.f:^ ii'.'i'jim w>\\ U'L'J f m n^^^s KNJIŽN'CADOMŽALE UUBLMNSKA58 123ODOMŽALE '^^M^r OPTIK Martina Škofic Ljubljanska 87, Domžale Telefon: 01/7214006 P.E. MENGEŠ SLOVENSKA 24 Telefon: 01/7238 980 TG0V1NA "DONV SPOŠTOVANIIN CEN3EN1 MEŠČANl! Obveščamo vas, da smo odprli novo trgovino v Mengšu na grobeljski 38 (bivša trgovina Brigita market) Pri nas lahko pokg velike i?bire sadja in ^elenjave dobite še kruh, delikatesne in mlečne i?delke, ter ostale nejfivilske i?delke. ODPRTO IMAMO: OD PONEDELJKA DO PETKA OD 7.30- 21.00 URE SOBOTA OD 7.30 - 20.00 URE NEDELJA IN PRAZNIKI OD 8.00 - 20.00 VUUDNOVABUENl! TRdOAVTO K O P li K Trgovina BURNIK Mengeš Prešernova 3, tel./fax: 061 7237 785 AKCIJE V MESECU OKTOBRU LETNI AVTOPI AŠČI SAVA - 2."5% ('OPUŠTA ZIMSKI AVTOPLAšćI SAVA - 15% POPUSTA AVTOPLAŠČI PNEOMANT PLAĆAŠ 3 DOBIŠ 4 GRT. OKRASNIH POKROVOV OD 5.451,00 SIT GRT. GUMI TEPIHOV 1.487,00 SIT CLARION AVTORADIO S CD-JEM 39.990,00 SIT GILERA DNA 519.776,00 SIT ROG M MTB CAPRICORN 24.990,00 SIT VEDNO NA ZALOGI: motorna olja Flf, Valvoline, Pclrol, Gasirol, OMV, svećke Champion, f y(|iicrn, Iskra, /av. sisteme Lucas, Ikembo, filtra Donit, Te<:no< ar, avtoeleklro malerial: llella, S.itnrnus, Itab, Fae, anlilri/, mol. kolesa Piajy;io, Gilcra, Sym, Tomos, ročno el. orocijc Iskra, lelisalti, akumulatorji Fiamm, Banner, Solite, veri(.;e /a osebna in tovoma vo/ila... MOŽIMOST PLAČIU NA VEČ OBROKOV, S PLAČILNIM1 KARTICAMI ALI NA KREDIT Trgovina je odprta vsak dan f; od 8.do 19. ure, v soboto od 8. do 12. ure. ■ im/II lim *LS INŽENIRING d.o.o. Slovenska cesta 24 • Mengeš Telefon: 01-7230 986, 7230 987 URADNE URE: PON-PET: 9.00-12.00, 16.00-18.00, SOB 9.00-12.00 Prodamo: V okolici Vodič /,i/i([||ivo p.mHo v i/incrt i(H) m' /. IoLk ij. dovolj /a m-uipo \\<\u, lii-'.f) v t.if!i,n'tr.lfn iM'iHju. Viii kfn'Finn.'ilni pi'iktjiif'ki v hli/ini. V I t,h pn Mcnc/.ii /.j/idljivN |),im clu iKM'Jnf KVi m tu minu in vuk ni \nU i|i, v*,,i Umum.ih nli \wcp\\. ■ N.MjnrjiKt |jn I Wm prm! /,i/kI. |„ti[> |i.hy cli. ■ V M,ih I oki pri [>irf(;oml|u /(i/irll|ivf) :>,ikHo fVivr'.i-if i/H m', v.i konninalni vofh ni) |i,)ucli. ■ V šnuf< i |iii K.irtiiiiku /fi/irlljivrt p.nojlo / :i)0 ne, knl n.ulomf.lno i'i-iiiiijii /a po1,lovne pNiMorc. ■ VMo*.t,ih |jii KomriHli /.i/ifltjivop.ircclfj jfiiKi :n , / lolacii'.hin do\.'oljfM|fiu /;i po'.lovnorlcjdVNn',! Mo/nosl n.tkufH L"imo poloviM p,irci'[c. ' i.-m,] /do np/nliu. ■■ V MfRiii ob MovnvJo i c,ii prod.irno poUuvituaninvrin^ki oli|d't n.i p,in fli '! ,i ,'0(Ki tn1, vsr popolnom.i (ihnovt|(ift(t, veliko p,itkin',i, s'/r.iiirik/t flcirivun1,!, vc^iunicm^J ,i irjy>vn"i'.k-i (I^j.pvntJ, ■,!.movaii|(1..,, - V/r. Bilfii«ih pri Kutiju oVndm/. M,m lii'rfi n,i j>,w<. H)Of) m1. l'ui'Jcfl n,i tnilv, ■■,■"■,! piiklj. ur"|ciii. ,t:,l,il. rloMop, - V Koniftidi sl.-in. ln:.o ik i ihmhm! ■; \nr,lovnim pnv.loroni v piviit.ti'u'in df!n '■J.i'.t u /inu) d,i p,ii(c|i ')0(l in . - V ^rririif i pri K,irnnikn -,1,iri. l:r,o / ;;iy,lNr,kiti, lok.ilnm Nudi kiilnn|,ii v M'-inili pni'.ionli / udihni vrlfiiti. • vinjp Dokko, M.tfiov.mjsko hi^i, vrliko'.ii >'.'.x 10.r> fh-i-fi*rn) v III, ;>,i/iflUiii i,i/i, U iifiji'kt v|infl,ilj^.iHi III. j;r. l.ivi, s [tovrimo |«i'„niif/nih ormi od 27A m'do ;'fi'1 m1 in /i-mlji'.n'(((| „'Mmrdo ;>!',:, nV Vloti [ni Mu .■■.■.u. ""f jti [irvrf-,1 '.■.I,iru)v.nij4f)lir.o,'l\'fiii,i c,,n,i/,ini,i Ut poslovnim |iro\lotnm. Vliohn, li i;-...... ■iSml, i-ipMiifhcntKiti'.i Smreka f ioni|t f.r.nl; M]-or,il,nf povi. /f, iti'n,i p.iirfli Hfi.S lil'. V Mrni'.su hl'-ouhn M.nnjv.itijc -■' IiIdI-ii, dniilo haiKlionj", v,i pul Ijiif ki, |(in7('lii Mk' crltl^rfi n-irKliopjn, /,ilw»ln,i Irj;-1!, tnifii/i lok,i(ij,i, h/tlkon, vsi prikljurki, pt(->\'/.on\ ,ipnl,t ,'00.'. V Mi-Mjiui (lvO'.olitK) Slili , pO|)ftliiOni,i a(i,l))l!l.ino. ilova okna Itcljc li<(ii',lin|)jt', sOUMia kj;,i pfcv/cni l.lkdj /,i v'oflii c tud I |i.i(ilj,infi /hicnnn Mii^if^fnir^ /(] n,il,up ',|,m. u/linnh v*l v vi 'J,iii ln:,i; inl'i. itn;ijo ino/n, jiiidul). iii;o(|eii|..i!-i1il. ■ |''„ii,i j»ci [JMfinmlju ciio',olino-.l.innv,nije v i/ntcn I !,'. tu ■, |mp-i(||onin ,ilii|cin v |>iiiH("jii ^liti^.'innv.iiijskf.'f1,'1 oli|cM.i, |ci i\y,) o!.lf-vi!(cii,i p,nl'irti,i pncioi/i. ■ V I )om/,i!,ih i'Ni'Jovtti pio'.ioi. jtrjmci'f'ti /,i in^ovino, r, lovncnim dvii;,i|(ini, \/ rlvli ''1,1/,'tli / t/fkltciii'n in opremi] piiil pijvr. (,',', (,') m , tei l/Hcl,itin Heljo |.iovrsitic fi't.,'0 m1. ()fl. 10. do 15. 12. 2001) se bo izvajala obnova od Maistrove do začetka Zoranine ulice. Uruga faza (Zoranina) se bo i/v,ij,il,i po zaključku prve faze. Spomladi bo izvedena končno in fino asfaltiranje. Zaradi obsežnih del bo cesta zaprta v rasu izgradnje, s lem, da bo stalno omogočen, ra/en v izjemnih primerih, dnevi dostop z vozili. Dnevno mora biti prav tako omogočen doslop predvsem do obrtnih delavnic, v primeru nujnih polreb za daljše zaprtjc dostopa (največ dva delovna dneva skupaj), mora izvajaler to sporočiti lastnikom vsaj en dan pred zaporo. Kot upravičenci se smatrajo tuđi kmetje, ki imajo dostop do polja i/ križišča Zadružniške in Maislrove ulice. Zaradi lažjega dostopa bo po Slomškovi uliti dovoljen, zjčasno, promet v obe smeri. Občina se zaveda težav, ki jih bodo navedena dela povzročila predvsem prebivalcem omenjeni ulii, kol tuđi vsem Mengšanom. Obenem prosi, da vse te težave sprejmete z ra/umevanjcm in potrpljenjem. Za koordinacijo in lažje reševanje problemov je župan imenoval tuđi gradbeni odbor. Andrej Urbane, svetovalec župana mag. Tomaž Štebe, župan ZAPORA ZORANINE, ZADRUŽNE IN MAISTROVE ULICE Zaradi obnovu Zadružne in Maislrove ulice (I. faza obnove treh ulic) v Mengšu bo od 16. 10. do 21. 12. popolna zapora teh dveh čest. Slomškova ulica bo v času zapore dvosmer-na. Dostop je dovoljen (v okviru možnosti) za stanovala1 in imetnike lokalov ter stranke. Občinska uprava VABILO NA PREDSTAVITEV IN RAZPRAVO O STROKOVNIH PODLAGAH VARSJVO NARAVNE IN KULTURNE DEDIŠČINE In o obnovi in novi namembnosti ter javnem interesu GRADJABLJE Od Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine Kranj smo (končno) prejeli dokument, ki bo podlaga za varstvo naravne in kulturne dediščine ter za določitev (omejitev in vrste) posegov, ki bodo vgrajeni v razvojne in izvedbene dokumente na osnovi kater-ih se izdajajo dovoljenja. Vrste, omejitve, območja in objektivarovanja naravne in kulturne dediščine so izredno pomembni za občino in občano. Zato želimo s širšo zainteresirano in osveščeno javnostjo (ne le lastniki varovanih območij in objektov ter Muzej Mengeš) skupaj razpravljati o predloženih strokovnih podlagah zavoda in jih z njimi skupaj preveriti. Predstavitev in razprava bo na Občini Mengeš, v ponedeljek, dne 19. novembra ob 18.00 uri. Dokument je na vpogled na Občini Mengeš. Vljudno vabljeni! Maj;.Toma/ Šlebc, župan Skupni razvojni program (SRP) območja občin Domžale, Kamnik, Komenda, Lukovica, Mengeš, Moravče, Trzin in Vodice www. Podjetna regija .org Občine Domžale, Kamnik, Komenda, Lukovica, Mengeš, Moravče, Trzin in Vodice so se dogovorile o pripravi skupnega razvojnega programa, v katerem bo opredelje-na razvojna vizija, ki jo želijo občine vključiti v regionalni razvojni program za Osrednjeslovensko regijo, Ljubljano, pa tuđi projekti skupnega ali medobćinskega pomena. Občine so se za sodelovanje pri pripravi skupnega razvojnega programa odločile zato, ker imajo veliko skupnih problemov, razvojnih načrtov in ker bodo imele pri uveljav-Ijanju svojih predlogov skupaj večjo težo v okviru Ljubljane, Osrednjeslovenske regije, države Slovenije in Evropske Unije. S sodelovanjem pri reševanju problemov se bo povečala racionalnost porabe sredstev, lažje pa bo tuđi najti optimalne rešitve. Projekti, ki bodo opredeljeni v skupnem razvojnem programu, bodo namenjeni izboljšanju kakovosli življenja na območju osmih občin in povećanju konkuren-čnosti območja, pa tuđi celotne (Ljubljanske) regije. Za pripravo Skupnega razvojnega programa je bilo i/brano podjetje Oikos d.o.o., Svetovanje za okolje z Vira pri Domžalah. Izvajalec je pričel s pripravo programa oktobra, izdelal pa ga bo do konca letošnjega leta. SRP bo upošleval vse komponente, ki so ključne za načrtovanje razvoja na vsakem območju: spodbujanje proizvodnih dejavnosti, kakovost bivanja, zaposlovanje in razvoj človeških virov, prestrukturiranje kmetijstva in razvoj podeželja. Za vsako od teh komponenl bodo organizirane delavnice, na katerih bodo opredeljene vizije, cilji, strategije in izvedbeni projekti, s katerimi naj bi dosegli zastavljene cilje in doprinesli k razvoju območja. Rezultate delavnic bodo izhodišče za nadaljnje usklajevanje, ki bo potekalo med občinami, gospodarstvom, javnimi službami, strokov-nimi organizacijami in drušlvi. Udeležba javnosti pri pripravi skupnega razvojnega programa bo zagotovljena preko projektnega sveta. Ta bo poleg predstavnikov občin vključeval tuđi predstavnike malega gospodarstva, velikih podjetij, javnih služb, socialnih zadev in šolslva, verskih skupnosti, drušlev, regionalne razvojne agencije in izvajalca. Naloge projektnega sveta so: 1. oblikovanje skupne razvojne vizije in strategije osmih občin, 2. zagotovitev udeležbe javnosti v procesu priprave SRP, 3. ustrezna vključitev predlogov in pobud javnosti, gospodarstva, javnega sektorja in nevladnih organizacij v SRP, 4. olajšanje izvedbe SRP s sodelovanjem partnerjev pri njegovi pripravi in oblikovanjem inicialiv za posamezne projekte. Vsi, ki bi radi prejemali informacije o pripravi Skupnega razvojnega programa in obvestila o sejah projektnega sveta ali sicer prispevali k oblikovanju programa, lahko to pisno sporočijo izvajalcu projekta na naslov: Oikos (za SRP), Šara-novičeva 3b b, 1230 Domžale. Vzpostavljena je tuđi spletna stran www.podjetnaregija.org, na kateri bodo objavljeni vsi dokumenti in informacije glede programa, prek nje pa je možna tuđi komunikacija s pripravljale i programa. OIKOS in Tomaž Štebe, župan O B t I N A S K A UPRAVA B MENGŠAN OBČINASKA UPRAVA DOBRODEino in Humnno delo SKUPinE pune zn miLEnine pse I ana, Fva, Petra, PLi, Lstor,i i/ Menj'ša, I itije, (juhljanc so i/Helile lepl,l 47.3% 100% 20.8% 77..>"a, 1.97,, 1 )otn [Km ilLi 884 274 I) 274 .....274 86 186 2 Mcnces .{1.0% 100% 31.4% 67.9% 0.77,, Sejn.i sob«i 663 264 0 .'64 .'64 V) 204 1 ()b< ine Mengeš ,{9.87, 100% ' ' '" '■> 77..',% 0.4% ( il.isbcn.i šol.i 491 I 94 0 194 1 94 1 ',5 1 Mcn;',cs 39.5% 100% _'9.|)';/,, 69.6';',, 0.57, C ll.isl H'11,1 sold 744 0 IV.i i 53 7r> 254 4 Menj;es 44.»% 100% 22.57., 76.5% 1.27., Vrte* St>n< ck, 61« 266 0 266 266 6! 202 I /or.inm,] 43.0% 1 00% 2i.77<, 75.9% 0.47, (i.isilski dom 715 I) 27 dobro, ampak za ljudi je bilo slabo. ", Ne znam se smejati, če ni smešno. V pravi : družbi sem poln humorja, če pa so žalostne ; stvari, sem prvi žalosten. Odrevenim tuđi za '• dlje časa ob kakšni človeški nesreči. Hitro : sem prizadet. Svojih čustev se ne bojim. Ni ; me sram, če vzkipim ali spustim kakšno ; solzo ali če znorim nad neumnostjo, ki jo kdo ■ počne. Ste tuđi politično aktivni... ■ S politiko sem se ukvarjal od 1990 do 1994. : Bil sem član koalicije DEMOS, potem pa kot ; krščanski demokrat, vendar smo se v naši stranki razšli in sem delal bolj svobod- : njakarsko, ker nekateri v našem lokalnom : odboru nišo doumeli lokalnih potreb. Šli so : se neko visoko ali višjo politiko, od lakrat ; najbolj potrebne za Mengeš. ] Menil sem, da moramo nekatere stvari po- '■ staviti na novo, z u poštovanjem vseh dobrih : stvari, ki so v tom obdobju bile dosežene. ; Revolucij ne maram. Truditi se je treba delati ; dobro, in to postopoma, skozi daljše obdob- : je. Rezultati so: Mengeš je lepega videza. ; Mogoče se bo dalo še kaj narediti. Seveda pa ; bo ostalo še veliko dela za tište, ki pridejo za • nami. ; Dobro bi bilo, če bi bilo v Mengšu prisotne : več državljanske zavesti, narodne zavesti. ; Človek bi moral najprej sam sobo spoštovati, : potem bo znal ceniti tuđi svojega bližnjega, i morda bo našel drugačen odnos do dela, do : materiala, do okolja - to je kultura. Kultura je : vse, kar človek naredi, vendar je ravon ■ različna. Dvigniti bo treba raven človekove- i ga dejanja. Kako bi na splošno ocenili kuturni nivo Slovencev? Na splošno je to težko reci. Dejal sem, da slovenski narod držijo pokonci posamezniki, ki dvigajo to kulturno raven. Vsak človek vsak dan, vsako jutro krene na to pot. Ko ena generacija odmrje, priđe za njo nova, ki je lahko srečna, če je sposobna preseči, kar so dosegle prejšnje generacije. Opaz.il sem, da mladina ne želi biti povezana s starejšimi generacijami in je tuđi naša naloga, ki smo malo starejši, da sku-šamo vzpostavljati kvalitetne medgeneracij-ske odnose, zato da mladina ne bi delala istih napak, kakršne so dolale generacije pred njo, da se ne bi učili vsoga na svojih lastnih napakah, da bi se mogoče vendarlo kaj naučili iz zgodovine. Zato se mi zdi zgodovi-na srčna zadeva. Kako bi ocenili Mengšane? Seveda čez Mengšane nikoli ne bi želei reci nič slaboga. V Mengšu imamo Dom počitka, kar kaže na razvit socialni čut, invalidski center INČE. Mengšani smo zelo tolerantni do drugačnih skupin, še več, naklonjeni smo jim. Pohvalo vredna je skrb za urejanjo domov in skupnoga videza domaćega kraja. To je nedvomno kulturni nivo, pri čemer se je mogoče treba truditi tuđi za strokovnost, da ne bi zapadli v kič. Posobej želim izraziti spoštovanje ljudem, ki delujejo na socialnem področju na terenu, v okviru Doma počitka, Karitasa, civilnega služenja vojske itd. Soveda so v Mongšu tuđi pomanjkljivosti: komunala, voda predvsem. V prejšnjih časih so v Mengeš napeljali vodovod. To je bilo veliko delo. Pri nas nismo imeli vodnjaka in imam zato šc poseben odnos do vode. Takrat jo bila narejona zolo velika napaka, ker ni bila narojena kanalizacija, kar bo imelo še zolo dolgotrajne posledice. Žal kanalizacije še danes nimamo povsod. Ljudje so v nekdanje vodnjake speljali odpadno vodo, kar ne bi bilo nič hudoga, če v tej vodi no bi bili tuđi detergonti itd., ki so v nekaj letih uničili naše podtalne vodne tokove, in to v vseh horizon-tih. Ne gre le za agrarno uničevanje, kjer se brezdušno