delavcem ali pa sam^ določenim kategorijam državljanov^. 0 teh vprašanjih sc slovenski sindikati že zavzeli svoja stališča tako eb uveljavljanju nove zakonodaje o organizaciji zdravstvene službe kot tudi ob razpravah o bodočem razvdju zdravstvenega za- varovanja. Jeseni, ko se bedo .nadaljevale razprave o ureditvi zdravstvenega zavarovanja v Sloveniji in o položaju ter j,er • \tivi zdravstvene službe pri na:-;, bedo republiški, sindikalni forumi ponovno obravnavali cme— njene zahteve sindikalnih in drugih organizacij. Pri vseh odgovornih činiteljih se bodo odločno zavzeli proti vsaki zamisli, ki bi pomenila družbeno politično, socialno in etično nesprejemljive oblike uveljavljanja zdravstvenega varstva. •ZAHVALA Ob tragični izgubi našega moža in ata se iskreno zahvaljujemo za izkazano pozornost vsem delavcem in delavkam podjetja, posebno pa se delavcem sedmega in šestega traku. Žena Francka Žnidarčič hčerki Cilka in TTcjca ter sin Boris. >ini s 3Z, Grč|jc, Bolgari jo,Mad-rsko. in Romunijo. Čeprav skoraj v;:em pomlajena ekipa," to ni bi- '" la ovira, da v izločilnih tekmovanjih ne bi uspeli. Naši so zaigrali tako kot že dolgo ne, ter so premagali vse svoje hasprctnike.Po izredno lepi, in do konca—naizves— ni igri, s o premagali, celo reprezentanco SZ in sicer kar z 12 točkami razlike, kar je bilo vsekakor precejšnje presenečenje. V polfi-nalu sc igrali s Poljsko, katero so-le z veliko težavo premagali, ter se tako uvrstili v finale, kjer so dobili za nasprotnika zopet ekipo SZ. Naši sc šli v to .od- ( ^3-očj-Ino igro s precej'snj'0 mero op--« tirnizma, češ, če sme jih lahko pre _ magali v predtekmcyanju, zakaj jiK ne bi še v finalu. Vendar pa je bil ta optimizem preura4en, saj so sovjetski, košarkarji zaigrali res odlične, dečim našim ni in ni šlo, predvsem sc zelo slabe metali na koš in izvajali osebne napa— ko. Kljub temu"pa je drugo mesto ler uspeh, posebno če se spomnimo na zadnije Evropsko prvenstvo, ko' sc naši doživeli pravi polom in •se-uvrstili šele na 9» mesto. SPORT Prod nekaj dnevi se je kenčalo Evropsko prvenstvo v košarki za člane. Pc predhodnih izločilnih tekmovanjih, se je v končno tek movanje uvrstilo 12 najboljših evropskih državnih moštev. Tekmovanje je bilo v Italiji in sioe cer v Napeli ju ter v Caserti, ekipe pa sc bile z žrebom razdeljene v dve skupini pc šest. Naša ekkpa—je tekmovala v--sku-^ Ko sme že pri košarki pa omenimo še uspeh našega lokalnega pred -stavnika, KK Kladivar, ki je v drugem delu tekmovanja v gorenjski ligi igral kot moštvo, ki je že prekaljeno v takih tekmovanjih in dosegel žele lep plasma. V nasprotju s pomladanskim delom tekmovanja, ko sc same dvakrat zmagali, pa so to pot zabeležili kar štiri zmage in en sam poraz na tujem igrišču. Rezultati: ""t" Basket Kranj:Kladivar 69:43 Kf&divar: Kran j 2 o: o T t Tekma je bila registrirana z 2c:o zate, ker so igralci Kranja prišli v Žiri s tremi igralci,ki igrajo za KK Triglav iz Kranja in nimajo pravice nastopati za drug klub. T