eksploatirajo naše njive, podržavljene in šo ne vmjone. To jo temeljni problem, leglo bolezni. Kdo se upa povedati ljudem, da so bolni, ker pijejo onesnaženo vodo? Seveda se ta voda do globine petdeset motrov mesa z globinsko vodo, da bi se dosegel standard. Klor pa ni zdravilo. In mi moramo od lotos to slabo vodo še dražje plačevati. Davki so pri nas previsoki. Če jo to davek, je davek na neumnost. Moje politično delo od 1990 do 1994 sem takrat zaključil, ker sem mislil, da je delo opravljeno. Na svojom področju sem naredil, kar sem mogel. Števil-ni so so tuđi podpisovali pod tisto, kar sem naredil. In mislil som, da bo v redu. Toda, poglejte, v borih sedmih letih so nas zadolžili za več kot 7.000 DEM po državljanu. Ko človek živi preko svoje mere, to ni v redu. Iz-glasovanje kreditov preko mandata ni dobro. Vsakdo bi so lahko zadolžil samo v okviru svojega mandata, za več bi moral pridobiti dovoljenje na referendumu. Postavljanje naših politikov, doma pa ljudje živijo v pomanjkanju in revščini, ni dobro. Stranka Nova Slovenija, kateri pripadam, mi dovoljuje, da povom svoje mnenje in je to mnenjo tuđi poslušano. Rad bi povedal tuđi to, da som proti preseljevanju narodov. Begunci so dobrodošli, ko je kriza v njihovih okoljih, potem pa naj se vrnejo v svoj domači kraj. Razlogi, da se Ijudje selijo, je turizem, Iju-bezen, studij, ekonomske emigracije pa ne sprejemam. Moji otroci nikoli nišo imeli možnosti javnoga varstva, Ijudje drugih narodnosti so imeli vodno prednost. Podobno mislim tuđi o religioznih občutkih. Če bi pri-šel v kraj, kjer stoji džamija, bi se na tak način poklonil Bogu, kot to dolajo Ijudje v tistem okolju. In obratno, ne podpiram, da se v našem okolju gradijo džamije. Navdušen sem nad Mengeškim hribom, nad številnimi vod-nimi viri, nad Žečkom. Bog ne daj preveč kultivirati to okolje. Želimo zbežati iz okolja, kjer živimo, gradimo vikende in potem vanje na-vlečemo vse, pred čemer smo hoteli zbežati. V Novi Sloveniji som podpredsednik občin-skega odbora. Predvsem pa se trudim skupaj z drugimi v Mengeškem muzeju. Pomembna dejavnost pa je delo v Kulturnem društvu Franca Jelovška, predvsem z mladino. Malja/ Koncilja I--------------------------------------1 [ AMBULANTA ZA SPLOŠNO | MEDICINO IN AKUPUNKTURO i Gabriela Kovač ■ Mohar, dr. med. i Išče ustrezne prostore za oprav-] {janje zdravniške dejavnosti v cen-[ tru Mengša. V poštev priđe tuđi J starejša hiša z ustreznim parkir-i nim prostorom ali primerna grad-i bena parcela. ] Cenjene ponudbe pošljite [ na naslov: [ GABRIELA KOVAČ - M0HAR I Z0RANINA 3 I 1234 MENGEŠ j TEL: 723 09 50 INTERVJU MENGŠAN 113 POLICIJA Kronika dogodkou za mesec september 2001 NA OBMOČJU OBČINE MENGEŠ Policisti PP Domžale v mesecu septembru 2001 beležijo naslednje varnostne pojave: Prometna varnost Obravnavano je bilo 8 prometnih nesreč, v katerih je nastala materialna škoda. Vzroki prometnih nesreč so: - vožnja na prekratki varnostni razdalji - 5 x - nepravilen premik z vozilom - 1 x - nepravilno prehitevanje -1 x - nepravilna vožnja z vozilom - 1 x Javna varnost Policisti so opravili 6 intervencij zaradi kršitve javnega reda in miru, in sicer 2 x na javnem kraju in 4 x v zasebnem prostoru. En kršitelj je bil pridržan na PP Domžale. Kriminaliteta Policisti so obravnavali 3 kazniva dejanja, med njimi: - tatvine - 1 x - tatvina kolesa - 1 x - vlom v podjetje -1 x Policisti naprošajo vse, ki bi kar koli vedeli o nerazrešenih primc-rih, naj informacije sporočijo na PP Domžale, tel. si. 724 (>r> 80 ali na anonimni brezplaćni telefon 080 1200. Policisti PP Doimale nasvet: Stopimo iz teme S približevanjem zime se bodo na naših cestah poslabšale prometno-varnostne razmere (megla, dež, sneženje, krajši dan), ki vsako leto terjajo človeške žrtve tuđi med pešci. Z omenjenim sestavkom vas opozarjamo na varno udeležbo pešcev v prometu. Pešci morajo hoditi po površinah, namenjenih za hojo pešcev, če te nišo urejene, smejo izjemoma hoditi tuđi po drugih površinah (kolesarska steza, cesta). Pri tem pa ne smejo ovirati drugih udeležencev v prometu, katerim je omenjena površina namenjena. Zunaj naselja in v naselju, kjer ni urejenih površin za pešce, morajo pešci hoditi ob levem robu vozišča v smeri hoje, vendar lahko uporabljajo le 1 meter ceste. Izjemoma lahko pešci hodijo po desni strani vozišča v smeri hoje, če je to žanje varneje (nepregleden ovinek, plaz). Pešec mora prečkati cesto ali kolesarsko stezo na prehodu za pešce, če pa je prehod oddaljen već kot 100 metrov, pa srne cesto prečkati izven prehoda za pešce. Pešec ne srne prečkati vozišča izven prehoda za pešce, kadar sta smerni vozišči ločeni fizično ali ju ločuje neprekinjena crta. Pešec mora prečkati vozišče brez ustavljanja in po najkrajši poti, preden stopi na vozišče, se mora prepričati, ali lahko to varno stori. Pešci, ki zunaj naselja ali v neosvetljenem naselju hodijo ponoči po vozišču ali tik ob njem, kjer ni označene pešpoti, morajo nositi na strani, ki je obrnjena proti vozišču, belo luč ali odsevnik bele barve - kresničko. Poleg odsevnika ali luči vam priporočamo nošenje svetlejših oblačil in namestitev odsevnih trakov na predmete, ki jih prenašamo v roki (šolska torba, kovček...), saj vas bo voznik tako hitreje opazil. Vo/nike motornih vozil pozivamo k previdnejši vožnji na cestnih odsekih, ki nišo urejena s pločniki, saj na teh odsekih beležimo večino prometnih nesreč, v katerih so udeleženi pešci. Skupaj stopimo iz teme, ki vsakoletno terja človeška življenja, pred-vsem med pešci. Policisti Policijske postaje Domžale PODJETNIŠTVO SODELOVANJEJAVNOSTI V PROCESU REGIONALNEGA RAZVOJNEGA NAČRTOVANJA V okviru delovanja Agencije Republike Slovenije za regionalni razvoj sem se v ponedeljek 17. septembra 2001 v Sežani udeležila delavnice, kjer je bese-da tekla predvsem o tem, kako v strateško načrto-vanje vkjućiti javnost - kako narediti prostor funk-cionalen in hkrati Ijudem in okolju prijazen. K sodelovanju so povabili tuđi danskega partnerja The Danish Outdoor Council, ki ima na tem področju zelo bogate izkušnje in od katerega se Slovenci lahko veliko naučimo. Spodbujcinje skladnega regionalnega razvoja pa je zelo pomembno tuđi za približevanje Slovenije k Evropski uniji, saj je regionalna politika (Bruselj zanjo nameni dobro tretjino proračunskih sredstev) zelo pomembno področje delovanja držav članic EU, ki si prizadevajo predvsem za ublažitev oz. ukinitev obstoječih regionalnih razlik med država-mi članicami in posameznimi regijami. Ključnega pomena pri vključevanju slovenske javnosti v regionalni razvoj je, da mora javnost razumeti in podpirati državne in regionalne razvojne projekte. Za to je potrebna večja obvešćenost splošne javnosti, mnenjskih voditeljev, predstavnikov množičnih medijev, podeželskega prebivalstva, mladih, manjšin... preko televizijskih prispevkov, člankov ; novinarjev, zloženk za naše in luje predstavnike, ; • kakovostnih spletnih strani, publikacij v angle- ■ ■ ščini... lavnost mora imeti vpogled v načrtovanje v '. '. vsakem trenutku, zagotovljena pa mora hiti ludi ; ; možnost dvosmernega komuniciranja. Potrebnega ; • je veliko časa in denarja, ki pa ju odtehtata zado- • '■ voljstvo prebivalstva in sonaraven regionalni • ", razvoj. Tuđi Vlada RS ne leži križem rok. Trenutno ; ; pripravlja 4 nove osnovne dokumente - nov zakon ; • o urejanju prostora, ocena stanja in trendi v KS, ■ '< politika urejanja prostora RS in pa fleksibilen pros- ■ I torski plan RS, ki ne prinaša vnaprejšnjih odločitev, '. ' temveč zgolj smernice, katerih koordinacija zago- ; ; tavlja varen ekonomski razvoj, ki bo ugoden za ; ■ okolje in ki bo v sožitju / javnostjo naletel na plod- "■ '■ na tla. Led je v Sloveniji prebil Pilolni projekt Kras. ', ; Lokalno pobudo za ponovno oživitev Krasa, ki se je ; ; v začetku nanašal samo na Štanjel, je podprla Vlada ; • RS, na njen predlog pa še Svet Evrope, ki je ta pro- ■ : jekt vključil v svoj program strokovnega sodelovan- : ; ja in svetovanja. K projektu so nato pristopile : ; obćine Divača, Hrpelje-Kozina, Miren-Koslanje- ; • vica, Komen in Sežana. Temelji na načelu partner- • ' stva, ki omogoća usklajevanje javnih in zasebnih ' ; ter lokalnih in državnih interesov ter celovito obrav- ! ; navanje razvojnih programov z namenom, da se ; doseže soglasje. In kako bi v dogajanje v Mengšu ', vključili mengeško javnost? 7a vsako strateško načr- I tovanje bi morali ustanoviti već majhnih skupin, v ; katerih bi pod vodstvom nevtralnega moderatorja ; odprto diskutirali tako prebivalci kot tuđi strokov- ' njaki in s skupnimi močmi dosegali kompromise. ! Povećati bi morali zanimanje prebivalcev Mcngša ; za tovrstne projekte in v njih v/buditi mišljenje, da ; lahko tuđi sami kaj naredijo za svoje mesto in da j šteje ludi njihov glas. Preko občinskega časopisa bi '. ljudi obveščali o tekočih zadevah in že osnov- ; nošolsko mladino spodbujali k razmišljanju o po- ; tencialnih možnostih našega mesta. Kajti nepravil- • nih odgovorov oz. iircdlogov ni. Načrtovalci pri I ustvarjanju strateške podobe mest in drugih pros-; torov vse prevečkrat pozabijo vprašati prebivake, ; kaj želijo in kako bi oni resili določene probleme. V ■ svoji strokovnosti so prepričani, da oni pač nišo j usposobljeni za kaj takega. Vendar pa dobro vemo, : da če želimo izvedeti, kako dober je čevelj, ; moramo vprašati tistega, ki ga nosi, in ne tistega, ki • ga je naredil. I Urla jelen m MENGSAN GASILSKA ZVEZA MENGEŠ PESTRI SEPTEIUBRSKI m oktobrski oneui Mesec oktober je mesec požarne varnosti. Za gasilce je to tnesec, ko svojo dejavnost predstavijo tuđi negasilcem, toda to dela gasilcev bistveno ne spremeni. Posebni meseci in tedni, ko praznujemo ali posvečamo posebno pozornost nekomu ali nečemu, so rnzporejeni rez ćelo leto. Tako smo imeli leden otroka, pa mednarodni dan jezikov v letu jezikov in v oktobru imamo mesec požarne varnosti. Toda zelo pomembno je, da smo ćelo leto pozorni, da ne povzročamo nesreč ali požarov iz svoje ma-lomarnosti, zato je vsak oktober tuđi posvećen posebej pereci temi. Letošnji letaki in plakati nosijo naslov Za varno rabo plina. Prikupna slika pa ima zadaj tuđi napotke in pa ukrepe, kaj narediti, će plin uhaja ali će ćelo nastane požar. Sicer pa lepak prilagamo tuđi na teh straneh. Pa pojdimo lepo po vrsti. Tekrnovanje voznj; kov-gasilcev v Pred-dvoru Tuđi letos so se 1. septembra 2001 gasilci iz PGD Mengeš od-pravili na 14. tradicionalno tekmovanje voznikov-gasilcev v Preddvoru. Nastopile so tri ekipe z avtocis-ternami. Vožnja med ------ stožei in garažami za- hteva veliko spretnosti, natanćnosti in praktične izurjenosti tako vozni-ka kot tuđi dveh napadalcev, ki sestavljajo ekipo. Mengšani so med petdesetimi ekipami zasedli 2., 7. in 14. mesto. Najboljše tri ekipe so seveda prejele pokal in med njimi so bili ludi Mengšani, ki se ob tem želijo zahvaliti svojemu večletnemu sponzorju Maksu Slaparju. Prvo regijsko srečanje veterank in veleranov Pravzaprav bi se morali gasilski veterani dobiti že 31. avgusta, pa je dež srečanje preprečil. Organizatorji iz Gasilske zveze Mengeš so se odločili, da ga bodo proslavili za 14 dni in pri tem upali, da bo vreme le boljše. No, tuđi 14. septembra popoldne je deževalo, še veliko bolj kot prej, toda pokazala se je še veliko boljša možnost kot srečanje v Letnem gledališču, saj so gasilci srečanje lahko organizirali v prostorih nekdanje tovarne Trak, za kar se lastnikom najlepše zahvaljujemo. Srečanje je bilo tekmovalno-družabnega značaja. In v družabnem delu so sodelovali vsi, v tekmovalnem pa vsaj većina. Najprej je bila na vrsti prirejena vaja raznoterosti, saj so nastopale ekipe s po petimi tek-movalci. Odločalo je znanje, spretnost, pa tuđi sreća, toda tekmovalci so drug drugega vzpodbujali. Zatem so vsi tekmovali še na stari ročni črpalki, ki jo je posodilo gasilsko društvo Trzin. Ognjeviti tekmovalci, ki so želeli že pred tekmovanjem preizkusiti napravo, so njen leseni del že pred začetkom malo nalomili, toda gasilci se ne damo in tuđi na ročni črpalki je tekmovanje potekalo brez večjih zapletov, zato pa 7 veliko smeha. Pred razglasitvijo rezultatov in podelitvijo simboličnih spominskih daril so zaigrali še mengeški godbeniki in pa mlade pritrko-valke na male zvonove. Če ne bi bil prav petek, 14. september, urad-ni dan žalovanja za žrtvami ob terorističnem napadu v Ameriki, bi uigrali še člani ansambla Slamnik, toda tuđi kljub temu je bilo prijet- no. Zadnja preizkušnja je bila vlečenje vrvi in tuđi tu so gasilke in gasilci dokazali, da so polni moči. Še rezultati naj-boljših treh pri moških in ženskah: Veterani: 1. PCD larše-Rodica I, 2. PGD Mengeš, 3. PGD Trzin (PGD Loka 13. mesto, PGD Topole 18. mesto) Veteranke: 1. PGD Mengeš, 2. PGD larše-Rodica, .3. PGD Polje Regjjskojekmgvanje pionirk in pionirjev Pionirke in pionirji so se pomerili že naslednji dan, 15. septembra. Sodelovale so ekipe iz gasilskih zvez Kamnik, Komenda, Litija, Moravče, Lukovica, Domžale in našega Mengša. Tekmovanje je potekalo za memorial Matevža Haceta, kar pomeni, da so se najboljši trije iz vsake skupine uvrstili na državno tekmovanje, ki bo drugo leto. Vaja je bila sestavljena iz dveh delov, v prvem so morale tri skupine čim hitreje zbiti tarčo na tla s pomočjo vedrovke, v drugem pa v dveh minutah prenesti čim već vode v sod, ki je bil na drugem koncu proge. Zmagati ne morejo vsi, toda vsi otroci so se izvrstno odrezali, je poudaril tuđi predsednik tekmovalnega odbora, regijski poveljnik, )ože Berlec. Najboljši v posameznih kategorijah so bili naslednji, najboljšo uvrstitev iz GZ Mengeš pa je dosegla ekipa pionirk iz Topol (6. mesto), pionirke iz Loke pa 7. mesto. Pionirke: 1. PGD Peče, 2. PGD Rova, 3. PGD Kostrevnica Pionirji: 1. PGD Peče, 2. PGD Rova, 3. PGD Vače (PGD Mengeš -8. mesto., PGD Loka 14. mesto) Izlet gasilske mladine Gasilska mladina se je na svoj vsakoletni izlet odpravila 6. oktobra 2001. Za svoj cilj smo si izbrali brniško letališče in pa kranjsko gasil-sko-reševalno službo. Zaradi pooštrenih varnostnih ukrepov smo morali svoje podatke oddati že 14 dni pred dnevom izleta. Na Brniku nas je sprejel vodja gasilske službe, nam poveddl nekaj o svojem delu, zatem pa so nam gasilci predstavili svoja vozila in orodišče. Največ radovednih pogledov pa je seveda pritegnil panter, sedaj že skoraj leto dni staro letališko gasilsko vozilo. Gasilci so nam pokazali tuđi, kako lahko gasi iz dveh topov, kako je samo vozilo zaščiteno pred vročino in požarom ter kako hitro lahko pelje. Prikaz gašenja s topom je bil zares veličasten, enega od najmlajših udeležencev pa je ćelo malo prestrašil, tako da se je skril za kolesa drugega vozila. Počakali smo še, da je pristalo eno od letal, videli častno stražo slovenskih vojakov, ki je pričakala gosta, zatem pa smo se odpravili na kosilo v okolici Preddvora. Po kosilu smo si privoščili oddih ob pred-dvorskem jezeru. Topla in sončna sobota je bila kot nalašč za igre in norčije, pa tuđi iskanje kostanjev in drugega. | Naša naslednja postaja pa je bila Gasilsko-reševalna služba Kranj. | Ker je bilo na izletu preko 100 mladih gasilcev, smo se razdelili v dve ! skupini in si ogledali vozila v njihovi garaži, preizkušali sireno, se pogovarjali po radijskih postajah, na svoji koži občutili moć razpiho- valnika dima ter se preizkusili tuđi v gašenju z visokim tlakom. Za izredno Ijubezniv sprejem in pa poučno ter zabavno vođenje se moramo zahvaliti Florjanu Grosu ter lanezu Ahačiču, ki sta nam pokazala, kaj vse počnejo kranjski poklieni gasilci. To je le nekaj utrinkov. Gasilci so opravili veliko dela, v teh dneh oktobra pa je morda še posebej pomembno, da se zavemo, kako pomembni so. Želje ob vsakoletnih občnih zborih veljajo - čim već uspehov na tekmovanjih in lepih trenutkov ter čim manj nesreč ter požarov. Na pomoć! Mateja Jemec DRUŠTVA Dl MENGŠAN DRUŠTVA V SPOMIN Francki Afjaž (1918-2001) V avgustu smo se na mengeškem pokopališču tiho poslovili od Francke Aljaž, dolgoletne članice RK. V tej organizaciji je pričela z delom lakoj po drugi svetovni vojni, pozneje pa je bila več kot 20 let članica upravnega odbora RK. Zadnjih pet let življenja pa je bila častna članica naše organizacije. Tuđi njeno poklicno delo je bilo zelo humano, saj je trideset let kot strežnica v Domu počitka pomagala Ijudem. Tuđi v pokoju je še vsak petek hodila pomagat v Dom počitka, kajti humanost je bila njeno življenjsko poslanstvo. Še dolgo se jo homo spominjali. Občinski odbor RK Mengeš Predsednica Majda Trohec JELOVŠKOV 301. ROJSTNI DAN Leto je spet naokoli. 4. oktobra je minilo 301. leto od rojstva našega baroćnega slikarja, freskanta Franca (elovška, ki se je rodil v Mengšu, kjer je danes Galerija mežnarija. V Kulturnem društvu Franca (elovška smo se spet spomnili na njegov rojstni dan. Lansko leto, na ta isti dan, smo postavili spomenik v spomin lelovšku, delo kiparja Bojana Kunaverja. Letos smo pred kipom prižgali svečke, postavili panoje s slikami v spomin na lansko otvoritev in v galeriji pripravili večerni program. Ponovno sta nam večer polepšali oboistka lana Pavli in flavtistka Adela Ramovš, ki ju je predsednik Janez Škrlep ob zaključku povabil, naj zaigrata še eno pesem, ker je bilo navdušenje poslušalcev na vrhuncu. Lahko pa smo slišali tuđi nov glas mlađega pesnika Nejca Kosca, ki nam je povedal enega izmecJ svojih sonetov. Bilo je osupljivo. Barbara Pavec RflZSTflUfl - ZflKfiJ? V soboto 29. septembra 2001 ob 19.45 uri je Kulturno društvo Franca Jelovška Mengeš pripravilo otvoritev prodajne razstave Staneta jarma, ki je priznani slovenski akademski kipar. Rodil se je i I. oktobra 19.51 v Osilnici pri Kočevju. Odraščal je v družinskem okolju, ki je ohranilo živo rezbarsko tradicijo. Po končani soli za umetno obrt v Ljubljani je leta 1950 začel studij kiparstva na Akademiji za •'"""' likovno umetnost v Ljubljani. Diplomiral je leta 1954 ter nato leta 1957 končal specialko za kiparstvo pri profesorju Borisu Kalinu. Nato se je preselil v Kočevje, kjer je do upokojitve delal kot likovni pedagog. Ker je ves čas deloval v Kočevju, mu je les, ta naravni, živi in tako različen element narave, postal malone edini, vsekakor pa najbližji in najbolj hvaležen posrednik njegovoga oblikovalnega in ustvarjalnega duha. Odlično kritiko o njegovem delu je napisal |anez Mesesnel, ki se žal otvoritve ni mogel udeležiti, vendar nam jo je prebrala podpredsednica društva Ana Sitar. Mesesnel je svoje razmišljanje zaključili "To so zrele umetnine, kakršne zrastejo le iz srca, ki sočustvuje in diha, ki ne dvomi." Uvod v prireditev sta nam pripravili oboistka lana Pavli in flavtistka Adela Ramovš, ki sta večerni program popestrili tuđi po govoru predsednika društva Franca )elovška Mengeš, Janeza Škrlepa. Lep zaključek pa nam je pripravil tuđi sponzor prireditve Vipava, ki nam je podaril sodček letošnjega mošta, ki še ni bil ne premočen in ne prešibak, ravno pravšnji. Po zaključku sem stopila do kiparja in izmenjala z njim nekaj besed in lahko priznam, da je to vesel, prijazen, miren človek, ki ima rad otroke. Tak je bil moj prvi vtis. Kulturno društvo Franca lelovška Mengeš se zelo lepo zahvaljuje Župniji Mengeš in Občini Mengeš, ki sta razstavo omogočili. Za ogled razstave imate čas še do 24. oktobra 2001. Barbara Pavec Foto: Peter Škrlep Foto: Peler Škrlep 13 MENGŠAN ZA VARNO RABO PUNA Na veteranskem I srečanju so se I proi/kusili ludi v I gašenju s staro I črpalko. Ognjevili I tekmovalci so žc I pred začetkom 1 zlomili v/vnd, I pa je lekmovanje | vsceno uspelo. NAPOTKI ZA VARNO RABO PLINA Uporaba plina je zmeraj bolj razširjena. Danes skoraj ni gospodinjstva, ki ne bi imelo vsaj enega plinskega potrošnika (šledilnik, peć, bojler, gorilci za centralno kurjavo .. .)• Zaradi množične uporabe so tuđi nesreće vse bolj pogoste. V letu 2000 je bilo v stanovanjskih objektih 981 požarov in 36 eksplozij. Najpogostejši vzroki so neprevidno kuhanje in nepravilno delovanje in uporaba naprav ter aparatov. Pri povzročilvi prevladujejo malomarnost, neprevidnost in nevednost. Predpogoja za požarno varnost v gospodinjstvu sta poznavanje energije ter tehnična brezhibnost strojev in naprav. Že pri nakupu zahtevajmo od prodajalca osnovne varnostne napotke in natančno preberimo priloženo navodilo za uporabo in vzdr-ževanje. Plinske naprave in aparate nam mora priključiti strokovnjak, ki naj opravlja tuđi redne servisne preglede. Plinskih jeklenk ne postavljajmo v kletne prostore, kaj sele, da bi jih tam uporabijali. Propan-butan je težji od zraka in se koncentrira pri tleh. Pazimo, da se jeklenka ne segreje (najmanj 1,5 ni od vira toplote). Preden priključimo plin, ugotovimo, ali so tesnila v redu. Z milnico preverimo tesnost. Preizkus z vžigalico je lahko usoden. Ko prenehamo kuhati, takoj zapremo ventile. Prostor naj bo vedno dobro prezračen. Pravilno prižiganje plinskega gorilnika: 1. Odpremo ventil na jeklenki. 2. Pred ustjem gorilnika prižgemo vžigalico in sele nato odpremo ventil gorilnika. Pravilno ugašanje plinskega gorilnika: 1, Najprej zapremo ventil na jeklenki. 2. Nato zapremo še ventil na gorilniku. UKREPANJE PRI UHAJANJU PLINA V PROSTOR Večinoma uporabljamo utekočinjen naftni plin ali zemeljski plin. Plin je brez barve in vonja, zato mu umetno dodajajo snov, po kateri ga pri uhajanju hitro zaznamo z vonjem (smrad). Pri vsakem sumu o uhajanju plina najprej odpremo okna in vrata, da zmanjsamo koncentracijo plina v prostoru. Zatem skušamo ugotovili, od kod plin uhaja in ga zapremo. Nemudoma poklićemo dežurnega v plinarno in gasilce na številko 112. Odstranimo vse vire vžiga. Nikakor ne smemo preklapljati stikal (prižiganje ali ugaSanje luči). Sostanovalce obvestimo o uhajanju plina. Ostanimo v varni oddaljenosti. UKREPANJE OB POŽARU NA PLINSKI NAPRAVI Če priđe do požara, najprej obvestimo gasilce na Itevilko 112. Skušamo zapreti dotok plina. Začetni požar lahko pogasimo sami s priročnimi gasilnimi sredstvi ali ročnim gasilnikom (prah, CO2). Regijsko tekmovanje mladine. Na regijskem lekmovanju pionirjev je vodja tekmovanja Slane Šimenc predal raport regijskemu poveljniku ložetu Berlecu. ■ ileransko sreča-nje 14.9.2001. Udeleženci 1. veteranskega srečanja so se po »napornem« tekmovanju podprli i malico. DRUŠTVA Ui-iiMiJjuiw( ifi IiUiiiLiliiteiiiiii Mjfi^U GASiLSKA ZVCZA SLOVENIJE lMwlw:iMM»*WM!«Hww^ ,■■■■■ , .^^mmm^A'i^t^v ......■ ■ ■■ ■ ■■■'■■'■ ■ ! OHhod lekmovalne /asiave. Revijsko H-kmovanjc mladine. ia MENGŠAN Čebelarski center Slouenije na Brdu pri Lukouici Med in Čebelarska zveza Slovenije sta privabila ministra za kmetijstvo Franca Buta na ogled »pridnih ćebel« v četrtek 20.9.2001 na Brdo pri Lukovici, kjer so se zaključevala dela v bodočem čebelarskem centru Slovenije (panske končnice). Veliko se nas še spominja, kako so pred tridesetimi leti začeli graditi ČCS na Brdu pri Lukovici. Takrat sem bil še osnovnošolec, ki je imel že nekaj izkušenj s točenjem medu, pripravljanjem satnic, srećanja s čebelami ob reševanju matic, ki so pobegnile z rojem iz panja. To sem se naučil Pri Toncu v Šentvidu pri Lukovici. Tonćev ata nam je rad pripovedoval o čebe-lah in čebeljih pridelkih ter o svetovnoznani Kranjski matici, ki je bila takrat po kakovosti na prvem mestu na svetu, saj so jo izvažali ćelo v Ameriko, kje pa je danes njeno mesto? S pridobitvijo kandidature za kongres svetovne ćebelarske organizacije Apimondie leta 2003 v Ljubljani in z novimi zakon-skimi in tržnimi razmerami pri nas ter širitvijo nalog in programov ČZS pa je potrebno dograditi osrednji čebelarski center Slovenije na Brdu pri Lukovici. Tridesetletno propadanje je končno prekinilo vodstvo ČZS, ko je odločilo, da bo čebelarski center postal na Brdu pri Lukovici.V čebelarskem centru Slovenije se bodo lahko čebelarji izobraževali v teoretičnem in praktičnim delu. V centru bo mogoče kupiti spominke, literaturo, pripomočke za čebe-larjenje in apiterapevtsko dejavnost, kar bo omogočalo tuđi boljšo turistično ponudbo. V centru bo sedež ČZS in uredništva Slovenski čebelar. Prostor v centru bo namenjen tuđi profesionalnim čebelarskim službam: služba za opazovanje gozdnega medenja, služba za pospeševanje, veterinarko-čebe-larska služba, ki sodeluje s Kmetijskim institutom Slovenije in raziskovalna postaja. Poglavitni motiv dograditve čebelarskega centra je vidnejša in večja vloga slovenskih čebelarjev v slovenskem prostoru. Da bo center ekonomsko uspešno živel, so zanj velikega pomona sprem-Ijajoće dejavnosti in profesionalen pristop vođenja, ('as /a dokončanje objekta se nezadržno bliža, s tem pa tuđi roki za izvedbo organizacije Apimondia 2003. Nastale pa so finančne težave z dogovorjenimi plačili z Ministrstva RS za kmetijstvo, ki bi moralo sredstva nakazati že spomladi. Zato so gradbeni odbor ČZS in predsedstvo ČZS s predsednikom CZS Lojzetom Peterletom sklicali posvet z ministrom za kmetijstvo Francem Butom na Brdu pri Lukovici. Tu so se hoteli sami prepričati o hitrosti in kvaliteti gradnje. Franc But in člani ministrstva so si ogledali objekt ter pohvalili gradbeni odbor, predvsem pa čebelarje vseh čebelarskih društev s svojimi denarnimi prispevki, posebej pa še za delovne akcije, ki jih oprav-Ijajo ob objektu. ČD Lukovica je bilo na ta dan ravno dežurno za opravljanje prostovoljnega dela ob in na objektu, ki so ga opravljali ročno. Pohvaljena je bila tuđi Občina Lukovica, saj je zgradila kanalizacijsko povezavo in utrdila cesto do samega objekta, na kar je bil župan Anastazij Živko Burja /elo ponosen in nad dosežkom ni skrival zadovoljstva. Po končanem ogledu objekta ČCS na Brdu je župan povabil ministra, predstavnike gradbenega odbora in predsednika ČZS na pogovor v sejno sobo Občine Lukovica. Na delovnem sestanku je župan gospod Burja najprej predstavil delo občine in dosežke. (iradbeni odbor in predsednik CZS so podrobno predstavili nacrte izgradnje in finančne konstrukcije in poglede na nadaljnji razvoj gradnje ČCS na Brdu. Sledilo je triurno dogovarjanje o usklajevanju plačil. Minister je na koncu obljubil, da se bo plačilo delno izvodio še letos, ostalo pa na začetku prihodnjega leta. Ker se naš župan rad pošali, je vprašal ministra Buta, če bodo sredstva prišla tuđi v primeru, če on ne bi bil več minister. Minister But mu je odgovoril, da se bo osebno zavzel, da se s pogodbo v nadaljevanju ure-dijo dogovorjena plačila. Na vprašanje ministru, zakaj morajo čebelarji imeti »s.p.« oznako za svojo dejavnost, saj vendar nimajo zemlje niti statusa kmeta, medtem ko ribiči na morju nimajo svoje zemlje, a imajo status kmeta, in tako lahko opravljajo pridobitno dejavnost. Minister je obljubil, da bo lo vprašanje rešeno s sprejetjem novega zakona o čebelarstvu, ki bo urejal tuđi status čebelarjev. Za konec naj omenim, da bo gradbeni odbor sam zbral polovico sred-stev, ki jih bodo prispevali tuđi vsi slovenski čebelarji. Na koncu so so razšli z dobrimi občutki, da so utrli boljšo pot slovenskomu čebelarstvu. Danilo Kastelic: Sejna soba Obćine Lukovi«a. l'mici in dogovarjanja ministra /a kmetijstvo / r.i.icllinnm odborom Čebelarskega centra in predsednikom ČZS gospodom Lojzetom Peterletom. POLITIČNE STRANKE ■» Izjava za jaunost NSi Nova Slovenija KriUanmka Hunska stranka Nova Slovenija oštro nasprotuje reviziji Ustave Republike Slovenije, s katero namerava vladajoča koalicija omejiti referendumsko možnost ne- posrednega odločanja, saj s tem državljanom krati pravico, s katero smo se osamosvojili, pa tuđi omejiti vlogo parlamenta in ustaviti razvoj lokalne samouprave. Na pohodu je nova diktatura. Nova Slovenija bo za preprećitev teh namer vladajoče koalicije uporabila vsa dopustna demokratična sredstva. |anez Škrlep Predsednik Občinskega odbora N.Si Mengeš DRUŠTVA TTI jLJL Dob«o75,!mM^ jp(88to Hlro: * rezanega cvetja * Jončnih krizantem R* mačeh * gotovih aranžmajev * aranžma po vaših željah leieion: 01 / 723 09 OC wmhfKomm$tttJi MENGSAN KULTURA Zaradi velikega zanimanja 24. novembra 2001 dva koncerta Cilrarfca Tanfa Zafc Župan ludi letos vabi Najbrž se ljubitelji glasbe cilrarke Tanje Za je: Župan še spominjajo prvega koncerta oz. zabavnoglasbene prireditve, s katero je pred osmi-mi leti napolnila halo Komunalnima centra v Domžalah. Nato je leto za letom med nas pripeljala najbolj znane slovenske glasbenike, ki so pod vodstvom najpopularnejših voditeljev, se še spomnite Stojana Auerja, Mise Molk in Betke Šuhelj, pripravljali prijetne nepozabne večere. ludi letos ne bo nić drug.ue, le da se je Tanja odločila, da zaradi velikega zanimanja 24. novembra 2001 pripravi kar dva koncerta: ob 16.30 in 20.00 uri. Letos bo prireditev vodil eden najpopularnejših voditeljev humorist Geza, tako da smeha resnično ne bo manjkalo, svoj nastop na koncertu pa so že najavili stari znanci: Korado in Brandv, Oto Pestner, Stane Mancini, The Twins, Ansambel Mira Klinca, Cnmsi, lozica Svete, Alenka Kolman, Marjan Zgonc: in drugi, manjkali pa ne bosta niti udeleženka letošnje evrovizijske popevke Nuša Derenda ter zmagovalke »slovenske popevke« Foxy Teens. Vslopnice se na poleg običajnih prodajnih mestih dobijo pri sindikalnih poverjenikih v podjetjih, v Domžalah tuđi v trafiki Vele, v Mengšu pa v Hramu Rožce. Če kupite dve vstopnici, dobite Tanjino ( D ploščo. Eden izmed pokrovileljev je tuđi Hotel Krona v Domžalah, kjer se bo kuharski mojster Tine Bibič za vse nastopajoče posebej potrudil. Vera Vojska 35 LET HLPSKEGfl KUlIlTETfi Alpski kvintet sodi med tište glasbene skupine, ki so moćno zaz-namovale tako slovensko kot evropsko glasbeno sceno, še posebej pa alpski prostor. Gre za kvintet s pevci, ki je požel navdušene aplavze tako doma kot v tujini, posnel je kar petintrideset nosilcev zvoka, ust-varil čez štiristo izvirnih skladb ter v evropski glasbeni prostor prine-sel izviren odtenek slovenske domaće glasbe. Na domaćih tleh je našel le nekaj posnemalcev, precej već pa jih je v tujini, kjer je svoje čaše posnemalo Alpski kvintet kar okoli sto glasbenih skupin. Delo Alpskega kvinteta lahko razdelimo na tri ' ibdobja. V prvem, z začetkom pred 35-leti, so se morali glasbeniki kljub dokajšnji izvirnosti potrjevati iz tedna v teden v tujini, v manjših in večjih lokalih, je sledila tako imenovana zlata doba kvinteta, ko je imel kot poklieni ansambel na široko odprta vsa vrata, nastopal pa je na največjih evropskih od-rih, po tridesetletnem profesionalnom delu pa je prešel ponovno v amatersko delovanje, v igranje samo v lastno veselje in v veselje poslušalcev. Za glasbeno izvirnost so ves čas skrbeli odlični člani skupine, kot so Ivan Prcšern, Jože Burnik, Jože Antonič, Janez Per, Edi Semeja in tuđi drugi, besedilna drugačnost pa je bila na skrbi Marjana Stareta, Elze Budau, Jožeta Antoniča, Ivana Sivca in drugih. Vsekakor gre za avtorski potencial, ki je bil ali je še vedno med najmočnejšimi na slovenskih tleh, prihajajo pa tuđi nove moči, tako iz vrst ansambla kot zunanji sodelavci. Seveda je k izvirnosti veliko pripomogla tuđi odlična izvedba, tako v instrumentalnem kot pevskem pogledu. Slednje je bilo v preteklosti najbolj izrazito v pevskih kreacijah Ivanke Kraševec in Ota Pestnerja, sedaj pa v izvedbi Irene Vidic in Mihaela Možine. Alpski kvintet je obredel z živo glasbo velik del alpskega sveta, nastopil je skoraj na vseh radijskih postajah v Sloveniji, Avstriji, Nemčiji in Švici, seveda pa tuđi marsikje drugod, dobival je povabi-la z najbolj znanih evropskih televizijskih postaj, kot so ORF, ZDF, ARD, SRG, RAI, SAT 1, RTL, BR, SVV in drugod. Brez kovanja v zvezde lahko rečemo, da je segel zelo globoko v evropski prostor in tako rekoč v srca vseh Slovencev in tuđi v velik del Evropejcev. Ob jubilejnem letu nastopajo pri Alpskom kvintetu Jože Antonič, Janez Per, Edi Semeja (trojica iz prejšnje postave) ter mlajši rod, ki ga sestavljajo Matej Bovhan, Franc Maček, Irena Vidic in Mihael Možina. Ob 35-letnici prihajajo med nas s projektom Z glasbo v srcu, to je z jubilejno zgoščenko in s kaseto z novimi skladbami, seveda pa je izredno prijetna tuđi zgoščenka s 15. Alpskim večerom, ki je bil v maju na Bledu. Z dvema jubilejnima koncertoma - na Bledu in v Mengšu - pa bo novi Alpski kvintet pokaza], da šo vedno sodi v sam vrh slovenske domače glasbe in da res vsi Alpčki nosijo glasbo še vedno v srcu. I. Sivec MENGŠAN MENGŠAN Uelik korak OŠ mengeš Vodstvo OŠ Mengeš se je v letošnjem šolskem letu odločilo za vzpodbudno potezo, ki ji ni primere. Iz okrožnice, ki so jo ućenci prinesli domov za v vednost tuđi svojim staršem, je razvidno, da je v šolskem objektu nov sistem pri uporabi pitne vode. Mnogi starši so s to potezo sole podvomili v tisto, kar so že dlje časa razmišljali, spet drugi pa razmišljajo, kako ukrepati doma, da bodo zago-tovili zdravje sebi in svojim otrokom, ker iz pip teče le ena in ista voda. Ker to eno vodo redno plačujemo distributerju, nam jo tuđi redno dobavlja do pip v naših bivališčih. Ker pa distributer ne zna delati čudežev, nam dobavlja vodo takšno, kot jo dobi v zajetju. Za naše področje je zajetje vode pod Krvavcem. Osnovna voda, kot jo mnogi še poznajo pod imenom »Krvavški biser«, je še vedno ista. V samo zajetje k biseru pritečejo še odplake krvavških objektov, zaradi neurejene kanalizacije na krvavškem področju. Taki vodi doda distributer še dezinfek-tor - klor. Ker pa ima vodovod dolge in dotrajane cevovode, delno tuđi še salonitne, se voda obogati še z azbestom. Nam iz pip priteče le še tako imenovana oporečna - tehnološka voda, ki pa je za pitje in prahra-njevanje vedno bolj nevarna. Z istim problemom na področju pitne vode se ukvarjajo vse razvite dežele, zaradi čedalje večjega kemičnega in vse-splošnega onesnaževanja okolja. V letu 1994 je bilo v Mengšanu že nekaj napisanega o problematiki pitne vode izpod Krvavca. Ker pa se čaši spreminjajo, je videti, da je v sedmih letih dozorelo prepričanje, da ena in ista voda iz pip postaja vse bolj nezdrava in močno ogroža naše zdravje. Voda je osnovni del naše prehrane, saj je 76% človeškega telesa sestav-ljenega iz vode, zato mora telo dobiti dnevno vsaj en liter vode, lahko tuđi v obliki hrane. Za trdno zdravje pa je zelo pomembno, da je voda čista. To pa si lahko zagotovimo tako, da si v kuhinji vgradimo močan -dober filtrirni sistem s prepustnostjo 0,03 (tri stotinke) mikrona, ki mehansko zadrži vse grobe dele in bakterije - azbest, kriptosporidiume, giardia ciste, salmonelo, e-koli bakterije... V svojem jedru pa ima filtrirni sistem plasti, ki zadržijo množico kemikalij - med te spadajo klor, ki je dezinfektor vode, uporablja pa se tuđi kot vojaški strup, THM spojine, kloroform, sulfidi, pesticidi, herbicidi, insekticidi, nitrati, nitriti... Kemikalije se nabirajo po telesu v ožilju in mišicah ter povzročajo najra-zličnejša rakova obolenja. Filtrirni sistem pa iz vode odstranjuje tuđi težke kovine - svinec, živo srebro, kadmij, bron... Težke kovine povzročajo obolenja notranjih organov - ledvic in jeter, nevarne pa so nosečnicam in majhnim otrokom. Voda brez vseh teh primesi je spet osnovni »Krvavški biser«, v nasprotnem primeru pa povzročitelj naj-različnejših bolezni, kapi in prezgodnega groba. Pri tem filtrirnem sistemu je predvsem pomembno tuđi to, da mineralov ne zadrži, pač pa jih pusti v vodi. Vgradi se predvsem tam, kjer se pripravlja hrana, kuha in voda rabi za pitje. V vsaki kuhinji je potrebno presoditi, kje in kako se filtrirni sistem vgradi, čeprav je popolnoma enostaven. Na Mihaelovem sejmu je bila predviđena predstavitev takšnega filtrirnega sistema iz sub-mikronske keramike (na svetu sta samo dva proizvajalca te keramike). Ker pa je nastala tehnična ovira, je demonstracija na sejmu odpadla. Korak, kakršnega so naredili OŠ Mengeš ter vodstvo občine za zdravo življenje učencev, bodo morali narediti vsi, ki živijo na področju krvavškega ali kateregakoli drugega vodovoda, da si zavarujejo svoje zdravje. Lojze Peterlin OB TEDNU OTROKA Vsako leto v mesecu oktobru obeležujemo Teden otroka. Teh nekaj dni naj bi se z mislijo in dejanji še posebej posvetili našim malim in večjim nadobudnežem, čeprav je skrb žanje skozi vse leto samoumevna. Pa vendar naj bi leden dni, ki je za otroke povsem običajen in nič drugačen od ostalih enainpetdeset v letu, moral biti pomemben za njih, še posebej pa za nas starše in vse ostale, ki lahko kakor koli pripo-moremo k preživljanju srečnega otroštva. Prav vsi se z radostjo spomi-njamo svojih mladih dni in časa, preživetega s svojimi roditelji ter prijazno okolico. Zavedati se moramo, da v svelu ni povsod srečnih in veselih otrok. Vsaj ta leden se lahko spomnimo otrok, ki tuđi umirajo zaradi lakote, bolezni in revščine. Na nas je, da po svojih močeh pripomoremo k sreći vseh otrok, smo razumevajoči in jim posvetimo vso našo pozornost. Za otroke je nadvse pomembno, da svoj prosti čas preživljajo čim bolj kakovostno. Ker je za otroke igra predvsem njihovo delo, oziroma skoraj stalna zaposlitev, je pomembno tuđi to, da se gibljejo in igrajo na svežem zraku, će le vreme to dopušča. Tako prihajamo do našega, v Mengšu edinega javnega otroškega igrišča. Naše želje in želje mar-sikoga od staršev otrok pravzaprav niti nišo velike. Samo skrb za obnavljanje igral, ko je to potrebno. Starši z malčki radi zahajajo v idilo pod Gobavico, tuđi učenci s pridom uporabljajo igrišče. Vendar..., iz dneva v dan se vedno bolj bojijo poškodb svojih otrok na polomljenih gugalnicah in drogovih. Kar je narejeno iz materiala, ki rjavi, je ob praski na roki že lahko usodno za bolezen. Sedala na gugalnicah so močno načeta in trhla, kaj lahko se zgodi, da otrok z večje visine trešči na tla... Res se poraja vprašanje, ali i^rišče sploh še zados-tuje varnostnim zahtevam? Prav tako motijo manjkajoča igrala, v oči bodejo poškodovani robniki ob peskovniku, morda ne bi bilo napak, ko bi pripeljali še nekaj mivke. Morda še nekaj; skrb vzbujajoći so tuđi stekleni ostanki po prekrokani noći naše mala? slarejše mladine. Pa ne samo to, še vse kaj drugega se je našlo, a o tem ni vredno pisati. Nekaj pa je zagotovo; starši last-noročno pobirajo nevarne stvari in jih spravijo na varno mesto. Pa ne v smetnjake ob igrišču, ker so polomljeni ali pa jih ćelo ni. Urejeno otroško igrišče, edino javno v Mengšu, naj bo odra/ skrbi za našo mladež, za našo prihodnost. Marija Medvcšck NAŠA ŠOLA ZA VEĆIO VARNOST NA POTI V SOLO | I | Družba VARNOST MENGES vsako leto na začetku šolskega leta | | brezplaćno pomaga, da je za naše šolarje pot v solo varnejša. | I I | Vsem vamostnikom iskrena hvala! | I I o MENGŠAN IZ PRETEKLOSTI Korenine slouenskega naroda Slovenska konferenca Svetovnega slovenskega kongresa V našem glavnem mestu so se 17. in 18. septembra zbrali znanstveni-ki in poznavalci na prvi mednarodni konferenci Veneti v etnogenezi srednjeevropskega prebivalstva. Na začetku posvetovanja so poznavalci počastili spomin na Matcja Bora - velikoga poznavalca venetske kulture. Naj naštejem vsaj nekaj njegovih sodobnikov - znanih predavateljev, ki so svoja studijska spoznanja tega do zdaj neraziskanega področja predstavili na kongresu. To so: pokrovitelj, profesor in pater Ivan Tomažič z Dunaja, ki je kot prvi predstavil temo Veneti so začetek slovenskega naroda; l'avel Vladimirovič Tulajev iz Moskve, ki je dokazal, da ruski narod izhaja iz Venetov; Jože Škulj iz Kanade, ki je pokazal na sorodnosti med indoarijskimi in slovanskimi jeziki; Janez Orcšnik iz Ljubljane, ki je govoril o primerjalni metodi v jezikoslovju; Vojislav P. Nikčevič iz Crne gore; Antonv Ambrozic iz Kanade; Peter Jandaček iz New Mexica; Giancarlo Tomezzoli iz Nemčije; Boštjan Kiauta iz Nizozemske; Anton Škerbinc iz Kanade; Jožica Gerden iz Avstralije; Aleksandcr Donski iz Makedonije; Milan V. Smolej s Finske in mnogi predstavniki iz Slovenije. Razprave so dokazale, da smo Slovenci nasledniki Venetov in da bivamo na tej zemlji že od pradavnine. Nasprotno pa so ovrgle nedokazane teorije, da smo Slovani, ki smo prišli izza Urala. Zato je vprašanje bratstva s slovanskimi narodi naravnost smešno, saj noben slovanski jezik nima dvojine ražen slovenskega in davnoga venetskega. Po Evropi je že dlje časa znano, da napise iz pradavnine lahko razberejo le slovenski venetologi ali po najnovejši izgovorjavi slovenetologi. Po dvodnevnih predstavitvah in razpravah so sklonili, da z delom nadaljujejo tuđi naslednje leto na slovenski konfemeci Svetovnega slovenskega kongresa. Ustanovili bi radi center, kjer bi na enem mestu lahko dobili vsa dokazana znanstvena odkritja in literaturo za raziskave o slovenetologiji. Pohvalno je že to, da so se slovenski in tuji strokovnjaki sploh začeli pogovarjati na akademski ravni o tej tematiki, vendar bo potrebno še veliko dela in časa, preden se bodo o novih spoznanjih učili učenci v šolah. Tuđi na tem področju se kaže moč kontinuitete enoumnega razmišljanja. Večina strokovnjakov si zatiska oči pred novimi odkritji, saj so v nasprotju z njihovimi načeli in učno vzgojo. Pri raziskavah bi morali upoštevati vse možne vire ne samo tište zgodovine, ki so jo pisali zmagovalci vojn. V okviru slovenske konference Svetovnega slovenskega kongresa je v petek 26.9.2001 na gradu Ptuj potekala podobna konferenca, katere pokrovitelj je bila mariborska univerza. V prelepi romanski dvorani se je kar trio poslušalcev iz celega sveta, saj se je zbralo na enem mestu največ znanih slovenetologov, kot so: Ivan Tomažič, Jožko Šavli, Pavel Tulajev, Oskar Kogoj, itd., predavali so zbrani množici, ki je na koncu zainteresirano postavljala vprašanja in pod-vprašanja. Odgovori so bili večinoma zelo prepričljivi.Naj omenim samo stavek podiplomskega studenta iz Nepala, ki je v lepo govoreči slovenščini (to je - brez akcenta) povedal »prišel sem na Studij v mojo prastaro domovino Slovenijo«, lahko mi verjamete, da je požel izre-den in bučen aplavz. Po končanih predavanjih je sledila prva razstava z naslovom »Veneti na Slovenskom«, ki jo je pripravi! Svetovni slovenski kongres v sodelovanju s knjižnico Ivana Potrča na Ptuju ob desetletnici sarnostojne slovenske države in v okviru letnega srečanja Svetovne konference slovenskih znanstvenikov in raziskovalcev. Pokrovitelj razstave pater Ivan Tomažič je tuđi otvoril razstavo in poudaril, kako v^Hk prispevek je to za Slovenijo, saj je nanizano slikovno gradivo iz knjige Zakladi tisočletij podnaslovljene Zgodovina Slovenije od neandertalcev do Slovanov. Pred obiskovalci so arheološke najdbe, ki potrjujejo odkritja slovenetologov. Našle so se knjige, ki so bile razglašene za izgubljene in so stare preko tisoč in več let.Naslednji govornik je bil vodja knjižnice in priprave razstave. Opisa! nam je poglede na to razstavo ter poudaril, da so razstavo načrtovali in pripravili tako, da jo bo moč postaviti tuđi drugje v Sloveniji ali izven nje. (Zainteresirani za razstavo se zato povežite s Knjižnico Ivana Potrča na Ptuju). Na panove piščali nam je nato zaigral znani slovenski ansambel. Glasbilo trstenkc (ali panove piščali) so prvič prikazane med Veneti že v železni dobi, kar dokazuje poslikava na vaški situli. Poslednji govornik je bil župan občine Ptuj dr. Miroslav Luci. Govoril je o veliki pridobitvi in odprtju novih prostorov za razstavne namene ter lepo pozdravil goste iz domovine in tujine ter jim zaželel prijetno počutje in bivanje na Ptuju. Med udeleženci razstave je bilo zaznati, da je prireditev dobro uspela. Izvirni in pristni dokumenti in najdbe so predstavljali bogato zgodovino Venetov in prvih nastankov daljnjih prednikov Slovencev. Zunaj razstavišča so nas pogostili Ptujčani z dobro vinsko kapljico in domačimi dobrotami. Gostje so se veselili tega velikega dosežka za Slovence in kramljali dolgo v noč, tema vam je znana, mar ne!? Med pogovorom je Oskar Kogoj razlagal, da so bili Veneti najboljši vzgo-jitelji konj, tako kmečkih za delo kakor hitrih vojaških in paradnih konj. Vse to je razbrati v motivih iz vaške situle. Sam sem se ob tem zamislil, mar je Lipicanec po naključju doma v Sloveniji? Pričela se je mrzlična dirka za avtograme od največjih slovenetologov. Predstavljali so večjo vrednoto kot filmske zvezde, saj so predstavniki etnogeneze slovenskega naroda. Prihodnjič bom objavil povzetke in zaključke Svetovnega slovenskega kongresa. Danilo Kastelic Od leve proti desni sedita jožko Šavli in Antony Ambrozic, za govornico je Oskar Kogoj, velik poznavalec umetnosti iz venetske kulture. Dl MFNGSAN ŠD Partizan TENISKA SEKCIJA Kljub deževnemu septembru nam je uspelo spraviti pod streho dva turnir-ja. Prvega v nedeljo, 2. septembra. Na teniskih igriščih je bilo precej živahno. Člani sekcije smo priredili klubski turnir, na katerem smo se po svojih močeh, znanju in trenutni formi borili za čim boljšo uvrstitev. V kategoriji do 40 let je zmagovalec postal Filip Vrhovnik, ki je v finalu premagal Matjaža Majcna (6:4, 6:0). Tretje in četrto mesto sta si razdelila Juro Golob in |akob Kruljec. V kategoriji nad 40 let je po zanimivem dvoboju v finalu Boris Žnidaršić premagal Braneta Koširja z rezultatom 4:6, 6:1, 6:0. 3. do 4. mesto sta zasedla Marjan Mušič in Leo Jerič. Finalistom tekem smo podelili lepe pokale, polfinalistom pa mične medalje. 8. septembra je bilo 5. tradicionalno srečanje med Velikim in Malim Mengšem. To tekmovanje predstavlja vrhunec teniske sezone. Ekipi sta ses-tavljeni iz članov sekcije, katerih prebivališče je ali v Velikem ali pa Malem Mengšu. Vsaka ekipa je imela 15 najboljših igralcev, ki so se pomerili v 10 igrah posameznikov in 5 igrah dvojic. Letošnji zmagovalec je bila ekipa Malega Mengša s končnim rezultatom 11:4. Po 5 zaporednih srećanjih je trenutni rezultat 3 : 2 v korist Velikega Mengša. Po svečani razglasitvi zma-govalca je bil organiziran srećelov s preko 50 dobitki, sledilo je družabno srečanje s piknikom in tako se je prijetno druženje zavleklo pozno v noč. Srečanje so finančno podprli AS Domžale, Servis Debevec, Dime d.o.o. Domžale, Vistra Rodica, Roltek Želodnik, Compex Mengeš, Marjeta Žagar Domžale, Vulkanizerstvo Gregorc, preproge Vesel in Mesing Bar iz Mengša, Elita d.o.o. Mengeš. V imenu sekcije se jim prav lepo zahvaljujem. Od šport-nih rezultatov naj omenim še doseženo 3. mesto v rekreativni ligi »Pod kamniškimi planinami«, v kateri poleg Mengša nastopajo še ekipe Stranj, Duplice, Radomelj in Domžal. Kapetan naše ekipe gospod Marjan Mušič je pokal prejel na zaključnem srečanju na Duplici dne 6.10.2001. Ob izteka-joči se sezoni bi se rad zahvalil vsem, ki so z dobro voljo in nesebičnim delom pripomogli, da je delo teniske sekcije potekalo normalno. Vse ljubitelje tenisa pa vabim, da se nam v prihodnji sezoni pridružijo ponovno ali na novo! Leo Jerič, predsednik teniske sekcije Na posnetku je zmagovita ekipa Malega Mengša z osvojenim pokalom in ulrinek i družannega srećanja. Balinarke v Mengšu 22. septembra 2001 je DU Mengeš - balinarska sekcija priredil turnir v balinanju za ženske ekipe upokojenk na balinišču v športnem parku v Mengšu. Tekmovali smo v bližanju trojk (ena rezerva) na dveh stezah po eno uro. Tekmovanja se je udoležilo sedem ženskih ekip, in sicer: - dve ekipi iz DU Mengeš - poena ekipa iz Kamnika, Bičevja Ljubljane, l'odnarta, Slovenj Gradca in Škofje Loke Za pravilen potek tekmovanja je skrbel sodnik gospod l.udvik Mikola. Po zajtrku ob 8.30 uri je tekmovanjo otvoril podpredsednik društva DU Mengeš gospod Jože Bleje, konćalo pa se je ob ](■>. uri. Za popeslrilev in prijateljsko v/dušje smo organizirali bližanje v krog z nagradami, ki so jih prispevali različni sponzorji. Rezultati tekmovanja so naslednji: 1. Mengeš I (Mirni Aleš, Dorca Kmelič, Ana Kunstelj in Gena Kržan) 2. Podnart 3. Mengeš II (Šonja )erše, Marija Urnnk.ir, Miri Verbič in Marjanca Lavrič) 4. Slovenj Gradec 5. Bičevje Ljubljana 6. Kamnik 7. Škofjn Loka Pri bližanju v krog je tekmovalo l)2 igralcev. Največ ločk in s lom prvo mesto je dosegla Gena Kržan. Za hrano je prispevalo sredstva DU Mengeš, s sladicami pa so se izkazale članice domaćih dveh ekip, ki so jih spekle doma. Vse udeleženke smo bile dobro razpoložene, ker nas je poleg gledalcov vzpodbujalo lepo vrome. Toplo se zahvaljujemo vsem sponzorjem, ki so nam omogočili, da smo tekmovalke poleg pokalov tuđi obdarili. Glavni sponzor je bil Mengos - Puh, sledijo mu še Hani Mengeš, Tatami d.o.o. Mengeš, Servis avtomobilskih gum Gregorc Mengeš, Opti - Com d.o.o. Mengeš in številni drugi. Zahvaljujemo se tuđi balinarski sekciji ŠD Partizan Mengeš za lepo urejene tekmovalne steže na balinišču. Marjanca Lavrič ŠPORT m MENGSAN P O T O P I S I S.del DEŽELA KONTRASTOV 19. aprila je prišol v Shanghai naš organizator Izidor Habjanič z družino. Se istoga dne smo se odpravili z vlakom proti Suzhouu, ki je tuđi zelo veliko, večmilijonsko mesto, od Shanghaja oddaljeno eno uro vožnje z vlakom. Izbrali smo si enega od cenejših hotelov, a nas je šofer manjšega avtobusa, s katerim smo potovali, prepričal, naj se raje odločimo za VVuzhou hotel, ki je bolj v centru mesta, ima nižjo ceno in vgrajeno klimo. 1 lotel je bil res v centru, blizu velikih trgovin in bank, cena je bila enaka kot pri prvem hotelu (75 vuanov po osebi), sobe so bile lepo urejene, klime nismo uporabljali, ker je bilo njeno pihanje neprijetno, vrata sob in elektrika pa so delovali na kartico, ki so jo deblokirali za toliko časa, kolikor je bila soba plaćana. Zelo zvito! Tuđi v tem hotelu so nas oskrbovali s termo steklenicami z vročo vodo, tako da priprava čaja ali kave ni bila nikoli problem. Žiga, njegov prijatelj Martin in še nekateri drugi člani skupine so kmalu ugotovili, da je nadstropje nižje, v tretjem nadstropju hotela več masažnih salonov. Šli so se masirat in kmalu prišli nazaj zelo razočarani. Žiga je namigoval, da masažni saloni sploh nišo pravi, ampak gre za prikrito prostitucijo. V Suzhouu smo se naselili, ker je to znano turistično mesto, v katerem je večje število znamenitih kitajskih vrtov, iz katerih se je mogoče naučiti veliko o kitajskem urejanju bivalnega prostora ali Feng-Shuiu. Vrtovi so se mi zdeli podobni glasbi. Vsi so imeli značilne elemente, kot so jezerca, cikcakasti mostički, skalnjaki, premišljeno posajeno rastlinje, značilna stara kitajska arhitektura, vijugaste potke itd. Razlikovali pa so se v posamez-nih poudarkih. Eden je imel več ustvarjalne domišljije, vložene v oblikovanje kamna, drugi pa v jezerca ali arhitekturo itd. Do neke mere je vrtove mogoče opisati ali jih predstaviti s fotografijami, najbolje pa je vrtove obiskati in jih osebno doživeti. Morebitnim popotnikom v Shanghai in Suzhou ogled vrtov toplo pri-poročam. l'oleg vrtov pa smo doživeli še en čudež, kjer sta se združila nedoumljiva lepota nara-ve in delo človeških rok. Govorim o znameniti Rumeni gori ali Huangshan. Če smo hoteli obiskati Rumeno goro, smo se morali spet vkrcati na vlak, ki iz Suzhua vozi skoraj ćelo noč. Če smo hoteli dobiti spalnik, smo morali pristati na to, da nas vzame pod okrilje neka turistična agencija. Izkazalo se je, da na Kitajskem to ni neumno, saj bi brez okrilja turistične agencije izgubili precej časa in živcev. Ko smo prišli do železniške postaje z enakim imenom - Huangshan pred Rumeno goro, so nas, čeprav je bila še noč, takoj »napadli« trgovci, ki so nam za 2 vuana ponujali rokavice, palice za vzpon na goro in podobno opremo. Spremljali so nas vso pot do hotela, kjer smo precej časa čakali na avtobus, ki nas je odpeljal do žičnice na Rumeno goro, ki se nahaja na visini okrog 800 metrov nad morjem. V hotelu sem opazil mlado, markantno Kitajko, lepega videza, oblečeno v zeleno uniformo s činom. Mislil sem, da je oficirka, ko pa sem si ogledal njen čin, sem spozna], da je na njem enak simbol, kot ga uporabljajo kitajske železnice. Bila je nekakšna železničarska skrbnica, kar je potrdilo tuđi njeno kasnejše obnašanje. Ko se je zdanilo, smo se vkrcali v manjši avto-' bus starejšega datuma. Tuđi ta avtobus je imel modro zatemnjena okna, ki so se slabo zapirala. Skozi špranje je pihal hlađen jutranji zrak. Ker je bila vožnja neprijetna, se mi je zdela precej dolga. Opazoval sem pokrajino, ki je bila lepa, kazile pa so jo v socializmu zgrajene stavbe zanemarjenega videza. Takrat sem prvič na svoje oči videl riževo polje, poplavljeno z vodo, v njej pa so v jutranjem hladu stali kmetje in sadili riž. Prispeli smo pred hotel, kjer smo v sobo odložili prtljago, s seboj pa vzeli le najnuj-nejše. Zagorka se je odločila, da ostane v hotelu, ostali pa smo se povzpeli na goro po stopnicah, saj se nam je zdela žičnica predraga. Do vrha gore je vodilo preko 4.000 stopnic in na tej poti smo videli marsikaj zanimivega. Ko se nas je po pol ure hoje že lotevala utrujenost, so nas čakali ob stopnicah kitajski nosači. Vabili so nas naj sedemo v nosilnico, a nihče iz skupine ni hotel priznati utrujenosti, čeprav so nosači spustili ceno za nošnjo s 300 na 100 vuanov. Bilo je sončno, precej toplo vreme. Presenećen sem opazoval nosače, ki so po stopnicah nosili vse mogoče od pijace do perila (vendar v zelo velikih škatlah ali košarah), videl pa sem tuđi nosače, ki so po stopnicah nosili težak stroj, ki se je pokvaril in iz katerega je curljalo olje. Na stopnicah smo BI MENGŠAN P O T O P I S I doživeli tuđi smrt enega od turistov, ki ga je : očitno zadela kap. V trenutku, ko sem šel mimo, je bil umrli že pokrit z belo rjuho, ob njem pa je čepela žena in čakala varnostnike, ki jih na Rumeni gori ni malo. Na vrh stopnic, kjer je imela postajo tuđi žičnita, je prva prispela Barbara, in sicer po dveh urah in pol. Ostali smo bili počasnejši. Zadnja se je povzpela Stasa, približno uro in pol kasneje kot Barbara. V kiosku so prodajali medalje, ki so jih tuđi gravirali. Medaljo z napisom 1. mesto je Izidor kupil za Barbaro. Od nekod sta se pojavila mlada Kitajca, za-ročenca, s katerima sem klepetal na vlaku. Dekletu je bilo ime Qin Fei in je želela, da jo kličem kar Kathv. Želela sta, da se slikam z njima. Želja Kitajcev, da se slikajo skupaj z belci, ki jih niti ne poznajo, se je izražala skoraj pov-sod. Mene so na poti po stopnicah povabili pred foto aparat vsaj petkrat, hćerka Sara pa je bila dobesedno oblegana. Od vrha žićnice smo se napotili po lepo ure-jeni poti proti enemu od hotelov. Občudovali smo koničaste gorske vrhove, podobne živalskim zobem in znamenita zaradi vetra horizontalno rastoča drevesa, ki smo jih videli na številnih slikah kitajskih umetnikov, le da smo mislili, da so njihove slike plod domišljije. Sedaj smo se prepričali, da je vse res. Po nekaj sto metrih smo se znašli sredi prizorišča, ki je spominjal na sne-manje filma o življenju sužnjev pred već sto ali tisoć leti. Videli smo veliko gradbišče, na katerem so vsa dela potekala ročno. Ročno so klesali kamenje, ga prenašali sem ter tja in ga zidali. Bil sem žalosten, da tako veličastne »scene z množico statistov« nisem mogel pos-neti z mojo video kamero, ker sem imel prazno baterijo. Ko smo prišli v hotel, so nam odredili sobo, ki je stala 65 vuanov po osebi, vendar je bila daleč najslabša od vseh, odkar smo bivali na Kitajskem. V njej so bile vojaške železne postel- je, ena vrh druge, rjuh nišo preoblaćili, bila je hladna, vlažna, kletna soba, ki jo je sicer razsvetljevala neonska luč, v njej pa nisem našel nobene vtičnice, kar me je najbolj motilo. Šel sem vprašat na recepcijo, kje bi lahko napolnil akumulator za kamero, pa so mi rekli, da to ni mogoče. Vprašal sem še prijazno dekle v bifeju, popil kozarec pijace in jo prosil, da mi napolni akumulator. Obljubila je, da bo to storila. Kasneje, ko sem prišel nazaj, je imela polnilec že iztaknjen iz vtičnice, akumulator pa ni bil napol-njen niti do polovice. Odšel sem v sobo, kjer so bile miže za igranje kitajske igre s kockami in kartami. Tu sem našel vtičnico in uspel napolni-ti akumulator, dokler sem bil sam. Nato so se mi pridružili tuđi ostali člani skupine, da bi igrali karte. Še med mešanjem kart pa je v sobo vstopila hostesa in povedala, da moramo plaćati, će hoćemo igrati karte. Seveda smo sobo zapustili. Rumena gora je prvovrstni turistični kraj, zato so tu cene primerno zasoljene. Edini užitek, ki je bil res lep in hkrati brez-plačen, je bil sončni zahod. Povzpeli smo se nekaj deset metrov nad hotel in ga občudovali. Ker je bilo spanje v prej opisani sobi precej neprijetno, smo zjutraj vstali še pred sončnim vzhodom in si ogledali še tega. Kmalu za sončnim vzhodom je začelo rahlo deževati. Odpravili smo se v dolino. Granitne gore in megla so uprizarjale neverjetne prizore. Žal smo kljub polivinilastim ogrinjalom trpeli zaradi vlage in se odločili, da uporabimo žičnico. V dolini je deževalo še močneje. Po kakšni uri čakanja je pripel naš znani, mali, sklempani avtobus in nas odpeljal do hotela, kjer nas je čakala Zagorka. Tu smo se preoblekli in nekoliko bolj zadovoljni odpeljali naprej. Voznik je vozilo ustavil ob trgovini, kjer so nas povabili na predstavitev čajev. Lahko rečem, da sta dve mladi Kitajki izvrstno predstavili čaje in njun izkupiček je bil zavidanja vreden. Nato smo se vrnili v mesto Huangshan, kjer je bila že-lezniška postaja, poiskali ulično restavracijo, do kalere smo se prepeljali z »avtobusi«, ki so bili dejansko kombiji. Kosilo za celotno družbo je stalo 300 vuanov (9.000 SIT za 16 ljudi), častila pa je Zdenka iz Maribora, ki je imela rojstni dan in je tuđi sama gostinka. Zvečer smo se vkrcali na vlak, ki se je vračal v Shanghai. Pred tem je bilo nekaj zapletov, pri čemer se je izkazala prej omenjena železničarska oficirka. Ona je poskrbela, da smo dobili postelje v spalniku in da je vse potekalo dokaj gladko. Zjutraj nas je zbudila nežna instrumentalna glas-ba Simona & Garfunkla. Ko je bila ura 6.30 in so tišti, ki so vrteli glasbo na vlaku, menili, da je čas, da se zbudijo tuđi zadnji zaspanci, so nam zavrteli koračnice. Okrog osmih smo se že ustavili v Suzhouu, pot do Shanghaja, ki normalno z vlakom traja eno uro, pa je trajala vse do rlvannjslih. V hotelu smo sušili vlažna oblačila in počivali ler na televiziji gledali CNN poročila, ki so takrat poročala o prvem vesoljskem turistu Titu. V nedeljo, 29. aprila je bilo lepo vreme, ki smo ga i/koristili za potepanje po shanghajskih trgovinah, kjer pa nisem več kaj dosti zapravljal, saj sem se odločil, da v ponedeljek skupaj z ostalimi obiščemo institut za predelavo gob, iz katerih pridobivajo naravna, a učinkovita zdravila. Zvečer me je David povabil, da skupaj obiščeva hotelske frizerke, ki so v hotelsko mapo priložile dva kupona za popust. Frizerke so nudile suho pranje glave in masažo samo za 20 vuanov. Z Davidom sva bila oba zelo zadovoljna in sva obljubila, da prideva ludi naslednji večer, če nama dajo popust. Seveda so se dekleta takoj strinjala. Naslednji večer so nama zmasirale ćelo telo za 80 vuanov, kolikor je bilo dogovorjeno. Ker je bil to zadnji dan na Kitajskem, sem že zapravil ves denar, ražen tistega, ki je- bil namen-jen za taksi do letališča in za leta lisko takso. Maserka je skušala še dodatno zaslužiti in mi je predlagala, da si odpne nedrček, če ji to storitev plaćam. Ker nisem imel nič odvečnega denarja, je tuđi njen nedrček ostal na svojem mestu, masaža pa je bila vseeno izvrstna in sem se še več dni za tem zelo dobro počutil. V torek, 1. maja smo se že precej zgodaj zjutraj, v strahu pred kitajskim praznovanjem praznika dela, zbasali v taksije in se odpeljali na letališče. Tam smo si kupovali še zadnje spominke in se nato brez zapletov vkrcali v Svvissairovo letalo, ki nas je popeljalo domov. Tokrat nismo doživeli noći, ker smo letci i proti zahodu. Obšel me je občutek, da Kitajska sploh ni tako zelo daleč in da se tja morda še kdaj vrnem. Če ne bo šio drugače, pa bom obujal spomine vsaj z obiskom katere od kitajskih restavracij, ki jih v Ljubljani in okolici ne manjka. Konec Matjaž Koncilja MENGŠAN ŽIVLJENJE V OBČINI SKUPNI IZLET SKUPIN STARIH ZA SAMOPOMOČ Člani skupine starih za samopomoč iz Trzina, imenovani TRZINSKI IZVIR, in Mengša, imenovani KORAKI smo se 2. oktobra odpravili na izlet na Rakitno. Tam nam je gospod Ivan Mušič iz Trzina odstopil svojo vikend hišico. Ob prihodu nam je zaželel dobrodošlico in nam ponudil pijaco. Voditeljice smo pripravile hrano in poskrbele, da smo se vsi dobro okrepčali. Po jedi smo še zapeli. Najbolj pomembno pa je bilo druženje, pogovor med člani naših skupin. Ob tem lahko povem, da je bilo to v letošnjem letu že naše drugo srečanje. Vsi člani pa si želimo lakih srečanj tuđi v bodoće. Po pogovoru nam je gospoci Ivan razkazal še okolico in nas odpeljal do jezera. Za njegovo gostoljubnost smo se mu zahvalili in ga povabili, da se tuđi on vključi v našo skupino oziroma nas kdaj obišče. Vsi veseli, zadovoljni, smo se odpravili proti domu. Ta dan pa nam bo vsem še dolgo ostal v spominu kot prijeten dan, ki smo ga preživeli skupaj. Želimo si še veliko takih srečanj. MK 1 g Pooblaščeni izvajalec za vgradnjo stresne kritine: K I r PABST VO KROVSTVO TEOOLA SERVIS ANDRCJ VRTAČIČ Fortunata Berganta 3,1240 Komnik Telefon/foks: 01 8312 355, GSM 041 689 750 Garancijo: . lOletzadelo do .50 let zo m°!fllf. la;wgwffla«iHm»M:i:M:<;iiiiiM M I H A E LOV S E J E M Na Mihaelovem sejmu v Mengšu seje predstavilo Društvo Kala Majprej bi se vam radi predstavili. Smo skupina Ijubiteljev živali KALA. To društvo smo ustanovili preko revije LORD. V številko julij-avgust sem poslala pismo z vprašanjem, ali obstaja krožek, v katerem otroci pomagajo živahni (ne Kinološko društvo in ne društvo proti mučenju živali). Ker takega krožka ni bilo, sem predlagala, da ga ustanovimo skupaj. Poklicalo me je 16 ljudi, starih od 10 let naprej in skupaj smo ustanovili krožek. Za našo prvo nalogo smo si zadali zbiranje denarja za pomoć Mileni Močivnik. Ponudila se nam je odlična priložnost, da lahko prodajamo na Mihaelovem sejmu v Mengšu. Ustvarili smo različne ročne izdelke in jih 26. 9. in 30. 9. 2001 prodajali na sejmu. Zbrali smo 31.200 tolarjev, ki jih borno dali na Milenin žiro račun. Kdor je obiskal Mihaelov sejem, nas je gotovo videl. Prodajali smo poleg Čebelarskega društva. Z dosežkom naše prve naloge smo kar zadovoljni. Če pa bi se nam kdo hotel pridružiti, naj nas pokliče po tel.: 01/723 74 60 ali pa nam posije e-mail: andrej.premk@siol.net. AP -BRAMAC - OPEČNA KRITINA (CREATON, TONDAH) - ESAL (SALONIT ANHOVO) - TEGOLA CANADESE I- TRIMO TREBNJE IRIMAGE MRNGŠAN M 1 H A E L O V SEJEM moRHUšm upoKOjenci-KOLESfiRJi nn DEUETEm miHflELOuem sejmu u menGšu! Društvo upokojencev Moravče (kolesarska sekcija) vsako leto organizira kolesarjenje v Mengeš. Čeprav je skupina hrabrih, vztrajnih in trmastih številčno majhna, kljub temu vztraja. IZOBRAŽEVANjE ČE SI ODŠTEKAN, SE PRIDI VŠTEKAT V PUMI Posnetek je nastal pod velikim šolnrom (ti) poslus.inju pro^r.im.i in dobro pripravljenih gostinskih uslugah. Tako se kolesarji peljejo po asfaltnih, makadamskih cestah vsako leto na Mihaelov sejem, ki ga pripravi Kulturno društvo Mihaelov sejem (tri dneve) s požrtvovalnim organizatorjem, predsednikom Štefanom Borinom. Med številnimi obiskovalci so se pomešali tuđi moravski upoko-jeni-kolesarji, si ogledali vse stojnice, na katerih so domaćini in tujci razstavljali svoje izdelke in tuđi po želji nekaj kupili. Ogledali smo si zanimivo razstavo obnovljene starodobne kmetijske tehnike starih domaćih obrti, prikaz ročnega tkanja, pletenja iz lanu, bom-baža in volne, lončarstvo in drugo. Ob bogati izbiri na stojnicah so na svoj račun prišli najmlajši, ljubitelji glasbe in iger, zabave pod velikim šotorom, ob dobro pripravljeni jedaći in pijaci. Osrednja in najbolj zanimiva je bila parada v nedeljo s prikazom različnih dogajanj današnjega in nekdanjega življenja v Mengšu. Številni obiskovalci in tuđi moravski upokojenci so organizatorje pohvalili, ravno tako razstavljalte. Za lačne in žejne je na sejmu skrbela Mesarija-gostilna Anton Arvaj iz Britofa pri Kranju s svojimi strežniki. Voditelji programa so bili; Matjaž Repnik, Mica Kavka in Urška Vahtar. Po oceni moravskih upokojencev je 9. Mihaelov sejem v Mengšu v celoti uspel, kar dokazuje velika udeložba Ijubireljev sejma, bogato obložene stojnice, razvedrilni program in vse tisto, kar sodi zraven. Moravski upokojenci so sklenili, da se bodo udeležili tuđi desetega Mihaelovega sejma, v pričakovanju še večje udeležbe. Gospodu predsedniku Kulturnega društva Mihaelov sejem Mengeš, Štefanu Borinu, pa zdravja, dobre volje pri snovanju naslednjega jubilejnega sejma! Jože Novak Pozdravljeni! Naj vam predstavimo Projektno učenje za mlade (PUM), program pomoći za mlade, ki so prekinili šolanje, še preden so si pridobili poklič. PUM je javno veljaven, neformalen način i/obra/evanja, ki je finančno po-dprt s strani Ministrstva za šolstvo in šport in Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje. Tretjino naj bi prispevale še lokalne skupnosti. Občina Kamnik je ena redkih občin, ki je z enkratnim prispevkom podprla udeležbo mladih Kamničanov v PUM-u v Ljubljani. Poteka že šesto leto in je razširjen po vsej državi. V Ljubljani ga i/vaja TIN Ljubljana (Zavod za izobraževanjo in svelovanje, Lepodvorska 23a, Ljubljana, tel.: 234-8 5-50). Namenjen je deklelom in fanlom med 15. in 25. letom, ki nimajo statusa rednega dijaka ali studenta in nišo zaposleni. Program PUM je motivacijske narave, mentorji si skupaj z udeleženci prizadevamo za to, da bi našli tisto, kar jih veseli, da bi združili sanje in realnosl in na podlagi tega načrtovali poklicno pot ali pa pot iskanja zaposlitve. Smo štirje mentorji, udeležencev pa je 32. Čim bolj pogosto se usedemo z vsakim fantom ali dek-letom posebej in se pogovorimo o njegovi situaciji, prednostih, željah, ciljih, pa tuđi o ovirah. Nato skupaj poizkušamo najti tisto pravo. Ker pa je danes največje bogastvo imeti znanje in informacije, so naše dejavnosti usmerjene v to, da usvojijo znanja, ki so potrebna za to, da se v življenju znajdejo. Pomembno, je da znajo komunicirati z uradniki, profesorji na šolah, da vedo, kam se obrniti po pomoć, če jo polrebujejo, kje dobijo informacije in konec koncev tuđi, da se znajo postavili zase, za svoje pravice in koristi. Vse to se naučijo v okviru interesnih dejavnosti, tj. delavnic pridobivanja socialnih veščin, obdelovanja lesa in kovin, fotografske delavnice, pri knjižnem klubu, šivanju in še mnogih drugih aktivnosti, ki jih pripravimo glede na interese udeležencev ter v okviru projektov. Glede teh bi bilo potrebno napisati malo već. Projekt izberemo, načrtujemo in izvajanje skupaj. Udeležem i si glede na interes razdelijo vloge in naloge in s skupnimi močmi nastane gledališka igra ali pa film, časopis, modna revija ali nekaj čisto tretjega. Lani smo pripravili igro za ulično gledalište, ki smo jo predstavili v prostorih PLJM-a, na Festivalu pouličnih gledališč Ana Desetnica, na Metelkovi, na Lentu, 14.9. pa si igro lahko ogledate ob 19. uri pred ŠKUC-em na (iornjem trgu v Ljubljani. Morda vam bo ravno ogled predstave povedal največ o tem, kdo smo in kaj delamo. Većina udeležencev se ponovno vključi v solo, v redni ali izredni program, tišti, ki so se izredno šolali že med obiskovanjem l'UM-.i, pa največkral uspešno nadaljujejo izobraževanje. Program se začne 20. septembra, vključevanje pa je možno skozi vse leto, seveda, če je prosto mesto. Poteka vsak dan od 8.30 do 14. ure, program pa lahko obiskujejo eno šolsko leto. |e brezplačen, udeleženci pa dobijo od Zavoda za zaposlovanje povrnjene stroške prevoza na PUM in stipendijo. Brak i, želimo si, da nas ne bi potrebo-vali, če pa se vam na življenjski poti zalomi, se zavedajte, da je srednješolcev, ki nišo uspešno zaključili šolanja, po nekaterih podatkih, kar 30%, torej ni razloga, da vas je sram, če se vam je lo /godilo, kol pravi Konfucij: »Naša največja veličnina ni, da nikoli ne pademo, ampak v tem, da se vsakokrat, ko pademo, poberemo.« Se vidimo na (iornjem trgu! Tina PLAHUTNIK MENGŠAN ZEIERH LUČ Zn RRZUljnnjE USTUflRJflMOSTI nu usTUflRjfiLnn mnumcn - mOŽnOSTZRRRZUURnjE LflSTIlE USTURRJRLROSTI Človek je izredno ustvarjalne narave. Še posebno otroci so polni ustvarjalne domišljije in imajo moćno potrebo, da jo izrazijo. Žal lahko ta vrelec prekrijemo z razlićnimi pritiski, ocenami, storilnostno naravnanostjo in "pametnejšimi stvar-mi". V soli so otroci pretežno deležni umskih dejavnosli, zaposlene so predvsem njihove glave. Vse manj pa je umet-niških in praktičnih dejavnosti, katere bi vključevale tuđi srce in roke in tako zaobjele celovit razvoj otroka. Doma starši nimajo časa ali znanja ali primernega materiala, da bi se / olroki lotili umetniško ročnih dejavnosli. Otroci pa so polni radovednosti, lačni ustvarjanja in čakajo na prave spodbude in priložnosti. Želijo spoznati in občutiti različne materiale, želijo odkrivati nove poti in načine ustvarjalnega izražanja, želijo ustvariti kaj lepega, novega, njihovega. V društvu prijateljev mladine Mengeš smo se odločili, da zapolnimo to vr/el in ponudimo pester celoletni program umetniško ročnih dejavnosti pod nazivom USTVARIALNA MAVRK'A, kjer bodo imeli otroci obilo priložnosti /a ustvar-janje z rokami, srcem in domišljijo. Otroci se lahko potopijo v svet barv, se čudijo nad novimi kombinacijami, uživajo v gnetenju mehke gline, ki jim polzi med prsti, imajo čast slikati na plemenito svilo, občutijo toplino nepredene volne in njene neskončne možnosti oblikovanja, naučijo se lahko različnih ročnih spretnosti in uslvarijo raznolike uporabne in dekorativne predmete. Ob samem ustvarjanju si otroci "mimogrede" razvijajo tuđi vztrajnost, potrpežljivost, pogum, si krepijo voljo, in to v prijctnem vzdušju , kar jim pomaga v vsakdanjem življenju. Vse to bo otroke prav gotovo napolnilo in jih spodbudilo k nadaljnjemu ustvarjanju. Ustvarjalna domišljija daje otroku moć za preseganje obsto-ječega in ustvnrjanje nečesa novega. Odrasli lahko ponudimo otrokom možnosti /a razvijanje ustvarjalne domišljije. USTVARIALNA MAVRICA zaživi vsak torek od 17. do 19. ure pod vodstvom prof. Rosane Kleindienst Premk in odzvanja še cei teden v ustvarjalnih osnovnošolskih dušah. Tuđi za starejše ustvarjalce imamo obilo priložnosti. Dodatne informacije lahko dobite po telefonu 723 74 60. Poleg tega vabimo v društvo še nove mlade flane, ki imajo sveže moči, ideje in čas za delo. Dobrodošli! (Prosim, javite se nam na gornjo številko ali pridite na naše srečanje v torek, 30.10.2001 ob20. uri). Rosana Kleindiensl Premk {/ Asl/t sr// '.^7A'A/'? ' DOGODEK NA POSAVCU POD BREZJAMI V četrtek 6. septembra 2001 smo iz Mengša odšli na srečanje gorenjskih upokojencev. Po tradiciji so Gorenjci skopi, vendar se je tokrat pokazalo, da ni tako. Ko smo stopili iz avtobusa, smo prišli do slavoloka, kjer je pisalo Dobrodošli na Posavcu - Srečanje gorenjskih upokojencev. Takoj za slavolokom je bila slojnicn, na kateri je bilo veliko rezin kruha, namazanega z gorenjsko zaseko. Bil je tuđi aperitiv domaćega žganja. Vsak si je vzel po želji. Tuđi jaz sem vzel košček in kozarček žganja. Videl sem pa nekaj, kar mi ni bilo všeč. Neka gospa iz našega avtobusa si je naložila sedem kruhkov, ko pa je mislila oditi, so ji kruhki padli na tla. Nekoć so nam rekli: "Če kruhek pade ti na tla, po-beri in poljubi ga." Gospa ga je pobrala, vendar ga ni poljubila. Namesto da bi ga odnesla domov, ga je dala na pokrov kante za smeti. Nato je odšla po drug kruh. Le kaj so si mislili tišti, ki so pripravili toliko namazanega kruha. Gospe nisem poznal, poznal pa jo je moj prijatelj, ki je to vse videl. IZOBRAŽEVANJE VAŠA POŠTA MENGŠAN Z a ti u a I a Vsak kamenček v mozaiku je sestavni del celote. Če manjka en sam delček, je mozaik okrnjen, tako je tuđi v primeru Mihaelovega sejma. Sestavljen je iz vrste velikih in majhnih detajlov, iz številnih velikih in drobnih prizadevanj. Tako je letos uspel že 9. tradicionalni Mihaelov sejem tuđi z vašo cenjeno pomočjo, spoštovane obćanke, dragi občani. Javno se zahvaljujem vsem, ki ste na kakršen koli naćin pomagali pri izvedbi sejma, v mnogih primerih zadostuje tuđi lepa in vzpodbudna beseda. Posebna zahvala gre gospodu Antonu Skoku iz l.oke ter gospodoma Antonu Železniku in Marjanu Tottru iz Mengša, ki so s svojimi dejavnostmi in srčnostjo popestrili tradicionalno mengeško prireditev. Žal vselej delujejo ludi negativno sile in posnmezniki, ki želijo zadevi škodovati, na našo srećo in njihovo žalost se to ni zgodilo. Želimo le, da se njihova negativna energija v naslednjem primeru obrne sejmu v prid. Posebna zahvala je namenjena članom IO in NO KD Mihaelovega sejma, ki so z iskrenim prizadevanjem pripomogli, da je bila jesenska prireditev uspešno izvedena. Zahvaljujem se tuđi gasil-cem, godbenikom, turistom in številnim drugim iz seznama prizade-vnih, ki so se trudili za nemoten potek Mihaelovega sejma. Hvala za vsestransko pomoč. Predscclnik KD Mihaelov sejom - Šlefan Borin VAŠA POŠTA Foto: |o/e Seljak MENGŠAN Šopek dobenskih Minilo je kar nekaj časa od i/ida zadnje poletne šlevilke in prav vesela sem, da mesečnik Mengšan nekateri že pogrešajo. Vsaj na Dobenu. Saj kaj prav posebnega se čez poletje ni zgodilo. Nekaj dogodivščin pa vam prav rada opišem. Po veliki sanaciji nabrežine (že pred nekaj časa) so se stvari normalizirale, lako da je bojazen, da nam odnese del ceslišča blizu studenca, na srećo odpadla. Vendar kmalu po koncu prejšnjega šolskega leta se je malo niže od prej opisane sanacije spet sprožil večji plaz kamenja in zemlje in zaprl del ceste. Tuđi s to sanacijo so dokaj pohiteli in utrdili nabrežino - z moćno škarpo iz ogromnih skal. Vsi upamo, da so problem resili dolgoroćno in se nam ni treba ob vožnji mimo ozirati v hrib, kdaj se bo spet usulo na cesto. Super. Cas počitnic so zaznamovali ludi množični pohodi na rašiški slolp - peš in s kolesi. No, mnogi raje kar najdlje z avtomobili. In ker imamo po besedah mnogih baje na Dobenu bolj "frišen" zrak, manj "šundra", pa še gozd je dobro skrivališče, se je skupina mladih fanlov većkrat pripeljala na doloćeno meslo, kjer so popivali, navijali glasbo z najvišjo frekvenco iz svojih avtomobilov in se po svoje zabavali. Pa to ni pretirano molilo niko-gar, bolj tisto, kar so pustili za sabo, ko so odšli. In će nišo ravno oni krivci za zaporo ceste pred kratkim, ko so bili prevrnjeni vsi kontejnerji pri studencu na sredo cestišča. Še dobro, da je z mobijem opremljeni sosed prik-lical in dočakal drugega, da sta pospravila svinjarijo in tako sprostila promet. Pred kratkim so nekaleri sosedje vendarle doćakali, da so ob glavni cesti začeli utrjevati bankine, saj je po vsakem večjem nalivu odneslo v dolino ves nasut pesek. Tako je rešen še ta problem, medtem ko sosedje na Zg. Dobenu že dolgo in polrpežljivo čakajo na vrsto za asfaltiranje ceste. Do kdaj, se šo ne ve. Žal. Kol gobke po dežju so na Dobenu zrasle Iri nove bolj hiše kol hiške in samo upamo lahko, da bi se tuđi z novimi sosedi dobro razumeli in gojili čim boljše medsosedske odnose z vsemi. To je nekaj vredno, verjemite. Nekaj vikendov o/. hiš in parcel se na Dobenu tuđi prodaja. Seveda nisem posrednik za njihovo prodajo, vendar mnogo ljudi, ne vem, ali res le po naključju sprašuje pri meni doma, če vem, kje se nahajajo. Tako sem se zadnjič nekemu gospodu zrelih let pohecala, da bom morala uvesti kar provizijo od posredovanja. Kupil ni ne vikenda ne parcele, tisto s provizijo je vzel pa tako rosno, da mi je naslednji dan, ko je še okleval med vsemi ponudbami, poklonil večjo bonbonjero s kavnim nadevom. "Poješ dva in ni ti treba kuhati kave," je še dodal. Faca in pol, a? To je bilo smeha. Seveda pa je največ zmote glede določenih lokacij, zato ker so hišne številke po naselju tako pomešane. Po tej dolgotrajni suši se veselim še zaradi mnogih sosedovih krav, bikov in konj, ki bodo po tem dežju, ki se je zgodil, morda le dočakali boljšo pašo še letos. Ceprav s pranjem avtomobila še zmeraj odlašam - seveda zaradi nezainteresiranosti, saj je prepoved že zdavnaj preklicana. Ugibali smo tuđi, ali bo studenec pri Boltovem koritu presahnil ali ne. Prav pogu-men je bil v boju s tisto sušo in se ni dal kot ludi mi ne, ki smo okrog 15 minut porabili, da je napolnil liter in pol veliko plaslenko. In včasih nas je bilo več in v listem čakanju smo si marsikaj povedali, čeprav se z nekater-irni nismo še nikoli srečali. Res pravo naključje za dobre pogovore. In potem ugotovim, da je bila tuđi suša za nekaj dobra. Saj bi vas povabila na enodnovni izlet po l'rlekiji in Prekmurju, ki ga organizira mlado lurislk"no društvo Voluhar, ki vključuje ludi nekaj dobenskih ' lanov, pa je žal prepozno. Ko boste prebirali lo šlevilko Mengšana, borno mi, upam, da srečno, prispeli že nazaj. Morda bom do prihodnjič le zbrala nekaj vlisov. Ana jernejčič, Dobeno JiMSVeT Kako zmanjšati stroške IV. Ko napoči čas obnove kotlovnice, največkrat pomislimo samo na zamenjavo kotla, vendar moderne naprave na delujejo brezhibno, če manjkaj« nekatere druge naprave ogrevalnega sistema. Še slabše je kombinirati komponente stare kotlovnice z novimi, še posebej če zamenjamo tuđi vrsto energenta. Zamenjava ogrevalnega sistema in zamenjava energenta sodita med večje investicije. Najpogosteje se zato odločimo, ko je kotel že tako dotrajan, da ga je potrebno zamenjati z novim. Odločitev pa ni pre-prosta, saj ne moremo gledati le na trenutne cene energentov, poznati je potrebno energetsko politiko države, svetovne razmere (zaloge, zadostnost dobave, enakomernost dobave, ipd.), upoštevati je potrebno ekološka vprašanja itd., pomembni so tuđi pogoji okolja, v katerem bivamo. Tako bi, če bi zdaj prešli z lahkega kurilnega olja za ogrevanje z zemeljskim plinom, nekaj prihranili pri stroških ogrevanja, ni pa taka cena zagotovljena dolgoročno. Glede tega je še precej vprašanj okrog utekočinjenega naftnega plina, uporabe biomase, ipd. Država je tišti generator, ki bi morala s spod-budami in subvencijami povećati število uporabnikov določenega energenta, npr. zemeljskega plina, saj je to najbolj čisto fosilno gorivo, ravnanje z njim je dokaj preprosto, hitrost delovanja. Pri zamenjavi kotla je izredno pomembna pravilna izbira, tako glede moči kotla kot izvedbe. Enako velja za vse pripadajoče naprave (goril-nik, regulacijske naprave, priprava tople sanitarne vode). Pri istem energentu lahko izberemo različne izvedbe. To bistveno vpliva na porabo toplotne energije in visino stroškov za ogrevanje. Razlike v porabi energije med zastarelimi in naj-sodobnejšimi naprevami so zelo velike, saj imajo na primer najnovejši kondenzacijski plinski koti i ćelo do 15 odstotkov boljše izkoristke. Obnovljivi viri lahko občutno zmanjšajo porabo toplotne energije iz fosilnih goriv, na primer pasivno (zimski vrtovi) in aktivno izkoriščanje sončne energije s sprejemniki sončne energije (priprava tople vode), s toplotno črpalko lahko ogrevamo toplo vodo in ogrevamo stanovanja, pogoj pa je dobra toplotna izolacija in nizkotemperaturni sistem ogrevanja. Računali je potrebno z dokaj visokimi investicijskim! stroški, ki pa so zelo različni glede na različne možne sisteme in izvedbe. Med večje investicije v varčevanje z energijo, sodi tuđi pravilna izvedba toplotne izolacije hiše in zamenjava oken. S tem posegom lahko bistveno zmanjšamo porabo energenta, če je izvedba pravilna in če so naše bivalne navade naklonjene varčevanju (odprta okna pozimi, ipd.). ESP DOMŽALE IVAN KENDA, univ. dipl. inž. V A Š A POŠTA N A S V E T I MENGŠAN 11. tradicionalno srečanje upokojencev Gorenjske Organizator srečanja je bilo Društvo upokojencev Brezje-Mošnje-Ljubno v Občini Radovljica, na Posavcu. Prireditev je bila v četrtek, 6. septembra 2001, z začetkom ob 10. uri pri gostišču Hrama svete-ga Jošta. Na 11. srečanju se je zbralo več tisoč upokojencev iz vseh društev Corenjske. Med njimi tuđi upokojenci DU Mengeš in Moravče. Vse se je dogajalo na travniku v naravnem lepem okolju, v neposredni blizini reke Save. Upokojenci so se pripeljali z avtobusi, osebnimi vozili ali prišli s kolesi in peš. Vse navzoče je pozdravil PMZ DU Brezje-Mošnje-Ljubno s himno društva. Predsednica društva Marija Lamberger pa je zaželela dobrodošlico svojim sovrstnikom, gostom, posebej pa 103-letni upokojenki Mariji Jeram - Šušnarjevi mami iz Mošenj. Upokojenca v gorenjski narodni nosi iz Naklega sta ji izročila šopek z željo, da bi 12. novembra ostala še zdrava in lepo praznovala 104. rojstni dan. Deležna je bila burnega aplavza s stiski rok njenih najbližjih. Pokroviteljstvo srećanja je prevzela Občina Radovljica, zato je zbrane pozdravil župan Janko Sebastijan Stušek in dejal: "Ugotavljam, da imajo v občini veliko upokojencev, ki z dejavnostmi dokazujejo, da so še vitalni na vseh podroćjih življenja in dela". Spregovoril je slavnostni govornik, predsednik parlamenta Borut Pahor. Dotaknil se je reform pokojninskega sistema, ki postopno znižuje obseg pravic. Nenehno bo potrebno nadzorovati nivo socialne varnosti upokojencev in drugih skupin prebivalstva. To skrb uveljavlja tuđi Državni zbor, je končal Pahor, zadovoljen s tolikšno udeležbo. Zadovoljstvo nad uspešno pokojninsko reformo je izrazil predsednik Zveze društev upokojencev Slovenije Vinko Cobec. Tuđi on je ocenil, da bo te težave moč preseći edino s povezavo med upokojenci in zaposlenimi. Oba govornika sta bila deležna aplavza vseh prisotnih upokojencev. Skupina moravskih upokojencev ob poslušanju kulluma programa na 11. srcćanju upokojencev Gorenjske. Srečanje so tega dne popestrili poleg domaćih pevcev, ki jih vodi Mateja Praprotnik, še MPZ DU Žiri pod vodstvom Ivana Rijavca. Petje pa sta z glasbo dopolnila harmonikar Matjaž Kokalj in citrar Dejan Praprotnik, folklorna skupina DU Naklo pa je predstavila svoje pleše. Po programu je vse zabaval ansambel Fantje z vaši. Za jedačo in osvežujoćo pijaco na stojnicah je poskrbelo osebje gostišča Posavc. Za vse udeležence je organizator dobro poskrbel v upanju, da nihče ni odšel domov slabe volje, kajti upokojenci se radi družijo in so veseli vsaj enkrat na leto, ko se zberejo v večjem številu in vedno v drugem kraju na Gorenjskem. Naše druženje bo vsem ostalo še dolgo v spominu, kajti veselimo se že naslednjega srečanja s še večjo udeležbo. lože Novak Pogovor s predsednikom Društva gojiteljev malih živali gospodom Franjem Burnikom Društvo gojiteljev malih živali Komenda je povezano še z društvi Kamnik, Mengeš in Domžale. Ustanovili so ga leta 1963, v vseh društvih je trenutno 48 članov. V najboljših časih je bilo 311 članov, starost članov je v povprečju 58 let. Društvo si prizadeva pridobiti mlajše člane. Člani društva se ukvarjajo z vzrejo konjev, golobov, okrasne perutnine. V društvu imajo tri sekcije, največja je kunčjerejska. Gojitelji imajo 1f> ra/ličnih vrst pasem kuncev - orjakov. Osnovna dejavnost društva je gojitev živali in preprečevanje bolezni, stik z naravo in prikaz gojiteljskih dosežkov ob vsakoletnih razstavah. Za preprečevanje bolezni so potrebna finančna sredstva. Glavni viri so članarina, prihodki od razstav in priroditev. Razstave društvo organizira vsako leto v drugi občini v jesenskom času. Udeležba na razstavah je 25 do M) %, vstopnina je minimalna, otroci do 7. leta imajo brezplačen vstop, šolske skupine pa imajo popust, lavnost obveščamo o razstavah z reklamami in preko medijov - radia, časopisa Moj mali svet. V mesecu decembru 2001 bo Društvo gojiteljev malih živali prvič organiziralo meddruštveno razstavo v velikem šotoru v športnem parku v Domžalah za super pokal kuncev Slovenije. Organizatorji pravijo, da bo razstava zanimiva, trajala bo Iri dni, od 14. 12. do 16.12.2001. Posamezni člani imajo ćelo evropske prvake in državne prvake malih živali s pokali. Vsako leto se udeležu-jejo državne razstave v Radgoni, na kateri posamezniki dosegajo zado-voljive rezultate. Upravni odbor društva ima vsako prvo nedeljo v mesecu sejo, ki ji predseduje gospod Franjo Burnik. Dosegljiv je po mobitelu na številko 041/576 980 ali 01/834-2332. "Kaj več borno napisali preci razstavo malih živali v Domžalah," je povedal v pogovoru predsednik Franjo Burnik. |o/e Novak ZfiSEBIlfl ORDinflCIJfl JffllEZ UfiSLE dr. med.; spec. pediater Išče primeme prostora za oprauljanje zdraustuene dejaunosti na območju občine mengeš. U pošteu prideta tuđi primerna gradbena parcela ali starejša hiša. POnUDBE: Zasebna ordinacija JflllEZ UflSLE zoRnninn 3 1234IMI1GEŠ I£L 729 10 30 PRI S O S E D I H MENGŠAN Zapis Uvodoma je sklicatelj sestanka gospod Tone Peršak pojasnil namen tega srečanja, to je razprava v zvezi z odprtimi vprašanji, izstopajočimi pri politiki sistema urejanja prostora s področja varstva naravne in kulturne dediščine in delovanja pri urbanističnem načrtovanju okolja. Ministrica za kulturo gospa Andreja Rihter je pojasnila nacrte mi-nistrslva na tem področju, razložila koncept reorganizacije zavodov in politike ministrstva v zvezi z varovanjem kulturne dediščine. Teze teh odprlih vf>r,\šanj so vnhljeni prejeli hknti / vnbilom n,i .ses-t.mek. V razpravi so predstavniki obćin in stroke izpostavili naslednja vprašanja, stališća in mnenja: - Vloga, naloge, dolžnosti in pravice inštitucij s področja spomeni-škega varstva; - mnenje, da je vodstvo ZVNKD izbrano nelegalno; - kompetence ZVNKD in imena pooblašćenih oseb, na katera se predstavniki občine lahko obrnejo; - so sodelave i ZVNKD ludi inšpeklorji, da lahko ludi v prostem času (med dopustom ali v času bolniškega staleža) kontrolirajo posamez-na obnovitvena dela na objektih; - kolizija zakonodaje; - kako že v fazi priprave doseći večje povezovanje in kooperativnost (predlog za organiziranje skupnih sestankov zainteresiranih na terenu); - kako in na kakšen način pri ZVNKD doseći upoštevanje rokov in kaj slorili v primeru, če ni mnenja; - pri prostorskem načrtovanju ni 30-dnevnih rokov, so le razumni - 90-dnevni roki; - glede prostorskega načrtovanja je nujno doseći primemo rokovnost v smislu odzivnosti strokovno - varslvene službe; - potrebno je doreči poslopek oz. imenovati institucijo, na katero se posamezna občina lahko obrne, ko dobi nesprejemljivo mnenje ZVNKD; ■ poslanstvo /avoda je varstvo nepremične dediščine, namen pa operativno delo in dober stik s slrankami; " za dolgo usklajevanje z zavodom ni krivda le na strani tega zavoda, s'ij so se jim "zgodile" občine, in so se s lem v zvezi pojavili novi interesi, lobiranje, ipd.; Delovno srečanje županov gorenjskih občin in njihovih predstavnikov z ministrico za kulturo, gospo Andrejo Rihter, njenimi sodelavci in predstavniki inštitucij s področja varstva naravne in kulturne dediščine, je bilo v sredo, 18. julija 2001 z začetkom ob 9.00 uri v sejni sobi Občine Trzin na Mengeški cesti št. 22/1. - zavod se spopada s finančnimi težavami, zato se večjih stvari ne loti, ker nima denarja; - zavod rešuje probleme izven trenutnega interesa občine; - v zavodu so opazni različni pristopi in principi, potrebne so spre-membe; - v prostoru ni ćuliti efeklivnosti v primerjavi z efektivnosljo splošne zavzetosti za kulturno dediščino; - kakšen status ima na področju kutlurnega varstva pridobljeno nično mnenje pristojnega ZVNKD; - glede ZVNKD so opaženi določeni vidni in slišni znaki, zato je reorganizacija nujna; - na pristojno ministrstvo se apelira, da spremeni razmerje med ZVNKD in občinami in doseže boljšo fleksibilnost; - glede na opisano vizijo novega zavoda bo dileme reševal strokovni svet, obstajala pa bo še druga instanca, direktor zavoda; - kranjski zavod je edini, ki nima terenske izpostave; - pregleda naj se evidenca kulturne dediščine, glede same kulturne dediščine pa naj se pridobi mnenje tam živečih; - vsa vprašanja so rešljiva, potrebna je le večja mera fleksibilnosti; - na ravni ministrstva se ustanavlja medresorski organ, ki bo zadolžen za usklajevanje; - vse pobude ali pa konkretni problemi s terena naj se po e-mailu pošljejo gospe ministrici. Sklicatelj sestanka je razpravo in sestanek sklenil s sledečim zaključkom: 1. Predviđena reorganizacija zavoda naj se zgodi v čim krajšem času, v okviru te pa pričakovana ustanovitev slrokovnega delovnega tele-sa, ki bo pristojno za reševanje zapletov ob pridobivanju soglasij oz. mnenj s področja varstva naravne in kulturne dediščine v postopkih priprave in sprejemanja prostorskih aktov ali prostorsko izvedbenih dokumentov občin. 2. Nujna je zakonska ureditev rokov, v katerih mora pristojna institucija za varstvo naravne in kulturne dediščine izdati mnenje v zvezi s predviđenim posegom v naravo ali nepremičnino. 3. Izboljšati je potrebno kadrovsko organizacijsko strukturo zavodov. Vika Kreča Župan, Tone Peršak PRI SOSEDIH 27 I MRNGSAN OBVESTILA NEPRECENLJIVO, TODA DOSTOPNO UDOBJE •Sfcfc Vsakdo se rad pelje v zanesljivem in varnem avtomobilu. Da o udobju sploh ne govorimo. Če se odločate za nakup novega avtomobila, potem morate vedeti, da Oplovi modeli Comfort udobje tuđi zagotavljajo Astri, Vectri in Zafiri / opremo Comfort je skupna bogata oprema, ^P ki vključuje ABS, električni pomik prednjih stekel, električno nastavljivi ogledali, centralno zaklepanje in meglenke. In vsem tem vozilom je skupen tuđi prihranek v znesku do 220.000 SIT Vendar ne pozabite - udobja je res na pretek, količina vozi! pa orneiena. OPEL. avtotehna VIS in KOSEC, Oomžale, tel. 01/ 721 60 92, servis: 01/ 721 53 33 2X P R U Rl ZABOJNIKI ZA ODPADKE Ugodno nudimo vroče cinkane in PVC zabojnike za hišne odpadke z brezplačno dostavo na dom, volumna 120, 140, 240, 700,900 I. Iz našega programa vam jiudjrnojudi: • večje kesone za industrijske odpadke volumna 5 - 35 m' ter * mobilne in stacionarne hidravlične stiskalnice volumna 8 - 3!> m' Vse informacije po tel: 01/434 38 33 01/723 12 54 031/844111 g. Roman Piškur: 041 / 643 326 r ■ i Lipa Domžale odpira vrata \ \ Kot vse univerze tuđi Lipa, društvo za izobraževanje za tretje ! življenjsko obdobje v Domžalah, s 1. oktobrom začenja novo šolsko leto. Spet se bodo pričele ure tujih jezikov, umetnostne zgodovine, literature, risanja in polja, pa tuđi pohodništva in I telovadbe. Ponovno se borno družili, izobraževali in se lepo I imeli. Pridružite se nam v naših prostorih na Kolodvorski 8 v I Domžalah. I I I Veselimo se vašega sodclovanja. I I Urnik Lipe Domžale za šolsko leto 2001/2002: I I Ponedeljek: I 9.00 - pohodništvo Janka Jerman I 10.00 - 11.30 šola risanja - zač. Janez Zalaznik, ak. si. I 15.00 - 16.30 angleščina - zač. Nataša Razbornik | 16.45 - 18.15 angleščina - nad. I Nataša Razbornik | Torek: | 10.30 - 1 2.00 povski zbor Marina Aparnik | 15.00 - 16.30 angleščina - nad. II Nataša Razbornik | 16.45 - 18.15 italijanščina - nad. I Vera Lebar | 1 tt.15 - 20.00 italijanščina - nad. II Vera Lebar j Sreda: | 9.00 - 10.30 litararna dejavnost Zlatka Levstik | Silva Mi/erit | 18.00 - 19.30 nemščina - nad. II Višnja Maslovarič: | Četrtek: | 9.00 - 10..H) umelnostna zgodovina - Mija Oter | zač. | 10.45 - 12.1 5 umetnostna zgodovina - Mija Oter | nad. | 15.45 - 18.00 šola risanja - nad. ]anez Zalaznik, ak.sl. | 18.00 - 19.30 nemščina - nad. I Višnja Maslovarič | Petek: | 10.00 - 1 1.30 lelovadba, filnes Ela Kosir | 17.00 - predavanja, kulturno-| zabavna srečanja, izleti i /\ V/ ^Hfc MIMO ■■■■■■■■■■■■■■■ 1234 Mengcš, Hribarjcva 38 tel, fax.: 01 729 13 03 _____ 01 729 13 04 E-mail: avs.mengestajsiol.net delovni fas: 9.- 12. in 15.- IX. ure sobota: 10. - 12. ure tehnitne informacije pri odlolitvi za nakup audio-video aparatov SHARPfn KENWOOD servisiranje: ♦ TV APARATI, ♦ CD KOMPONENTE, ♦ VIDI-OREKORDERJ1, ♦ HI-FI KOMPONENTE vseh znamk, ♦ KAMKORDERJIznamke SHARP, ♦ AVTORADIJI, ♦ DVD (digital versatile disc) in ♦ MINIDISKIznamkeK.ENWOOD. Komemoracije ob dnevu mrtvih Kakor vsako leto bo tuđi letos za dan mrtvih organizirana komemoracija, in sicer v sredo 31.10.: ob 10.00 uri v Loki pri Mengšu pred spomenikom padlih, ob 11.00 uri v Zaloki pred spomenikom talcev. Te dni se širom naše domovine spominjanu) naših umrlih, jim polagamo cvelje in prižigamo svece. Na posebnih svečanostih pa se te dni spominjamo vseh tistih, ki so umrli v prvi in drugi svetovni vojni in njihovi grobovi so največkrat neznani. Spo-minjamo se vseh, ne glede n,i ideološko propričanje tistih, ki so umrli v drugi svetovni vojni kot žrtve okupatorja, pa tuđi tistih, ki so nesrečno končali svoja življenja že po končani vojni. Dolžni smo se pokloniti njihovemu spominu. Zato je lepo od nas, da se teh svečanosti udeležimo in s tem pokažemo, da nišo pozabljeni. Društvo ZB NOB Mengeš in Občina Mengoš AMBULANTA MARTA - RIŽNAR BREGAR spec. spi. med. Išče ustrezne prostore za opravljanje zdravniške dejavnosti v centru Mengša. V poštev prideta tuđi starejša hiša z ustreznim parkirnim prostorom ali primerna gradbena parcela. Cenjene ponudbe na naslov: MARTA RIŽNAR - BREGAR ZORANINA 3 1234 MENGEŠ TEL: 729 10 76 ZAHVALA V 95. letu nas je zapustila naša draga mama in oma FRANCKA FICKER Iskreno se zahvaljujemo vsem za izraženo sožalje, za darovano cvelje in svece, kakor za pisma in osehno i/ta/ena sožalja. l'osebna hvala Dr. Mušicu za njegovo skrbno nego, gospodu Kerinu za lepo opravljeni obred in pev< em Mengeškega zvona za lepo pet je. Zahvaljujemo se tuđi vsem dobrim znancem, ki sle jo pospremili na njeni zadnji poli. Lepa hvala. Neli in Sandi z družino Za vedno trudne si zatisnila oči, preteklost tvoja v spominih /daj živi. 7 In'sedami si mnoge tolažiti znala, nesretnikom vstiski vsa si se razdald. (Dora) ZAHVALA V hram večnostije vstopila ANA ROJNIK ■ LAVRIN nevropsihiatrinja v pokoju Vsem, ki ste se prišli poklonit njenemu spominu na njeni zadnji puti, ji poklonili cvetje in svece ter nam izrekli sožalje, iskrena hvala. Z izkazano pozornosljo sle izrazili svoje spoštovanje pokojnici in ublažili bolečino slovesa njenim najbližjim. Veličina njene osebnosti je odraz njenega humanega in požrtvovalnega poklicncga dela, ko se "... sele v pokoju hladne hiše, ki pelje vanjo temna pol pogreba, počije, smrt mu čela pot obriše. " (F. Prešeren) njene sestre strm oIkk... ,S<- XK*X\ moji ^~"-\ W\ Vo£\TVJ\cE V TUJIMCL Ml VK ShUO TAtOPJMO 1 2)W£V> / KCR -bk vJ*v\ PO N ' DVEH TETDKJlH KOMaERi/ »K/ S?^KJ3A NA TftJnH V TUErt... S /^. CELO LEToNy ( ^"Dl Kor Fo-V č-ithice! s VIDEO ili© Slovensko 28, Menges Telefon: 723 89 88 Odprto vsak dan v letu, tuđi ob nedeljah in praznikih od 18.00 do 21.30 ure NOVOSTI VVIDEOTEKI: Dokaz življenja, ak. triler Russell Crovve, Me« Rvan "Koliko odkupnine bi bili pripravljeni plakati ia tlovrško življcnjf!^" Nezlomljivi, triler, Bruce VVillis, Samuel L Jarkson "Ali verjiimt'tf) v notranjo moff." Zelena milja, triler, Tom Hanks, Michael Clarke Dunc.tin "V ("udež ne verjamemo, dokler se rum ne /Rodi!" Njeni tastari, komedija, Rnbert de Niro, Ben Stiller "Kaj storiti c.p te o<"e tvoje i^branke ne mara?" Odgovor je..., Ne pozahite velikanov, športna drama, Den/el VVashin^ton Vgodovino pisejo /ma^ovaki!11 Hotel milijon dolarjev, kultni, Mel Gibson, Milla lovovich Film po /RoHbi in gl,isbi, ki jo je napisal BONO (U2). Skoraj popularni, drama, Frances McDormand, Kate Hudson l.fiiošnji oskar za najbolji originalen srenarij na videu! Možje časti, voj. drama Robert de Niro, Cuba Cinodin^, |r. "Z^odovino ustvarjajo Ijudje, ki krSijo pravila!" Dežela tigrov, vojaiSki, Coiin Farrell, Matthevv Daviš; Sistem jih je hotel spremeniti v vojake. Eden izmed njih je hotel ostati ćlovek... Satanova sola za deldela, grozljivka, Shannen Dohertv "l.epota se nahaja v vsakem zlu." NAPOVEDUJEMO: PREŽEČI TIGER, SKRITI ZMA|, akcija, dobitnik 4 oskarjev CELICA, triler, lenifferLopez POLICAJKA POD KRINKO, ak. kom., Sandra Hullock KDO |E TU NORJ, kom., George Clooney ŠESTI DAN, akcija, Arnold Schwarzenegger STARI, K|E |E MO| AVTO, komedija, Sean VVilliam Scott VERTIKALA SMRTI, akcija, Chris O'Donnell, Bili Paxton ZA(*ARAN, korrmrlij.i, Brendan Fraser, F.lizabrth Hurley AMERKKI PSIHO, kultni, |ared Leto DEVETA VRATA, psih. triler, lohnnv \)sla, ki jih boste dobili ob rešitvi tokralnc križanke, pošljite na naslov: Uredništvo glasila Mengšan, Slovenska c. 30, 1234 Mengeš, do 10.11.2001. Sreća bo med poslanimi pravilnimi rešitvami izbrala Iri nagrajence, ki bodo prejeli nagrade podjetja ROLFTARSTVO KOSEC: 1. nagrada: okenska žaluzija 2. nagrada: okenska /aluzija 3. nagrada: okenska /aluzija Pravilna rešilev seplembrske kri/anke je bila: DRUŽINSKA TRADICIJA Žreb je izmeti številnih pravilnih odgovorov nagrade naklonil: 1. nagrada: KUMER MAR|AN, KOBLARJEVA 7, 12H4 Mengeš 2. nagrada: RAUH PETER, dr. TINETA ZA)CA 16, 12M Mengeš 3. nagrada: RUDI RUČMAN, I FVČEVA ul. 1(., 12.14 Mengeš l/.žrebani nagrajenei naj se dogovorijo s podjeljem ZAVESE TABERNIK d.o.o. o prevzemu nagrad. I ^^T^^^^^^^^TmEHKAT>i!7!^7TT7||™^^^^^^To7BTk^5viLENA AVTOR MRLIŠK1 pcul(. LAHKO ilV oT,«KI HRVASKA M0T0RJA TKANINA MARKO AVT0- ,VA TAUIVA „ric,. DVIIKO NAFTNA ZV BOKAUČ MOBIL L" KOVIMA i? FIlSa LESMIWOI DRUtBA MAJHNIMI PLATNEMI jimmSSimš^ ^^•'^^•^^^^■^ "**' lesmivuzi kolesi veza« ^^^^^^^SlJ^^^^^^^^^^t I ^M I ^^^."^B JIH ^*^B I ................- .....-..........._________________________________________ KIŠE NE UMIVA RADA STELETOVA4 =l = V (STAR.) PIŠATE Ul- 12345 MENGES *« CA"UCK ™r PERO- 0RŽAVM1K PRASK KADAR r i ^s ) BOKAUC 1 ■ ! ■ ! MREKA L!!AK!£L PRITOK KOREJSKIH MOTELE AVT°- TORINO _ ____ _ „ ________"»»"-»V LJ I ADMINISTRATIVIII ".......... Vi m USLUŽBENEC . < m OBRAT ZA \ ¥ TANTAL PR0IZVOD- -"* f NJOVR« ___________________________ M^a^MMfl .....-........................ .........--.........................................-................. RAOLJSKA ««a«__:________^________________________| teg______________ l Idružbeni slabšalni slojv izraz za indui UMETNIKA AVSTRU. LEVIPRI-................... "...................".....".......................... GOVEJA .................. fl NIZEK TOK PADA ilVAL "USS1" ^1^9 MOIKI LATVIJSKI D0L6I __-^TL^ir blas Šahist novozel. triatlon ^^^^CflB T ________I___________________________^(MIHAIL)l____________________________________i PAPI6A____________________________________,..........' ^J I FR.-SVIC. ! ENOCELI- //7"/^y^ PISATELJ CARJIZ ^f-f' ' '- (CLAUDE) BltKOM fiS*-"" NAjUG AKTINU BL.MEST0 "' ^^ TEKOČA ZIMZELENI TUMNGUE SKA .„..,. VELIKA I8LAVCI 1T. OPERNI PLANOTA, .71«. FRANC TOPLIH SKLADAT. ZIBELKA ASKERC REKA KRAJEV j(SIMSEPPE) ________ ________________ MUCANJA IMETREHVRHOV 8UKAR JtABA, JUŽNO OD JALOVCA OROHAR REDKA BRIT. VIOLINISTKA IZRASTEK - (VANESSA) "»""»STU »LOG____________________________________ VRHUNSKI „.«,. UMIVA- &P0RTNIK NreLA mTom MPjg, JSSk____________ VX *r&\ =^ ZNAK« NAW0KNANL- ?BKRUAP™A „„„,. «-«MINU •""ARKJ__________________, PUCINO____________________________________K0BALT______________________________________________________ sr I 1iš^ CnEaSmAeR!tKI nec^em nik | ___ _ jtevilu .......__________.....________________________________________ Sportnik, ki vzornik ioralka goji tek, skoke mladih imasam ALI METE l«A«AU) SPREMEMBA -UREDITVENI NACRT LOKA PRI MENGŠU oa^a^^, tW«L''«lMlV..M i**(*TVfl#i.* W; UN - LOKA PRI MENGŠU Dokument bo javno razgrnjen v Gasilskem domu Loka pri Mengšu od 2. 11. 2001 do 9. 11. 2001, vsak delovni dan od 19.00 do 20.00 ure. Javna obravnava bo izvedena v Gasilskem domu Loka pri Mengšu, dne 8. 11. 2001 ob 19.00 uri. Na predstavljen dopolnjen osnutek lahko k dokumentu podajo svoje pisne pripombe in predloge fizične in pravne osebe, organizacije in skupnosti in le te posredujejo na občino Mengeš.